Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.19 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 528 6749602 6008004 2026-09-12T12:25:42Z Andrejj 94 {{Univerze v Sloveniji}} 6749602 wikitext text/x-wiki [[File:Univerza v Ljubljani 01.jpg|thumb|Sedež (rektorat) [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] v [[Deželni dvorec, Ljubljana|Kranjskem deželnem dvorcu]]]] '''Univêrza''' (knjižno '''vseučilíšče''') je [[visoko šolstvo|visokošolska]] [[izobraževanje|izobraževalna]] in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja [[akademski naziv|akademskih nazivov]]. Univerze nudijo izobraževanje na [[terciarno izobraževanje|terciarni]] (dodiplomski) in [[kvartarno izobraževanje|kvartarni]] (podiplomski) stopnji. == Zgodovina == Nekateri kot prvo univerzo navajajo [[Akademija (Platon)|Akademijo]], ki jo je leta [[387 pr. n. št.]] v [[sadovnjak]]u Akademos blizu [[Atene|Aten]] ustanovil [[Grki|grški]] [[filozof]] [[Platon]]. V njej so poučevali [[filozofija|filozofijo]], [[matematika|matematiko]] in [[gimnastika|gimnastiko]]. V [[5. stoletje|5. stoletju n. š.]] je nastala prva podobna ustanova v [[Nalanda|Nalandi]] v [[Bihar]]ju, [[Indija]]. Z njo povezujejo tudi [[Budizem|budističnega]] filozofa [[Nagarjuna|Nagarjuno]]. Tudi [[islam]] je podpiral ustanovitev visokih šol ter v [[10. stoletje|10.]] in [[11. stoletje|11. stoletju]] ustanovil univerze v [[Bagdad]]u, [[Kairo|Kairu]] ([[Al Azhar]], [[975]]), [[Damask]]u, [[Kordoba|Kordobi]], [[Sevilja|Sevilji]], [[Toledo|Toledu]] in drugod. V [[Evropa|Evropi]] so prve [[Srednjeveške univerze v Evropi|srednjeveške univerze]] ustanovili v 11. in pozneje v [[13. stoletje|13. stoletju]] v [[Italija|Italiji]] in [[Francija|Franciji]]; na njih so poučevali [[pravo]], [[medicina|medicino]] in [[teologija|teologijo]]. Nujni uvod v preučevanje filozofije in teologije pa je predstavljal študij sedmih osnovnih ved, znanih kot ''septem artes liberales'', ki so se štele za osnovo vse znanosti. Delile se se v dve kategoriji: [[trivium]] je zajemal [[gramatika|gramatiko]], [[retorika|retoriko]] in [[dialektika|dialektiko]] oziroma [[logika|logiko]], [[quadrivium]] oziroma ''artes reales'' pa [[aritmetika|aritmetiko]], [[geometrija|geometrijo]], [[glasba|glasbo]] in [[astronomija|astronomijo]]. Univerza je praviloma ustanovljena na podlagi statuta ali ustanovne listine. V [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je, denimo, univerza ustanovljena na podlagi Kraljeve ustanovne listine (''Royal Charter''), in le ustanove s tako listino lahko podeljuejo akademske nazive. Prva slovenska univerza je bila ustanovljena leta [[1919]] v Ljubljani. V zadnjih desetletjih [[20. stoletje|20. stoletja]] so ustanovili tudi nekaj [[megauniverza|megauniverz]], ki uporabljajo metodo [[študij na daljavo|študija na daljavo]]. == Univerze in visokošolske ustanove v Sloveniji == * [[Seznam univerz v Sloveniji]] * [[Seznam fakultet v Sloveniji]] * [[Seznam akademij v Sloveniji]] * [[Seznam visokih šol v Sloveniji]] == Povezani pojmi == : [[absolvent]] - [[akademija (šola)|akademija]] - [[akademski nazivi]] - [[akademski zbor]] - [[asistent]] - [[Bolonjski proces]] - [[bruc]] - [[dekan (šolstvo)|dekan]] - [[demonstrator]] - [[diploma]] - [[disertacija]] - [[docent]] - [[doktorat]] - [[elekcija]] - [[fakulteta]] - [[frekvenca (univerza)|frekvenca]] - [[habilitacija]] - [[indeks]] - [[inskripcija]] - [[katedra]] - [[kolokvij]] - [[lektor]] - [[MBA]] - [[magisterij]] - [[prodekan]] - [[prorektor]] - [[profesor]] - [[Promocija v naziv|promocija]] - [[reelekcija]] - [[rektor]] - [[semester]] - [[seminar]] - [[senat (univerza)|senat]] - [[študent]] - [[študentski svet]] - [[univerzitetno mesto]] == Glej tudi == * [[seznam univerz na Hrvaškem]] * [[seznam univerz v Avstriji]] * [[seznam univerz v Italiji]] * [[seznam univerz v Nemčiji]] * [[seznam univerz na Češkem]] * [[seznam univerz v Srbiji]] * [[seznam univerz v Bosni in Hercegovini]] * [[seznam univerz v Združenem kraljestvu]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|univerza|Univerza}} {{Univerze v Sloveniji}} [[Kategorija:Šolske ustanove]] [[Kategorija:Univerza|*]] [[Kategorija:Univerze|*]] {{normativna kontrola}} r7kwsuxiflumsh1n8krmlhv8am9gqpk 0 4909 6749598 6720360 2026-09-12T12:07:22Z Ljuba24b 92351 /* Upravna delitev */ dodano 6749598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = ''Türkiye Cumhuriyeti'' | conventional_long_name = Republika Turčija | common_name = Turčija | common_name2 = Turčije | national_motto = | national_anthem = ''[[İstiklâl Marşı]]''<br /><small>»Marš neodvisnosti«</small> | image_flag = Flag of Turkey.svg | image_coat = Emblem of Turkey.svg | symbol_type = Grb | image_map = Turkey (orthographic projection).svg | capital = [[Ankara]] | latd = 39 | latm = 55 | latNS = N | longd = 32 | longm = 50 | longEW = E | largest_city = [[Carigrad]] <!--Currently only one set of coordinates implemented: |latd=41 |latm=1 |latNS=N |longd=28 |longm=57 |longEW=E-->| demonym = [[Turki|Turek, Turkinja]] | official_languages = [[turščina]] | government_type = [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Turčije|predsednik]] | leader_name1 = [[Recep Tayyip Erdoğan]] | leader_title2 = podpredsednik | leader_name2 = Cevdet Yılmaz | sovereignty_type = Nasledstvo | sovereignty_note = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] | established_event1 = [[turška vojna za neodvisnost|vojna za neodvisnost]] | established_date1 = 19. maj 1919 | established_event2 = ustanovitev parlamenta | established_date2 = 23. april 1920 | established_event3 = razglasitev republike | established_date3 = 29. oktober 1923 | area_km2 = 783.562<ref>{{navedi splet |url=http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/DYB2003/Table03.pdf |title=Population by sex, rate of population increase, surface area and density |website=unstats.un.org |year=2003}}</ref> | area_rank = 36. | percent_water = 1,3 | population_estimate = 85.664.944<ref name="Population of Turkey">{{navedi splet |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2024-53783&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2024 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=6 February 2025 |access-date=6 February 2025}}</ref> | population_estimate_year = december 2024 | population_estimate_rank = 17. | population_census = 67.803.927 <!--Ibid--> | population_census_year = 2000 | population_density_km2 = 105 | population_density_rank = 107. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.TR">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=186,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Türkiye) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> | GDP_nominal = 1,15 mrd $ | GDP_nominal_rank = 17. | GDP_PPP = 3,61 mrd $ | GDP_PPP_rank = 11. | GDP_nominal_per_capita = 13.383 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 65. | GDP_PPP_per_capita = 41.887 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 46. | Gini = 41,9 | Gini_year = 2019 | Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | Gini_ref = <ref name="Gini">{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=TR|title=Gini index (World Bank estimate) – Turkey|year=2019|access-date=15 November 2021|publisher=World Bank }}</ref> | HDI = 0,838 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> | HDI_rank = 48. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | currency = [[turška lira]] | currency_code = TRY | time_zone = FET | utc_offset = +3 | cctld = [[.tr]] | calling_code = 90 | footnote1 = }} '''Repúblika Túrčija''' je [[morje|obmorska]] [[država]] z ozemljem tako v [[Evropa|Evropi]] kot v [[Azija|Aziji]]. [[Anatolija|Anatolski]] [[polotok]] med [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemskim morjem]] tvori osrčje države. Turčija na vzhodu meji na [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]], [[Azerbajdžan]] in [[Iran]], na jugu na [[Irak]] in [[Sirija|Sirijo]], ter na zahodu na [[Egejsko morje]], [[otok]]e v njem, na [[Grčija|Grčijo]] in [[Bolgarija|Bolgarijo]]. == Etimologija == Ime Turčija izhaja iz srednjeveške latinščine Turchia/Turquia in pomeni »dežela Turkov«. Turško ime Türkiye je bilo sprejeto leta 1923 pod vplivom evropske uporabe.<ref name=arlen>{{navedi knjigo|title=Passage to Ararat|author= Michael J. Arlen|publisher=MacMillan|url=https://books.google.com/books?id=-UahAwAAQBAJ&pg=PA159|page=159|year=2006}}</ref> == Zgodovina == {{glej tudi|Predloga:Časovnica zgodovine Republike Turčije}} === Prazgodovina Anatolije in vzhodne Trakije === [[File:Göbekli Tepe, Urfa.jpg|thumb| Nekaj hengov v Göbekli Tepe je bilo postavljenih že leta 9600 pr. n. št., ped tistimi v Stonehengu v Angliji]] [[File:Lion Gate, Hattusa 01.jpg|thumb|Levja vrata v Hatuši, prestolnici Hetitov, mestu, ki datira v 6. Tisočletje pr. n. št..<ref name=whcunesco>{{navedi splet|title=Hattusha: the Hittite Capital|url=http://whc.unesco.org/en/list/377|website=whc.unesco.org|access-date=12 June 2014}}</ref>]] Anatolski polotok, ki predstavlja večino sodobne Turčije, je ena najstarejših trajno naseljenih regij na svetu. V Anatoliji so živeli različni stari anatolski prebivalci, od vsaj neolitskega obdobja do helenističnega obdobja. Veliko teh narodov je govorilo anatolske jezike, veje večje indoevropske jezikovne družine.<ref name="UCLA">{{navedi splet|url=http://www.linguistics.ucla.edu/people/Melchert/The%20Position%20of%20Anatolian.pdf|archiveurl=https://www.webcitation.org/6GNtCVWdz?url=http://www.linguistics.ucla.edu/people/Melchert/The%20Position%20of%20Anatolian.pdf|archivedate=5 May 2013|title=The Position of Anatolian|format=PDF|access-date=4 May 2013}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120302000225/http://www.linguistics.ucla.edu/people/Melchert/The%20Position%20of%20Anatolian.pdf |date=2012-03-02 }}</ref> Dejstvo je, da so nekateri učenjaki glede na starost indoevropskih hetitskih in luvijskih jezikov predlagali Anatolijo kot hipotetični center, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki. Evropski del Turčije, imenovan Vzhodna Trakija, je bil tudi naseljen že pred štirideset tisoč leti, in je znan od neolitskega obdobja približno 6000 pr. n. št. [[Göbekli Tepe]] je kraj najstarejše znane človeške verske strukture, tempelj iz približno 10.000 pr. n. št.,<ref name="ArchMag">{{navedi splet|url=http://www.archaeology.org/0811/abstracts/turkey.html|title=The World's First Temple|work=Archaeology magazine|date=November–December 2008|page=23|accessdate=2018-11-10|archive-date=2012-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120329113052/http://www.archaeology.org/0811/abstracts/turkey.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je [[Çatalhöyük]] zelo velika neolitska in halkolitska naselbina v južni Anatoliji, ki je obstajala od približno 7500 do 5700 pr. n. št. To je največje in najbolje ohranjeno neolitsko najdišče, ki je bilo do danes odkrito in je bilo julija 2012 vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |url=http://globalheritagefund.org/onthewire/blog/catalhoyuk_world_heritage_list |title=Çatalhöyük added to UNESCO World Heritage List |publisher=Global Heritage Fund |date=3 July 2012 |access-date=9 February 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130117025024/http://globalheritagefund.org/onthewire/blog/catalhoyuk_world_heritage_list |archivedate=17 January 2013 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130117025024/http://globalheritagefund.org/onthewire/blog/catalhoyuk_world_heritage_list |date=2013-01-17 }}</ref> Naselje [[Troja]] je nastalo v neolitski dobi in se nadaljevalo v železni dobi. Najzgodnejši zabeleženi prebivalci Anatolije so bili [[Hati (Anatolija) |Hati]] in [[Huriti]], neindoevropski ljudstvi, ki sta naselili srednjo in vzhodno Anatolijo že okoli leta 2300 pr. n. št. Indoevropski [[Hetiti]] so prišli v Anatolijo in postopoma absorbirali Hatije in Hurite. 2000–1700 pr. n. št. Prvi veliki imperij na tem območju so ustanovili Hetiti, od 18. do 13. stoletja pred našim štetjem. [[Asirci]] so osvojili in naselili dele jugovzhodne Turčije že leta 1950 pr. n. št. do leta 612 pr. n. št. [[Urartu]] se je ponovno pojavil v asirskih napisih v 9. stoletju pr. n. št. kot močan severni tekmec Asirije. Po propadu hetitskega cesarstva c. 1180 pr. n. št., so v Anatolijo prišli Frigijci, dokler jim v 7. stoletju pr. n. št. niso uničili kraljestva. Od leta 714 pr. n. št. je Urartu delil isto usodo in se razdelil leta 590 pr. n. št., ko so ga osvojili [[Medijci]]. Najmočnejše izmed držav naslednic [[Frigija|Frigije]] so bile [[Lidija]], [[Karija]] in [[Likija]]. {{Multiple image|align=center|direction=horizontal|image1=The Bath-Gymnasium complex at Sardis, late 2nd - early 3rd century AD, Sardis, Turkey (17098680002).jpg|width1=271|image2=Walls of Troy (2).jpg|width2=240|caption1=Gimnazija v Sardah, središču Lidije (c. 1200–546 pr. n. št.), naslednice antične Arzawa (15.–13. St. pr. n. št.)<ref name=rhodes>Rhodes, P.J. ''A History of the Classical Greek World 478–323&nbsp;BC''. 2nd edition. Chichester: Wiley-Blackwell, 2010, p. 6.</ref>|caption2=Zidovi akropole Troje VIIa, (c. 1200 pr. n. št.) so navdahnili Homerjevo ''Iliado''<ref>{{navedi splet|url=http://whc.unesco.org/en/list/849 |title=Archaeological Site of Troy – UNESCO World Heritage Centre |publisher=Whc.unesco.org |date=2 December 1998 |access-date=15 August 2012}}</ref>}} === Antika === [[File:The theatre of ancient Halicarnassus, built in the 4th century BC during the reign of King Mausolos and enlarged in the 2nd century AD, the original capacity of the theatre was 10,000, Bodrum, Turkey (16456817694).jpg|thumb|Gledališče v Halikarnasu (današnji Bodrum) je zgradil v 4. st. pr. n. št. Mavzol, perzijski satrap Karije. Mavzolej v Halikarnasu (Mavzolova grobnica) velja za enega od sedmih čudes antičnega sveta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ancient-origins.net/ancient-places-asia/mausoleum-halicarnassus-wonder-ancient-world-003088|title=The Mausoleum of Halicarnassus: A Wonder of the Ancient World|publisher=ancient-origins.net|date=19 May 2015}}</ref>]] [[File:Ephesus Celsus Library Façade.jpg|thumb|left|Celzovo knjižnico v Efezu so zgradili Rimljani leta 114–117. Artemidin tempelj v Efezu je je zgradil lidijski kralj Krez v 6. st. pr. n. št.]] Od leta 1200 pr. n. št., so anatolsko obalo močno naselili eolski in jonski Grki. Ti kolonisti so ustanovili številna pomembna mesta, kot so [[Milet]], [[Efez]], [[Smirna]] (danes [[Izmir]]) in [[Bizanc]] (danes [[Carigrad]]), slednjega so ustanovili grški kolonisti iz [[Megara|Megare]] leta 657 pred našim štetjem. Prva država, ki so jo sosednji narodi imenovali Armenija, je bila država [[Armenci|armenske]] dinastije [[Orontidi|Orontidov]], ki je vključevala dele vzhodne Turčije, in se je začela v 6. stoletju pred našim štetjem. V severozahodni Turčiji so bili najpomembnejša plemenska skupina v [[trakija|Trakiji]] [[Odriško kraljestvo|Odrijanci]], ki jih je ustanovil [[Teres I.]]<ref name="LewisBoardman1994">{{navedi knjigo|author1=D. M. Lewis|author2=John Boardman|title=The Cambridge Ancient History|url={{Google books |plainurl=yes |id=vx251bK988gC |page=462 }} |access-date=7 April 2013|year=1994|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-23348-4|page=444}}</ref> Vso današnjo Turčijo so osvojili [[ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidi]] v 6. stoletju pred našim štetjem. [[Grško-perzijske vojne]] so se začele, ko so grške mestne države na obali Anatolije leta 499 pr. n. št. zasedli Perzijci. Turško ozemlje je kasneje leta 334 pr. n. št. zasedel [[Aleksander Veliki]], kar je privedlo do povečanja kulturne homogenosti in helenizacije območja. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je bila Anatolija razdeljena na številna manjša helenistična kraljestva, ki so postala del [[Rimska republika|Rimske republike]] do sredine 1. stoletja pred našim štetjem. Proces helenizacije, ki se je začel z Aleksandrom, se je pospešil pod rimsko vladavino in v zgodnjih stoletjih krščanske dobe, ko so lokalni anatolski jeziki in kultura skoraj izumrli, v veliki meri jih je nadomestil antični grški jezik in kultura. Od 1. stoletja pred našim štetjem do 3. stoletja, so se [[Rimljani]] in sosednji [[Parti]] spopadali za velike dele sodobne Turčije v pogostih rimsko-partskih vojnah. {{Multiple image|align=center|direction=horizontal|image1=Aspendos Amphitheatre.jpg|width1=260|image2=East Terrace (4961356591).jpg|width2=260|caption1= Projektiral ga je grški arhitekt Zeno, rojen v mestu, amfiteater Aspendos je bil zgrajen v rimskem obdobju 161-169<ref>{{navedi splet|url=http://www.vitruvius.be/theateraspendos.htm|title=The Theatre of Aspendos|publisher=Vitruvius.be|access-date=2 February 2017|archive-date=2018-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181103065255/http://www.vitruvius.be/theateraspendos.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181103065255/http://www.vitruvius.be/theateraspendos.htm |date=2018-11-03 }}</ref>. Attaleia (Antalya), Perga in Side so bila druga pomembna mesta v starodavni Pamfiliji.|caption2=Gora Nemrut, ki jo včasih imenujejo mavzolej Antioha I. Teo Komagenskiega, je opazen po vrhu, kjer so postavljeni številni veliki kipi okoli tistega, za katerega se domneva, da je kraljevi grob iz 1. stoletja pred našim štetjem.<ref name="whc.unesco.orgx">{{navedi splet|title=Nemrut Dağ|url=http://whc.unesco.org/en/list/448|website=whc.unesco.org|access-date=17 February 2017}}</ref>}} === Zgodnje krščanstvo in bizantinsko obdobje === [[File:Turkey-3019 - Hagia Sophia (2216460729).jpg|thumb|left| Prvotno cerkev, kasneje mošeja, v letih 1935-2020 muzej, Hagijo Sofijo v Carigradu zgradil bizantinski cesar Justinijan I. v letih 532-537|alt=]] [[Antiohija]] (zdaj Antakija), mesto na jugu Turčije, je po [[Apostolska dela|Apostolskih delih]] ({{Bibl|Apd 11, 26}}) rojstna hiša prve krščanske skupnosti.<ref>{{Navedi knjigo|title=Encyclopaedia Biblica : a critical dictionary of the literary, political, and religious history, the archaeology, geography, and natural history of the Bible|url=http://archive.org/details/encyclopaediabib01cheyuoft|publisher=Toronto : Morang|date=1899–1903|last=Trinity College - University of Toronto|first=T. K. (Thomas Kelly)|first2=J. Sutherland (John Sutherland)|last2=Black}}</ref> Leta 324 je [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]] zbral Bizanc za novo prestolnico rimskega cesarstva in ga preimenoval v Novi Rim. Po smrti [[Teodozij I.|Teodozija I.]] leta 395 in stalne delitve rimskega cesarstva med njegovima sinovoma, je mesto, ki se je poimenovalo [[Konstantinopel]], postalo glavno mesto vzhodnega rimskega cesarstva. To cesarstvo, ki ga bodo kasneje zgodovinarji označili kot [[bizantinsko cesarstvo]], je vladalo večini ozemlja današnje Turčije do poznega srednjega veka, čeprav so se vzhodne regije ohranile v trdni [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidski]] roki do prve polovice 7. stoletja. Pogoste [[Bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidske vojne]] so se kot del dolgoletnih [[Rimsko-perzijske vojne|rimsko-perzijskih vojn]] bojevale med sosednjimi tekmovalnimi Bizantinci in Sasanidi, v različnih delih današnje Turčije in so odločile velik del zgodovine od 4. do prve polovice 7. stoletja. V mestih v današnji Turčiji so potekali številni [[Ekumenski koncil|ekumenski koncili]] zgodnje cerkve, vključno s [[Prvi nicejski koncil|prvim nicejskim koncilom]] (325), [[Prvi koncil v Konstantinoplu|prvim koncilom v Konstantinoplu]] (381), [[Efeški koncil|koncilom v Efezu]] (431) in [[Kalcedonski koncil|Kalcedonskim koncilom]] leta 451.<ref>{{navedi knjigo| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-1-107-02175-4| last = Maas| first = Michael| title = The Cambridge Companion to the Age of Attila| date = 2015 |url=https://books.google.com/books?id=67dUBAAAQBAJ&pg=PA331}}</ref> === Seldžuki in Osmansko cesarstvo === {{glavni| Seldžuki| Osmani}} [[File:Mausoleo Mevlana.jpg|thumb| Mevlanski muzej v Konyu so leta 1274 zgradili seldžuški Turki. Konya je bilo glavno mesto seldžuškega sultanata Rum (Anatolija)]] [[Seldžuki]] so bili veja ''Kınık'' oguških Turkov, ki so v 9. stoletju prebivali na obrobju muslimanskega sveta v [[kaganat]]u Jabgu konfederacije Oğuz, severno od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega]] in [[Aralsko jezero|Aralskega]] jezera v Kirgiški stepi v Turkestanu. V 10. stoletju so se Seldžuki začeli preseljevati iz svojih domov v Perzijo, ki je postal upravno jedro Velikega Seldžuškega imperija, potem ko ga je ustanovil [[Togrul beg]].<ref name=peter.mackenzie.org>{{navedi splet|title=THE SELJUK TURKS|url=http://peter.mackenzie.org/history/hist2021.htm|website=peter.mackenzie.org|access-date=9 August 2014|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304093825/http://peter.mackenzie.org/history/hist2021.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304093825/http://peter.mackenzie.org/history/hist2021.htm |date=2016-03-04 }}</ref> V drugi polovici 11. stoletja so turški Seldžuki začeli prodirati v srednjeveško Armenijo in vzhodne regije Anatolije. Leta 1071 so v [[Bitka pri Manzikertu |bitki pri Manzikertu]] premagali Bizantince in začeli turkizacijo; [[turščina|turški jezik]] in [[islam]] sta bila predstavljena v Armeniji in Anatoliji in se postopoma širila po vsej regiji. Počasen prehod iz pretežno krščanske in grško govoreče Anatolije v pretežno muslimansko in turško govoreče je bil v teku. Mevlevski red [[derviš]]ev, ki ga je v 13. stoletju v Konyi ustanovil [[sifuzem|sufijski]] pesnik [[Dželaludin Rumi]], je imel pomembno vlogo pri islamizaciji različnih Anatolcev, ki so bili prej že helenizirani. Tako so poleg turkizacije ozemlja kulturno perzijski Seldžuki postavili temelje turško-perzijski kulturi v Anatoliji, ki jo bodo prevzeli njihovi nasledniki, Osmani. Leta 1243 je bila seldžuška vojska poražena od Mongolov v bitki pri Köse Dağu, kar je povzročilo, da je njihova moč počasi razpadla. Po njihovi poti se je ena izmed turških kneževin, ki jo je upravljal [[Osman I.]], v naslednjih 200 letih razvila v [[Osmansko cesarstvo]]. Leta 1453 so Osmani končali bizantinsko cesarstvo tako, da so osvojili prestolnico Konstantinopel.<ref name="Ottomans">{{navedi knjigo|title=The Ottoman Centuries: The Rise and Fall of the Turkish Empire|url=https://archive.org/details/ottomancenturies0000kinr_d1b1|first=Patrick|last=Kinross|publisher=Morrow|year=1977|isbn=978-0-688-03093-3|pp=[https://archive.org/details/ottomancenturies0000kinr_d1b1/page/28 28]–30}}</ref> {{Multiple image|align=right|direction=vertical|image1=Topkapı - 01.jpg|image2=Dolmabahçe Palace (cropped).JPG|caption2=Palači Topkapı in Dolmabahçe sta bil rezidenci Osmanskih sultanov in administrativni center cesarstva med letoma 1465 do 1856 in 1856 do 1922.}} Leta 1514 je sultan [[Selim I.]] (1512–1520) uspešno razširil cesarske južne in vzhodne meje s premagovanjem šaha Ismaila I. iz dinastije Safavidov v bitki pri Chaldiranu. Leta 1517 je Selim I. razširil osmansko oblast v Alžirijo in Egipt in ustvaril prisotnost vojske v Rdečem morju. Nato se je začelo tekmovanje med osmanskim in portugalskim cesarstvom za prevlado v Indijskem oceanu, s številnimi pomorskimi bitkami v Rdečem morju, Arabskem morju in Perzijskem zalivu. Portugalska prisotnost v Indijskem oceanu je bila grožnja osmanskemu monopolu na starodavnih trgovskih poteh med Vzhodno Azijo in zahodno Evropo. Kljub vse pomembnejši evropski prisotnosti je trgovina z Vzhodom do druge polovice 18. stoletja še naprej rasla. Moč in prestiž osmanskega cesarstva sta dosegla vrhunec v 16. in 17. stoletju, zlasti v času vladavine [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], ki je osebno uvedel pomembne zakonske spremembe v zvezi z družbo, izobraževanjem, davki in kazenskim pravom. Imperij je bil pogosto v nasprotju s svetim rimskim cesarstvom pri nenehnem napredovanju proti Srednji Evropi prek Balkana in južnega dela [[Republika obeh narodov|poljsko-litovske skupnosti]].<ref name=autogenerated1>{{navedi knjigo|author=Stanford J. Shaw|title=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey|url={{Google books |plainurl=yes |id=Xd422lS6ezgC |page=213 }} |access-date=15 June 2013|volume=1|date=29 October 1976|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-29163-7|page=213}}</ref> Na morju je osmanska mornarica tekmovala s številnimi svetimi zvezami, kot so tiste leta 1538, 1571, 1684 in 1717 (sestavljene predvsem iz habsburške Španije, Republike Genove, Beneške republike, vitezov sv. Ivana, papeških držav, Velikega vojvodstva Toskane in vojvodstva Savoja), za nadzor Sredozemskega morja. Na vzhodu so bili Osmani pogosto v vojni s Safavidsko Perzijo zaradi konfliktov, ki so izhajali iz teritorialnih sporov ali verskih razlik med 16. in 18. stoletjem. Osmanske vojne s Perzijo so se nadaljevale, ko so v Iranu Safavide nasledile dinastije Zand, Afšarid in Kadžar do prve polovice 19. stoletja. Od 16. do začetka 20. stoletja se je Osmansko cesarstvo borilo v mnogih vojnah z [[Rusko carstvo |Ruskim carstvom]]. Te so bile sprva namenjene osmanski teritorialni širitvi in konsolidaciji v jugovzhodni in vzhodni Evropi; vendar se je začelo že od druge polovice 18. stoletja in postalo bolj preživetje osmanskega cesarstva, ki je na severni obali Črnega morja izgubilo svoja strateška ozemlja pred napredujočimi Rusi. [[File:Sultan Mehmed V of Turkey greeting Kaiser Wilhelm II on his arrival at Constantinople.jpg|alt=|thumb|Mehmed V. in cesar Viljem II. v Konstantinoplu, 1917. Osmani so bili v prvi svetovni vojni na strani Centralih sil]] Od druge polovice 18. stoletja naprej je Osmansko cesarstvo začelo upadati. [[Tanzimat]]ske reforme 19. stoletja, ki jih je začel [[Mahmud II.]], so želele posodobiti osmansko državo v skladu z napredkom, ki je bil dosežen v Zahodni Evropi. Napori Midhat-paše v pozni tanzimatski dobi so vodili osmansko ustavno gibanje leta 1876, ki je uvedlo prvo ustavno dobo, vendar so se ta prizadevanja na večini področij izkazala za neustrezna in niso ustavila razpada cesarstva.<ref name=OttoTurkVis>{{navedi splet|title=Ottoman/Turkish Visions of the Nation, 1860–1950|url={{Google books |plainurl=yes |id=qejRAQAAQBAJ |page=180 }} |access-date=18 February 2015}}</ref> Ker se je imperij postopoma zmanjševal po velikosti, vojaški moči in bogastvu, zlasti po osmanski gospodarski krizi leta 1875, ki je pripeljala do uporov v balkanskih provincah, ki so dosegli vrhunec v rusko-turški vojni 1877–1878, so preselili cesarsko središče v Anatolijo,<ref name="Illinois2009">{{navedi knjigo|last=Todorova|first=Maria|title=Imagining the Balkans|url={{Google books |plainurl=yes |id=WZweAIJI0ZwC |page=175 }}|access-date=15 June 2013|date=18 March 2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-972838-1|page=175}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Mann|first=Michael|title=The Dark Side of Democracy: Explaining Ethnic Cleansing|url={{Google books |plainurl=yes |id=cGHGPgj1_tIC |page=118 }}|access-date=28 February 2013|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-53854-1|page=118}}</ref> skupaj s [[Čerkezi]], ki so pobegnili iz ruskega osvajanja Kavkaza. Upad osmanskega cesarstva je privedel do naraščanja nacionalističnih čustev med različnimi subjekti, kar je vodilo k večjim etničnim napetostim, ki so se občasno pojavljale kot nasilje, kot je bil na primer [[Armenski masaker 1894–1896]].<ref name=nzhistory.net.nz>{{navedi splet|title=Collapse of the Ottoman Empire, 1918–1920|url=http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/collapse|website=nzhistory.net.nz|access-date=9 August 2014|archive-date=2015-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151219183629/http://www.nzhistory.net.nz/war/ottoman-empire/collapse|url-status=dead}}</ref> Mladoturška revolucija leta 1908 je obnovila osmansko ustavo in parlament 30 let po tem, ko jo je uvedel sultan [[Abdul Hamid II.]] leta 1878, znano kot drugo ustavno dobo, vendar pa je osmanski državni udar leta 1913 pahnil državo pod triumvirat Treh Paša, sultana [[Mehmed V.]] in [[Mehmed VI.]] pa sta v veliki meri postala simbolični figuri brez resnične politične moči. Osmansko cesarstvo je vstopilo v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] na strani [[Centralne sile|Centralnih sil]] in je bilo končno poraženo. Med vojno so bili armenski cesarji deportirani v Sirijo kot del [[Armenski genocid|armenskega genocida]]. Zaradi tega je bilo ubitih približno 800.000 do 1.500.000 Armencev.<ref>{{navedi splet|url=http://global.britannica.com/EBchecked/topic/35323/Armenian-Genocide|publisher=Encyclopædia Britannica|title=Armenian Genocide|access-date=23 April 2015}}</ref> Turška vlada je zavrnila priznanje dogodkov kot genocida in trdi, da so se Armenci selili samo iz vzhodne vojne cone.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/11373115/Amal-Clooneys-latest-case-Why-Turkey-wont-talk-about-the-Armenian-genocide.html|title=ECHR: Why Turkey won't talk about the Armenian genocide|author=Raziye Akkoç|publisher=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]|date=15 October 2015|access-date=28 May 2016}}</ref> Genocidni pohodi so bile storjene proti drugim manjšinskim skupinam cesarstva, kot so Asirci in Grki. Po [[premirje iz Mudrosa|premirju iz Mudrosa]] 30. oktobra 1918 so zmagovalne zavezniške sile poskušale razdeliti osmansko državo s [[Sevreška mirovna pogodba |pogodbo iz Sèvresa]] leta 1920. === Republika Turčija === [[File:Turkish prime minister Tansu Çiller in Brussels.jpg|thumb|[[Tansu Çiller]], prva predsednica turške vlade]] Sodobno republiko Turčijo je po [[grško-turška vojna|vojaški zmagi nad Grki]] leta 1923 ustanovil [[Atatürk|Mustafa Kemal Atatürk]], ki je z vrsto reform Turčijo usmeril v sodobno, sekularno in proevropsko [[republika|republiko]]. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti vojaških [[državni udar|državnih udarov]], zadnjemu leta 1980. Odtlej se je Turčija vrnila k splošnim volitvam. Od leta 1952 je Turčija članica zveze [[NATO]], že vrsto let pa si prizadeva za članstvo v [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Problemi, kot so turška vpletenost v dogajanje na [[Ciper|Cipru]], [[Kurdi|kurdsko]] vprašanje ter vzpon [[islam]]skih političnih opcij netijo politično razpravo v Turčiji in vplivajo na njene mednarodne odnose. == Geografija == {{glavni| Geografija Turčije}} [[File:Turkey topo.jpg|thumb|upright=1.15|left|Topografska karta Turčije]] Turčija je transkontinentalna evrazijska država. Azijska Turčija, ki vključuje 97 odstotkov države, je ločena od evropske Turčije od [[Bospor]]jem, [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] in [[Dardanele|Dardanelami]]. Evropska Turčija obsega 3 odstotke ozemlja države. Ozemlje Turčije je več kot 1.600 kilometrov dolgo in 800 kilometrov široko, približno pravokotne oblike. Leži med zemljepisno širino 35 ° in 43 ° S ter dolžino 25 ° in 45 ° V. Površina, vključno z jezeri, zaseda 783.562 kvadratnih kilometrov, od tega 755.688 kvadratnih kilometrov v Jugozahodni Aziji in 23.764 kvadratnih kilometrov v Evropi. Je 37. največja država po svetu. Na treh straneh jo obdaja morje: [[Egejsko morje]] na zahodu, [[Črno morje]] na severu in [[Sredozemsko morje]] na jugu. Turčija ima tudi Marmarsko morje na severozahodu. [[File:Akhtamar Island on Lake Van with the Armenian Cathedral of the Holy Cross.jpg|thumb|right| Fotografija jezera Van in armenske cerkve Akhtamarja. Van je največje jezero v državi in je v vzhodni Anatoliji.]] Evropski del Turčije, Vzhodna Trakija (najbolj vzhodna regija balkanskega polotoka), oblikuje meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo. Azijski del države sestavlja večinoma polotok [[Anatolija]], ki je sestavljen iz visoke [[Anatolska planota|Anatolske planote]] z ozkimi obalnimi ravnicami, med gorovjem Köroğlu in [[Pontsko gorovje|Pontskim gorovjem]] na severu ter gorovjem [[Taurus]] na jugu. Vzhodna Turčija, ki je znotraj zahodne planote [[Armensko višavje|armenskega višavja]], ima bolj gorsko pokrajino z goro [[Ararat]] kot najvišjo točko Turčije s 5137 m in je domovina izvirov rek, kot so [[Evfrat]], [[Tigris]] in[[Aras (reka)| Aras]] ter [[jezero Van]], največje jezero v državi. Jugovzhodna Turčija leži na severni planoti zgornje Mezopotamije. Turčija je razdeljena na sedem [[Pokrajine v Turčiji |geografskih regij]]: [[Marmara, Turčija |Marmara]], [[Egej, Turčija|Egej]], [[Črno morje, Turčija |Črno morje]], [[Osrednja Anatolija, Turčija |Osrednja Anatolija]], [[Vzhodna Anatolija, Turčija|Vzhodna Anatolija]], [[Jugovzhodna Anatolija, Turčija|Jugovzhodna Anatolija]] in [[Sredozemlje, Turčija|Sredozemlje]]. Neenakomeren severni anatolski teren ob Črnem morju spominja na dolg, ozek pas. Ta regija obsega približno šestino celotne površine Turčije. Notranjost anatolske planote je bolj robustna, ko gre proti vzhodu. Raznolika pokrajina Turčije je rezultat kompleksnih zemeljskih procesov, ki so tisoče let oblikovali regijo in se še vedno odražajo v precej pogostih [[potres]]ih in občasnih vulkanskih izbruhih. Bospor in Dardanele dolgujejo svoj obstoj [[Prelom (geologija) |prelomu]], ki poteka skozi Turčijo, kar je pripeljalo do nastanka Črnega morja. Severni anatolski prelom teče severno od države od zahoda do vzhoda, po katerem so se v zgodovini zgodili veliki potresi. Najnovejši od teh velikih potresov je bil leta 1999 v İzmitu. {{Largest cities | name = Največja mesta Turčije | country = Turčija | list_by_pop = <!-- link to the list of cities in the given country, if possible sorted by population --> | class = nav | stat_ref = Turkish Statistical Institute - TÜİK address-based calculation from December, 2017.<ref>{{navedi splet|url=http://www.citypopulation.de/Turkey-RBC20.html|title=December 2013 address-based calculation of the Turkish Statistical Institute as presented by citypopulation.de}}</ref> | div_name = Provinca | city_1 = Carigrad | div_1 = Istanbul (provinca){{!}}Istanbul | pop_1 = 14.744.519 | img_1 = Istanbul2010.jpg | city_2 = Ankara | div_2 = Ankara (provinca){{!}}Ankara | pop_2 = 4.871.884 | img_2 = Ankara Views.jpg | city_3 = İzmir | div_3 = İzmir (provinca){{!}}İzmir | pop_3 = 2.938.546 | img_3 = Izmir Turkey.jpg | city_4 = Bursa | div_4 = Bursa (provinca){{!}}Bursa | pop_4 = 2.074.799 | img_4 = City center of Bursa.jpg | city_5 = Adana | div_5 = Adana (provinca){{!}}Adana | pop_5 = 1.753.337 | city_6 = Gaziantep | div_6 = Gaziantep (provinca){{!}}Gaziantep | pop_6 = 1.663.273 | city_7 = Antalya | div_7 = Antalya (provinca){{!}}Antalya | pop_7 = 1.311.471 | city_8 = Konya | div_8 = Konya (provinca){{!}}Konya | pop_8 = 1.130.222 | city_9 = Kayseri | div_9 = Kayseri (provinca){{!}}Kayseri | pop_9= 1.123.611 | city_10 = Diyarbakır | div_10 = Diyarbakır (provinca){{!}}Diyarbakır | pop_10 = 1.047.286 | city_11 = Mersin | div_11 = Mersin (provinca){{!}}Mersin | pop_11 = 1.005.455 | city_12 = Urfa | div_12 = Şanlıurfa (provinca){{!}}Şanlıurfa | pop_12 = 921.978 | city_13 = Eskişehir | div_13 = Eskişehir (provinca){{!}}Eskişehir | pop_13 = 752.630 | city_14 = Denizli | div_14 = Denizli (provinca){{!}}Denizli | pop_14 = 638.989 | city_15 = Kahramanmaraş | div_15 = Kahramanmaraş (provinca){{!}}Kahramanmaraş | pop_15 = 632.487 | city_16 = Samsun | div_16 = Samsun (provinca){{!}}Samsun | pop_16 = 625.410 | city_17 = Malatya | div_17 = Malatya (provinca){{!}}Malatya | pop_17 = 618.831 | city_18 = İzmit | div_18 = Kocaeli (provinca){{!}}Kocaeli | pop_18 = 570.077 | city_19 = Adapazarı | div_19 = Sakarya (provinca){{!}}Sakarya | pop_19 = 492.027 | city_20 = Erzurum | div_20 = Erzurum (provinca){{!}}Erzurum | pop_20 = 422.389 }} <noinclude> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Turčije}} [[File:Sumela Showing Location.JPG|thumb|[[Samostan Sumela]] v [[Pontsko gorovje|Pontskem gorovju]], ki oblikuje ekoregijo z različnimi zmernimi deževnimi gozdovi, rastlinstvom in živalstvom na severu Anatolije]] Izredni ekosistem in habitatna raznolikost Turčije sta razlog veliki raznolikosti vrst. Anatolija je domovina mnogih rastlin, ki so se gojile za prehrano od začetkov kmetijstva in divji predniki številnih rastlin, ki zdaj zagotavljajo osnove za človeštvo, še vedno rastejo v Turčiji. Raznolikost turške favne je še večja kot njena flora. Število živalskih vrst v celotni Evropi je približno 60.000, v Turčiji pa več kot 80.000 (več kot 100.000 jih šteje za podvrste).<ref name=allaboutturkey>{{navedi splet|title=Turkey's flora and fauna|url=http://www.allaboutturkey.com/turkfauna.htm|website=allaboutturkey.com|access-date=12 June 2014}}</ref> Severni anatolski iglavci in listopadni gozdovi so ekoregija, ki pokriva večino Pontskega gorovja v severni Turčiji, medtem ko mešani gozdovi Kavkaza segajo čez vzhodni konec območja. Regija je dom evroazijskih divjih živali, kot so [[skobec]], [[planinski orel]], [[kraljevi orel]], [[mali klinkač]], kavkaški divji petelin ''Tetrao mlokosiewiczi'', rdečečeli grilček ''Serinus pusillus'' in pevka ''Tichodroma muraria''. Ozki obalni pas med Pontskim gorovjem in Črnim morjem je dom euksinsko-kolhijskih listnatih gozdov, ki vsebujejo nekaj redkih pragozdov na svetu. Turški bor (''Pinus brutia'') raste večinoma v Turčiji in drugih državah vzhodnega Sredozemlja. V Anatoliji je nekaj divjih vrst [[tulipan]]ov, cvet pa je bil prvič predstavljen v zahodni Evropi z vrstami, ki so jih vzeli iz Osmanskega cesarstva v 16. stoletju. V Turčiji obstaja 40 [[narodni park|narodnih parkov]], 189 naravnih parkov, 31 območij za ohranjanje narave, 80 območij varstva divjadi in 109 naravnih spomenikov, kot so zgodovinski [[narodni park polotok Gallipoli]], narodlni park [[Nemrut]], narodni park antična [[Troja]], Naravni park Ölüdeniz, [[narodni park polotok Dilek- delta Büyük-Menderes]] in Naravni park Polonezköy. [[Ankara]], glavno mesto Turčije, je znana po angorski mački, angorskem zajčku in angorski kozi. Druga narodna mačka Turčije je mačka Van. Narodne pasme psov so [[anatolski ovčar]], Kangal, Malaklı in Akbaş. Zadnja potrjena smrt anatolskega leoparda (''Panthera pardus tulliana''), ki je bil tesno povezan z [[Perzijski leopard |perzijskim (kavkaškim) leopardom]] rojenim v zahodni regiji Anatolije, je bila 17. januarja 1974 v vasi Bağözü v okrožju Beypazarı v [[Ankara (provinca)|provinci Ankara]]. Perzijski leopard naj bi še vedno v zelo majhnem številu živel v severovzhodnih in jugovzhodnih regijah Turčije. Kaspijski tiger je izumrla tigrova podvrsta (tesno povezana s sibirskim tigrom), ki je živela v najbolj vzhodnih regijah Turčije do druge polovice 20. stoletja, z zadnjo potrjeno smrtjo v Uludereju, februarja 1970. Evrazijski [[ris]] in evropska divja mačka (''Felis silvestris silvestris'') so druge vrste, ki jih trenutno najdemo v gozdovih Turčije. == Upravna delitev == {{glavni|Province v Turčiji}} Turčija je upravno razdeljena na 81 provinc ([[turščina|turško]] ''il'', množina ''iller''): {{Turkey Labelled Map|float=right}} {| border="0" |----- | * [[Adana (provinca)|Adana]] * [[Adıyaman (provinca)|Adıyaman]] * [[Afyonkarahisar (provinca)|Afyonkarahisar]] * [[Ağrı (provinca)|Ağrı]] * [[Aksaray (provinca)|Aksaray]] * [[Amasya (provinca)|Amasya]] * [[Ankara (provinca)|Ankara]] * [[Antalya (provinca)|Antalya]] * [[Ardahan (provinca)|Ardahan]] * [[Artvin (provinca)|Artvin]] | * [[Aydın (provinca)|Aydın]] * [[Balıkesir (provinca)|Balıkesir]] * [[Bartın (provinca)|Bartın]] * [[Batman (provinca)|Batman]] * [[Bayburt (provinca)|Bayburt]] * [[Bilecik (provinca)|Bilecik]] * [[Bingöl (provinca)|Bingöl]] * [[Bitlis (provinca)|Bitlis]] * [[Bolu (provinca)|Bolu]] * [[Burdur (provinca)|Burdur]] | * [[Bursa (provinca)|Bursa]] * [[Çanakkale (provinca)|Çanakkale]] * [[Çankırı (provinca)|Çankırı]] * [[Çorum (provinca)|Çorum]] * [[Denizli (provinca)|Denizli]] * [[Diyarbakır (provinca)|Diyarbakır]] * [[Düzce (provinca)|Düzce]] * [[Edirne (provinca)|Edirne]] * [[Elazığ (provinca)|Elazığ]] * [[Erzincan (provinca)|Erzincan]] | * [[Erzurum (provinca)|Erzurum]] * [[Eskişehir (provinca)|Eskişehir]] * [[Gaziantep (provinca)|Gaziantep]] * [[Giresun (provinca)|Giresun]] * [[Gümüşhane (provinca)|Gümüşhane]] * [[Hakkari (provinca)|Hakkari]] * [[Hatay (provinca)|Hatay]] * [[Iğdır (provinca)|Iğdır]] * [[Isparta (provinca)|Isparta]] * [[Istanbul (provinca)|Istanbul]] | * [[İzmir (provinca)|İzmir]] * [[Kahramanmaraş (provinca)|Kahramanmaraş]] * [[Karabük (provinca)|Karabük]] * [[Karaman (provinca)|Karaman]] * [[Kars (provinca)|Kars]] * [[Kastamonu (provinca)|Kastamonu]] * [[Kayseri (provinca)|Kayseri]] * [[Kilis (provinca)|Kilis]] * [[Kırıkkale (provinca)|Kırıkkale]] * [[Kırklareli (provinca)|Kırklareli]] | * [[Kırşehir (provinca)|Kırşehir]] * [[Kocaeli (provinca)|Kocaeli]] * [[Konya (provinca)|Konya]] * [[Kütahya (provinca)|Kütahya]] * [[Malatya (provinca)|Malatya]] * [[Manisa (provinca)|Manisa]] * [[Mardin (provinca)|Mardin]] * [[Mersin (provinca)|Mersin]] * [[Muğla (provinca)|Muğla]] * [[Muş (provinca)|Muş]] | * [[Nevşehir (provinca)|Nevşehir]] * [[Niğde (provinca)|Niğde]] * [[Ordu (provinca)|Ordu]] * [[Osmaniye (provinca)|Osmaniye]] * [[Rize (provinca)|Rize]] * [[Sakarya (provinca)|Sakarya]] * [[Samsun (provinca)|Samsun]] * [[Şanlıurfa (provinca)|Şanlıurfa]] * [[Siirt (provinca)|Siirt]] * [[Sinop (provinca)|Sinop]] | * [[Şırnak (provinca)|Şırnak]] * [[Sivas (provinca)|Sivas]] * [[Tekirdağ (provinca)|Tekirdağ]] * [[Tokat (provinca)|Tokat]] * [[Trabzon (provinca)|Trabzon]] * [[Tunceli (provinca)|Tunceli]] * [[Uşak (provinca)|Uşak]] * [[Van (provinca)|Van]] * [[Yalova (provinca)|Yalova]] * [[Yozgat (provinca)|Yozgat]] * [[Zonguldak (provinca)|Zonguldak]] |} Turčija je s cenzusom razdeljena na sedem pokrajin (''bölgesi''). Pokrajine so namenjene statistični obravnavi in se ne nanašajo na administrativno delitev. Spodaj so naštete pokrajine s pripadajočimi provincami. {{glavni|Pokrajine v Turčiji}} [[Slika:Turkey Regions.png|thumb|right|350px|Pokrajine v Turčiji]] * [[Egej, Turčija|Egej]] (Ege Bölgesi) * [[Črno morje, Turčija|Črno morje]] (Karadeniz Bölgesi) * [[Osrednja Anatolija, Turčija|Osrednja Anatolija]] (İç Anadolu Bölgesi) * [[Vzhodna Anatolija, Turčija|Vzhodna Anatolija]] (Doğu Anadolu Bölgesi) * [[Marmara, Turčija|Marmara]] (Marmara Bölgesi) * [[Sredozemlje, Turčija|Sredozemlje]] (Akdeniz Bölgesi) * [[Jugovzhodna Anatolija, Turčija|Jugovzhodna Anatolija]] (Güneydoğu Anadolu Bölgesi) == Prebivalstvo == Po štetju v letu 2008 ima Turčija 71,5 milijonov prebivalcev, stopnja rasti pa 1.31 % letno. Gostota naseljenosti je 92 oseb na km². Delež mestnega prebivalstva je 75 %. Zaradi visoke rodnosti je delež mladih do vključno 14. leta visok, 26,4 %, delež prebivalstva 65 let ali starejših pa je 7,1 %, ostalo so prebivalci med 15 in 64 leti starosti<ref>Turkish Statistical Institute (2008). "2007 Census, population statistics in 2007". Turkish Statistical Institute.</ref>. Pričakovana dolžina življenja je po oceni iz leta 2005 bila za moške 68,9 in za ženske 73,8 let.<ref>Anadolu Agency (AA) (2006-12-03). "Life expectancy has increased in 2005 in Turkey". Hürriyet.</ref> Šolanje je obvezno v starosti od 6 do 15 let. Pismenost je 95,3 % pri moških in 79,6 % pri ženskah; skupno povprečje je 87,4 %. Nižja pismenost pri ženskah je posledica zakoreninjenih pojmovanj predvsem pri Arabcih in Kurdih, ki živijo v jugovzhodnih pokrajinah. Po turški ustavi je Turek vsakdo, ki ima turško državljanstvo, torej ne glede na etnične razlike. Podatkov o etnični pripadnosti uradno ne zbirajo. Priznane so tri etnične manjšine (po [[Lausanska pogodba|Lausanski pogodbi]]): [[Armenci]], [[Grki]] in [[Judje]]. Večina prebivalcev pripada turški etniji, sicer pa je etnična podoba pisana. V Turčiji živijo vsaj še naslednje etnične skupine: [[Abhazijci]], Adžarijci ([[Gruzijci]], ki so sprejeli Islam) , [[Albanci]], [[Asirci]], [[Bošnjaki]], [[Cirkazijci]], [[Hamšeni]], [[Kurdi]], [[Lazi]], [[Pomaki]], [[Romi]] in [[Zazijci]]. Kulturna skupnost so tudi Afro-Turki, ki živijo največ v zahodnih priobalnih mestih, vendar že precej pomešani z večinskimi Turki. Najti je tudi zahodno evropejske [[Levantinci|Levantince]] (francoskega, genoveškega in beneškega izvora) in so tam naseljeni še od [[Srednji vek|srednjega veka]]; ob [[Bospor]]ju pa tudi bosporske [[Nemci|Nemce]] in carigrajske [[Poljaki|Poljake]], ki so se naseljevali največ v 19. stoletju. Med vsemi ne-turškimi narodi so najštevilnejši, a nepriznani, Kurdi. Ker niso uradno priznani nimajo nikakršnih etničnih pravic. Že omenjanje [[narodna manjšina|narodne manjšine]] je v Turčiji politično občutljivo. Turčiji pa je uradni jezik le [[turščina]]. Kljub temu oddaja državna televizija nekaj ur tedensko tudi programe v [[arabščina|arabščini]], [[bosanščina|bosanščini]], [[cirkazijščina|cirkazijščini]] in [[kurdščina|kurdščini]]. Turčija je uradno posvetna republika, brez državne vere. Ustava zagotavlja svobodo vere in prepričanja.<ref>{{Navedi splet|title=ICL > Turkey > Constitution|url=http://servat.unibe.ch/icl/tu00000_.html|website=servat.unibe.ch|accessdate=2023-04-20|language=en|first=Prof. Dr. Axel Tschentscher|last=LL.M.}}</ref> Večina (99 %) prebivalcev je [[islam]]ske veroizpovedi, po denominaciji pa so večinsko [[suniti]] (okoli 75 %), manjšino predstavljajo [[aleviti]] (do 25 %).<ref>Shankland, David (2003). ''The Alevis in Turkey: The Emergence of a Secular Islamic Tradition''. Routledge (UK). ISBN 0-7007-1606-8.</ref> Nemuslimanski prebivalci so bodisi [[kristjani]] (največ je [[Grška pravoslavna Cerkev|grških pravoslavcev]] in pripadnikov [[armenska apostolska cerkev|armenske cerkve]] ali judov). Po anketi iz leta 2007 je tudi 3,2 % neverujočih. Eurobarometer je istega leta izmeril, da 95 % prebivalcev Turčije verjame »da je [[Bog]]«.<ref>[http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_225_report_en.pdf Eurobarometer Poll, 2005]</ref> == Turizem == [[File:Whirlingdervishes.JPG|thumb|250px|Plesoče derviše (red Mevlevi) so ustanovili privrženci sufijskega mistika iz 13. stoletja in pesnika Rumija v Konyi v obdobju Seme. Obred je eden od 11 v Turčiji na seznamu nesnovne kulturne dediščine Unesca.<ref name=unesco1>{{navedi splet|title=UNESCO Intangible Cultural Heritage Lists |url=http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&multinational=3&display1=inscriptionID&display=maps#tabs |website=unesco.org |access-date=3 July 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140715114119/http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&multinational=3&display1=inscriptionID&display=maps |archivedate=15 July 2014}}</ref>]] Turizem v Turčiji se v 21. stoletju skoraj vsako leto poveča in je pomemben del gospodarstva. Turško ministrstvo za kulturo in turizem trenutno promovira turški turizem pod imenom ''Turčija doma''. Turčija je ena izmed desetih najboljših držav na svetu glede ponudbe, največ turistov pa prihaja iz Nemčije in Rusije.<ref name=TourismStats2018>{{navedi splet |title=Tourism Statistics |url=http://yigm.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/62462,2018turizmgenelistatistiklerpdf.pdf?0 |publisher=Culture and tourism Ministry |accessdate=27 March 2019 |archive-date=2019-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190411212207/http://yigm.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/62462,2018turizmgenelistatistiklerpdf.pdf?0 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190411212207/http://yigm.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/62462,2018turizmgenelistatistiklerpdf.pdf?0 |date=2019-04-11 }}</ref> Turčija ima 22 lokacij zaščitenih kot Unescova svetovna dediščina. To so:<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/TR/|title=Turkey – UNESCO World Heritage Centre|access-date=9 August 2014}}</ref> *Mošeja Selima II. v [[Odrin]]u (Edirne), 2011 *Staro mestno jedro Safranboluja, 1994 *Zgodovinski predeli [[Carigrad]]a, 1985 *Bursa in Cumalıkızık, 2014 *Arheološko najdišče [[Troja]], 1998 *[[Efez]], 2015 *Kulturna krajina [[Pergamon]]a, 2014 *Antično mesto [[Hierapolis]]–[[Pamukkale]], 1988 *Antični Afrodizij, 2017 *Ruševine [[Ksantos|Kaanta]] s svetiščem Letoon, 1988 *Neolitsko arheološko najdišče [[Çatalhöyük]], 2012 *Ruševine mesta [[Hatuša]], 1986 *[[Narodni park Göreme]] s skalnimi spomeniki v Kapadokiji, 1985 *Mavzolej na [[Nemrut]] Dağiju, 1987 *Velika mošeja in hospital v Divriğiju, 1985 *Arheološko najdišče Ani, 2016 *Trdnjava v Diyarbakırju in kulturna krajina vrtov Hevsel, 2015 *[[Göbekli Tepe]], 2018 *Arslantepejski nasip, 2021 *Gordion, 2023 *[[Sarde]] in lidijski tumuli Bin Tepe, 2025 *Lesene hipostilne mošeje srednjeveške Anatolije, 2023 Ima več kulturnih znamenitosti na poskusnem seznamu Unesca, na primer arheološka najdišča ali zgodovinska mestna središča [[Perga]], [[Likija]], Sagalassos, Aizanoi, Zeugma, [[Harran]], [[Mardin]], [[Konya]] in [[Alanya]].<ref name=whc.unesco.org1>{{navedi splet|title=UNESCO official page|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=tr|website=whc.unesco.org|access-date=2 July 2014}}</ref> V Turčiji sta dve od sedmih čudes starodavnega sveta, najstarejše versko najdišče Göbekli Tepe na svetu in številna druga svetovna čudesa.<ref>{{navedi splet|url=http://www.archaeology.org/0811/abstracts/turkey.html|title=The World's First Temple|date=November–December 2008|work=Archaeology magazine|page=23|accessdate=2018-11-10|archive-date=2012-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120329113052/http://www.archaeology.org/0811/abstracts/turkey.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.newsweek.com/turkey-archeological-dig-reshaping-human-history-75101|title=Turkey: Archeological Dig Reshaping Human History|website=newsweek.com|accessdate=23 February 2018|date=19 February 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=tr|title=Tentative Lists – Turkey|website=whc.unesco.org|publisher=UNESCO|accessdate=23 February 2018}}</ref> {{wide image|Goreme banner2.jpg|750px|[[Kapadokija]] je regija nastala skozi stoletja z erozijo mehkega vulkanskega kamna z vetrom in dežjem.<ref name="Capadocia">{{navedi splet|url=http://www.sgm-canada.com/Cappadocia.pdf|title=Capadocia}}</ref>}} == Kultura == {{glavni|Osmanska miniatura}} Turčija ima zelo raznoliko kulturo, ki je mešanica različnih elementov turške, anatolske, osmanske (ki je bila samo nadaljevanje grško-rimske in islamske kulture) in zahodne kulture in tradicije, ki se je začela z ''zahodnizacijo'' Osmanskega cesarstva in traja še danes. Ta mešanica se je prvotno začela kot rezultat srečanja Turkov in njihove kulture s prebivalci, ki so jim bili na poti med selitvijo iz Srednje Azije na Zahod. Turška kultura je plod prizadevanja, da bi postala ''sodobna'' zahodna država, hkrati pa ohranjala tradicionalne verske in zgodovinske vrednote.<ref name="TR_culture">{{navedi knjigo|author=Ibrahim Kaya|title=Social Theory and Later Modernities: The Turkish Experience|url={{Google books |plainurl=yes |id=0Iy7pJBRgjYC |page=57 }} |access-date=12 June 2013|year=2004|publisher=Liverpool University Press|isbn=978-0-85323-898-0|pages=57–58}}</ref> == Arhitektura == {{glavni|Osmanska arhitektura|Bizantinska arhitektura|Seldžuška arhitektura}} Arhitektura Seldžuških Turkov je združevala elemente in značilnosti turške arhitekture Srednje Azije s perzijsko, arabsko, armensko in bizantinsko arhitekturo. Prehod iz seldžuške arhitekture v osmansko je najbolj viden v [[Bursa|Bursi]], ki je bila glavno mesto osmanske države med letoma 1335 in 1413. Po osmanskem osvajanju Konstantinopla leta 1453 je na osmansko arhitekturo pomembno vplivala [[bizantinska arhitektura]]. [[Palača Topkapı]] v Carigradu je eden najbolj znanih primerov klasične osmanske arhitekture in je bila približno 400 let glavno prebivališče osmanskih sultanov. [[Mimar Sinan]] (c.1489–1588) je bil najpomembnejši [[arhitekt]] klasičnega obdobja v osmanski arhitekturi. Bil je glavni arhitekt najmanj 374 zgradb, ki so bile v 16. stoletju zgrajene v različnih provincah Osmanskega cesarstva.<ref>{{navedi splet|url=http://cadde.milliyet.com.tr/2013/12/30/HaberDetay/1656832/iSTANBUL_A_iMZASINI_ATTI|title=A list of the buildings designed by Mimar Sinan|access-date=9 August 2014}}</ref> Na turško arhitekturo so od 18. stoletja vedno bolj vplivali evropski slogi, kar lahko še posebej opazimo v carigrajskih stavbah obdobja [[Tanzimat]], kot so [[palača Dolmabahçe]], [[palača Çırağan]], Feriye, [[palača Beylerbeyi]], [[palača Küçüksu]], Ihlamur in Yıldız, ki so jih vse zasnovali člani družine Balyan, osmanskih dvornih arhitektov.<ref>{{navedi knjigo|title=A History of Ottoman Architecture|first=Godfrey|last=Goodwin|publisher=Thames & Hudson|year=2003|isbn=978-0-500-27429-3|url=https://archive.org/details/historyofottoman0000good_u7g7}}</ref> Hiše osmanske dobe (''yalı'') na Bosporju prav tako odražajo zlitje med klasičnimi osmanskimi in evropskimi arhitekturnimi slogi v prej omenjenem obdobju. Prvo nacionalno arhitekturno gibanje (''Birinci Ulusal Mimarlık Akımı'') si je v začetku 20. stoletja prizadevalo ustvariti novo arhitekturo, ki je temeljila na motivih seldžuške in osmanske arhitekture. Gibanje je bilo označeno tudi za turška neoklasika ali nacionalna arhitekturna renesansa.<ref name="First">{{navedi splet |url=http://www.archmuseum.org/Gallery/Photo_6_1_the-search-for-identity-1st-national-architecture-movement.html |title=The Search for Identity: 1st National Architecture Movement |publisher=ArchMuseum.org |access-date=20 January 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110913161900/http://www.archmuseum.org/Gallery/Photo_6_1_the-search-for-identity-1st-national-architecture-movement.html |archivedate=13 September 2011 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110913161900/http://www.archmuseum.org/Gallery/Photo_6_1_the-search-for-identity-1st-national-architecture-movement.html |date=2011-09-13 }}</ref> Glavni arhitekti tega gibanja so bili Vedat Tek (1873–1942), Mimar Kemaleddin Bey (1870–1927), Arif Hikmet Koyunoğlu (1888–1982) in Giulio Mongeri (1873–1953). Stavbe iz tega obdobja so Glavna pošta v Carigradu (1905–1909), Apartmaji Tayyare (1919–1922), Vakıflar Genel Müdürlüğü v Carigradu (1911–1926), Državni muzej umetnosti in kiparstva (1927–1930 ), Etnografski muzej v Ankari (1925–1928), prvi sedež banke Ziraat v Ankari (1925–1929), prvi sedež banke Türkiye İş Bankası v Ankari (1926–1929), Mošeja Bebek in mošeja Kamer Hatun. <gallery> File:Istanbul asv2020-02 img05 Crowne Plaza Old City.jpg|Apartmaji Tayyare v Istanbulu File:4th Vakıf Han.jpg|Vakıflar Genel Müdürlüğü v Carigradu File:Ankara asv2021-10 img23 Ziraat Bank Museum.jpg|Stavba Ziraat Bank v Ankari File:Ethnography Museum of Ankara.jpg|Etnografski muzej v Ankari File:Isbank Towers.jpg|Türkiye İş Bankası v Carigradu </gallery> == Kulinarika == Turška kuhinja je v veliki meri dediščina osmanske kuhinje. V zgodnjih letih republike je bilo objavljenih nekaj raziskav o regionalnih anatolskih jedeh, vendar kuhinja v turških folklornih študijah ni bila močno predstavljena vse do 1980-ih, ko je nova turistična industrija turško državo spodbudila k sponzoriranju dveh prehranskih simpozijev. Dokumenti, predstavljeni na simpozijih, so predstavili zgodovino turške kuhinje, ki sega v čas turškega porekla v osrednji Aziji in se nadaljuje skozi seldžuško in osmansko obdobje.<ref name=berg>{{navedi knjigo| publisher = Berg| isbn = 978-0-85785-217-5| last1 = Claflin| first1 = Kyri W.| last2 = Scholliers| first2 = Peter| title = Writing Food History: A Global Perspective| url=https://books.google.com/books?id=7WUDAAAAQBAJ&pg=PA1980 |year=2013}}</ref> Mnogi dokumenti, predstavljeni na teh prvih simpozijih, niso bili upoštevani. Pred omenjenima simpozijema je turško kulinarično kulturo prvič populariziral Süheyl Ünverjevih z objavo leta 1948, ''Petdeset jedi v turški zgodovini''. Ta knjiga je temeljila na receptih, najdenih v osmanskem rokopisu iz 18. stoletja. Njegova druga knjiga je bila o palačni kuhinji v času vladavine [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] Po objavi Ünverjeve knjige so bile objavljene poznejše študije, med njimi tudi študija zgodovinarja Bahaettina Ögela iz leta 1978 o srednjeazijskem izvoru turške kuhinje. Na osmansko kuhinjo so vplivale balkanske, arabske, bizantinske, kurdske, perzijske in armenske kuhinje. Položaj države med Vzhodom in Sredozemskim morjem je Turkom pomagal do popolnega nadzora nad glavnimi trgovinskimi potmi, idealno okolje pa je omogočilo rast rastlin in živali. Turška kuhinja se je dobro uveljavila do sredine 1400-ih, začetka šeststoletnega vladanja Osmanskega cesarstva. [[Jogurt]]ove solate, [[ribe]] v olivnem olju, [[šerbet]] ter polnjena in zavita zelenjava so postale turška osnovna hrana. Cesarstvo, ki je končno segalo od Avstrije do severne Afrike, je uporabljalo svoje kopenske in vodne poti za uvoz eksotičnih sestavin z vsega sveta. Konec 16. stoletja je osmanski dvor gostil več kot 1400 kuharjev in sprejel zakone, ki so urejali svežino hrane. Od padca imperija v prvi svetovni vojni (1914–1918) in ustanovitve Turške republike leta 1923 se je tuja hrana, kot so francoska in zahodna hitra hrana, znašle v sodobni turški prehrani. == Sklici== {{sklici|2}} ==Druga literatura== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo|title=The Turks Today|url=https://archive.org/details/turkstoday00andr|first=Andrew|last=Mango|publisher=Overlook|year=2004|isbn=978-1-58567-615-6}} * {{navedi knjigo|title=Turkey Unveiled|url=https://archive.org/details/turkeyunveiledhi0000pope_f6p6|first=Hugh|last=Pope|author2=Pope, Nicole |publisher=Overlook|year=2004|isbn=978-1-58567-581-4}} * Reed, Fred A. (1999). ''Anatolia Junction: a Journey into Hidden Turkey''. Burnaby, B.C.: Talonbooks [sic]. 320 p., ill. with b&w photos. {{ISBN|0-88922-426-9}} * {{navedi knjigo|title=The Yogurt Man Cometh: Tales of an American Teacher in Turkey|url=https://archive.org/details/yogurtmancometht0000revo|first=Kevin|last=Revolinski|publisher=Çitlembik|year=2006|isbn=978-9944-424-01-1}} * Roxburgh, David J. (ed.) (2005). ''Turks: A Journey of a Thousand Years, 600–1600.'' Royal Academy of Arts. {{ISBN|1-903973-56-2}}. * ''Turkey: A Country Study'' (1996). Federal Research Division, Library of Congress. {{ISBN|0-8444-0864-6}}. * {{navedi knjigo|last=Cîrlig|first=Carmen-Cristina|title=Turkey's regional power aspirations|year=2013|publisher=Library of the European Parliament|url=http://www.europarl.europa.eu/RegData/bibliotheque/briefing/2013/120425/LDM_BRI(2013)120425_REV1_EN.pdf}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Turkey (country)|Turčija}} * [http://turkey.com/ turkey.com] – Topical multilingual website about Turkey. * {{CIA_World_Factbook link|tu|Turkey}} * [https://web.archive.org/web/20100605083710/http://www.tccb.gov.tr/pages/ Official website of the Presidency of the Republic of Turkey] * [http://global.tbmm.gov.tr/index.php/EN/yd/ Official website of the Grand National Assembly of Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150123183903/http://global.tbmm.gov.tr/index.php/EN/yd/ |date=2015-01-23 }} * [http://www.ekonomi.gov.tr/ Official website of Ministry of the Ministry of Economy] * [http://www.oecd.org/turkey/economic-survey-turkey.htm Economic Survey of Turkey 2016] from [[OECD]] {{Evropa}} {{Southwest_Asia}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] [[Kategorija:Dvocelinske države]] [[Kategorija:Jugozahodnoazijske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Turčija|*]] 48rkgwkx37xr5ekbl7z3mhh9qd1p5ez 0 4986 6749612 6718339 2026-09-12T13:01:13Z Ljuba24b 92351 /* Kazaški kanat */ np 6749612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Қазақстан Республикасы <br />''Qazaqstan Respublïkası''<br /> Республика Казахстан <br />''Respublika Kazakhstan''<br /> |conventional_long_name = Republika Kazahstan |common_name = Kazahstan |common_name2 = Kazahstana |national_motto = |image_flag = Flag of Kazakhstan.svg |image_coat =Coat_of_arms_of_Kazakhstan.svg |image_map = Kazakhstan (orthographic projection).svg |national_anthem = Менің Қазақстаным<br/>''Meniñ Qazaqstanım''<br/>{{small|''Moj Kazahstan''}}<br/><center>[[File:Kazakhstan National Anthem 2012.ogg]]</center> |official_languages = [[kazaščina]] (državni jezik), [[ruščina]] |capital = [[Astana]] |latd=51 |latm=10 |latNS=N |longd=71 |longm=25 |longEW=E |largest_city = [[Almati]] |demonym = Kazahstánec, Kazahstánka |government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = Kasim-Žomart Tokajev |leader_name2 = Olžas Bektenov |sovereignty_type = [[Zgodovina Kazahstana|Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_event1 = 1. kanat |established_date1 = 1361 kot [[Bela horda]] |established_event2 = 2. kanat |established_date2 = 1428 kot [[Uzbeška horda]] |established_event3 = 3. kanat |established_date3 = 1465 kot [[Kazaški kanat]] |established_event4 = Neodvisnost od Sovjetske zveze |established_date4 = 16. december 1991 |established_event5 = Razpad Sovjetske zveze |established_date5 = 25. december 1991 | established_event7 = Ustava | established_date7 = 30. avgust 1995 |area_rank = 9. |area_km2 = 2.724.900 |percent_water = 1,7 |population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 20.495.975<ref>{{navedi splet |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January (as of February 3, 2025) |language=en |publisher=astanatimes.com |date=2026-02-03 |access-date=2026-02-05 |archive-date=4 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250204141004/https://en.inform.kz/news/kazakhstans-population-stands-at-20286084-on-january-1-f8954a/ |url-status=live}}</ref> |population_estimate_year = 2026 |population_estimate_rank = 65. |population_census = 14.953.100 |population_census_year = 1999 |population_density_km2 = 7 |population_density_rank = 236. |GDP_year = 2025 |GDP_PPP = 904,500 milijarde $ |GDP_ref = <ref name="IMF">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |publisher=International Monetary Fund |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> |GDP_PPP_rank =37. |GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $44.450<ref name="IMF"/> |GDP_PPP_per_capita_rank =49. |GDP_nominal_rank = 48. |GDP_nominal = {{increase}} $300,540 milijarde $ |GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $14.770 |GDP_nominal_per_capita_rank = 64. |HDI_year = 2023 |HDI = 0,837 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |accessdate=16 April 2020 |publisher=United Nations Development Programme |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416080801/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |archivedate=16 April 2020}}</ref> |HDI_rank = 60. |Gini = 27,8 |Gini_ref = <ref name=WB1>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=25 December 2022 |archive-date=18 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200518140724/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |url-status=live}}</ref> |Gini_year = 2018 |currency = [[kazahstanski tenge|tenge]] |currency_code = KZT |country_code = KAZ |time_zone = Zahod/Vzhod |utc_offset = +5/+6 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |utc_offset_DST = +5/+6 |cctld = [[.kz]] |calling_code = 7 }} '''Kazahstan''', uradno '''Republika Kazahstan''', je država, ki večinoma leži v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], najbolj zahodni deli pa so v [[Evropa|Evropi]]. Je deveta največja država in največja [[celinska država]] na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov. Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parlam.kz/en/constitution |title=Kazakhstan/Qazaqstan Constitution |accessdate=27 December 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202170929/http://www.parlam.kz/en/constitution |archivedate=2 December 2016}}</ref> Meji na [[Rusija|Rusijo]], [[Kitajska|Kitajsko]], [[Kirgizistan]], [[Uzbekistan]] in [[Turkmenistan]]. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez [[Kaspijsko jezero]]. V najbližji točki sta si z Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, [[stepa]], [[tajga]], skalni [[kanjon]]i, hribi, delte, zasnežene gore in [[puščava]]. V Kazahstanu je leta 2025 po ocenah živelo 20,5 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 7,4 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto [[Astana]], ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot [[Nursultan]] po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, [[Almati]]ja. Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in cesarstvi. V antiki so deželo naseljevali nomadski [[Skiti]], perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. [[Turška ljudstva]], nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej njegovi zgodovini. V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo [[Mongolsko cesarstvo]] pod [[Džingiskan]]om. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane ''jüz'' (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). [[Rusi]] so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so ''de jure'' vladali vsemu Kazahstanu kot delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 in poznejši [[Ruska državljanska vojna|državljanski vojni]] je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika. Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. [[Nursultan Abiševič Nazarbajev]], prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladajočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime. Na mestu predsednika je Nazarbajeva nasledil predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov<ref name="time">{{navedi novice|last=Zarakhovich|first=Yuri|date=27 September 2006|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|title=Kazakhstan Comes on Strong|work=Time|access-date=13 December 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151207235354/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|archivedate=7 December 2015}}</ref>. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere«<ref name="World Report 2015: Kazakhstan">Human Rights Watch, [https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan World Report 2015: Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161028020227/https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan |date=28 October 2016 }}, accessed October 2015.</ref>. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo. Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje [[Kazahi|Kazahe]] (65,5 % prebivalstva), [[Rusi|Ruse]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Ukrajinci|Ukrajince]], [[Nemci|Nemce]], [[Tatari|Tatare]] in [[Ujguri|Ujgure]]<ref name="Census2009">{{navedi splet |script-title=ru:Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) |url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archiveurl=https://www.webcitation.org/5uvOtyVTC?url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archivedate=12 December 2010 |publisher=Republic of Kazakhstan Statistical Agency |access-date=10 December 2010 |language=ru |url-status=dead}}</ref>. [[Islam]] je vera približno 70 % prebivalstva, [[krščanstvo]] pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani. Državni jezik je [[kazaščina]], [[ruščina]] pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY. == Etimologija == Ime ''Kazah'' izvira iz starodavne turške besede ''qaz'', 'potepanje', kar odraža nomadsko kulturo Kazahov<ref name=etym>{{cite dictionary |title=Cossack (n.) |url=http://etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |dictionary=The Online Etymology Dictionary |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151002024126/http://www.etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |archivedate=2 October 2015 }}</ref>. Izraz ''kozak'' je istega izvora. Perzijska pripona ''-stan'' pomeni 'dežela' ali 'kraj', zato lahko ''Kazahstan'' dobesedno prevedemo kot 'dežela potepuhov'. Čeprav se izraz tradicionalno nanaša samo na etnične [[Kazahi|Kazahe]], vključno s tistimi, ki živijo na Kitajskem, v Rusiji, Turčiji, Uzbekistanu in drugih sosednjih državah, se izraz Kazah vedno pogosteje uporablja za vsakega prebivalca Kazahstana, vključno z ne-kazahi<ref>{{cite journal |last=Surucu |first=Cengiz |title=Modernity, Nationalism, Resistance: Identity Politics in Post-Soviet Kazakhstan |url=https://archive.org/details/central-asian-survey_2002-12_21_4/page/385 |journal=Central Asian Survey |year= 2002 |pages=385–402 |doi=10.1080/0263493032000053208 |volume=21 |issue=4|issn = 0263-4937}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kazahstana}} [[File:Cumania (1200) eng.png|thumb|270px|Cuman-Kipčak konfederacija v Evraziji okoli 1200. Kazahstanci so potomci Kipčakov, Nogaisov in drugih turških in srednjeveških mongolskih plemen]] Kazahstan je bil naseljen že od [[paleolitik]]a.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=yZHmpRGYtTEC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=kazakhstan+paleolithic#v=onepage&q=kazakhstan%20paleolithic&f=false|title=Early Paleolithic in South and East Asia|last=Ikawa-Smith|first=Fumiko|date=1 January 1978|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-081003-5|location=|pages=91|language=en}}</ref> Kultura Botai (3700–3100 pr. n. št.) velja za prvo, ki je udomačila konja. Prebivalstvo Botai je večino svojih prednikov izpeljalo iz globoko evropskega prebivalstva, znanega kot starodavni severni Evrazijci, hkrati pa je kazalo tudi nekaj primesi starodavne vzhodne Azije.<ref>{{Cite journal |last1=Jeong |first1=Choongwon |last2=Balanovsky |first2=Oleg |last3=Lukianova |first3=Elena |last4=Kahbatkyzy |first4=Nurzhibek |last5=Flegontov |first5=Pavel |last6=Zaporozhchenko |first6=Valery |last7=Immel |first7=Alexander |last8=Wang |first8=Chuan-Chao |last9=Ixan |first9=Olzhas |last10=Khussainova |first10=Elmira |last11=Bekmanov |first11=Bakhytzhan |date=June 2019 |title=The genetic history of admixture across inner Eurasia |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=3 |issue=6 |pages=966–976 |doi=10.1038/s41559-019-0878-2 |issn=2397-334X |pmc=6542712 |pmid=31036896 |bibcode=2019NatEE...3..966J}}</ref> Živinoreja se je razvila v neolitiku. Prebivalstvo je bilo v bronasti in železni dobi belska rasa.<ref>{{Cite journal |last=Ismagulov |first=O |year=2010 |title=Physical Anthropology of Kazakh People and their Genesis |journal=Science of Central Asia |url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=category&id=4&Itemid=28 |display-authors=etal |access-date=5 November 2022 |archive-date=10 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170210124931/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=7:physical-anthropology-of-kazakh-people-and-their-genesis}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=10 June 2015 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS |access-date=5 November 2022 |archive-date=2 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220902191050/https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |url-status=live}}</ref> Kazahstansko ozemlje je bilo ključni sestavni del evroazijske trgovske [[Stepska pot|Stepske poti]], prednice kopenske [[Svilna pot|svilne poti]]. Arheologi verjamejo, da so ljudje najprej udomačili konja (tj. ponija) v obsežnih stepah regije. Srednja Azija je bila v zadnjih prazgodovinskih obdobjih naseljena s skupinami, kot je morda proto-indoevropska [[kultura Afanasjevo]],<ref>According to Allentoft et al. (2015) and Haak et al. (2015),</ref> poznejših zgodnjih indo-iranskih kultur, kot sta [[Kultura Andronovo|Andronovo]]<ref name="Beckwith49">{{harvnb|Beckwith|2009|p=49}}: "Archaeologists are now generally agreed that the Andronovo culture of the Central Steppe region in the second millennium BC is to be equated with the Indo-Iranians."</ref> in poznejšimi indo-Iranci, kot so [[Saki]] in [[Masageti]].<ref name="B_68">{{harvnb|Beckwith|2009|p=68}}</ref> Druge skupine so vključevale nomadske [[Skiti|Skite]] in perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] na južnem ozemlju sodobne države. Leta 329 pred našim štetjem so se [[Aleksander Veliki]] in njegova makedonska vojska borili v bitki pri Jahartesu proti Sakijem ob reki Jahartes, danes znani kot [[Sir Darja]] ob južni meji sodobnega Kazahstana. === Turški kaganat in Kumansko-Kipčakski kaganat === Glavna migracija turških ljudstev se je zgodila med 5. in 11. stoletjem, ko so se razširila po večjem delu Srednje Azije. Turška ljudstva so počasi nadomestila in asimilirala prejšnje iransko govoreče domačine, s čimer so prebivalstvo Srednje Azije iz večinoma iranskega spremenili v pretežno vzhodnoazijsko.<ref>{{Cite journal |last1=Damgaard |first1=Peter de Barros |last2=Marchi |first2=Nina |last3=Rasmussen |first3=Simon |last4=Peyrot |first4=Michaël |last5=Renaud |first5=Gabriel |last6=Korneliussen |first6=Thorfinn |last7=Moreno-Mayar |first7=J. Víctor |last8=Pedersen |first8=Mikkel Winther |last9=Goldberg |first9=Amy |last10=Usmanova |first10=Emma |last11=Baimukhanov |first11=Nurbol |date=May 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |journal=Nature |language=en |volume=557 |issue=7705 |pages=369–374 |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |bibcode=2018Natur.557..369D |hdl=1887/3202709 |s2cid=13670282 |issn=1476-4687 |quote=The wide distribution of the Turkic languages from Northwest China, Mongolia and Siberia in the east to Turkey and Bulgaria in the west implies large-scale migrations out of the homeland in Mongolia. |hdl-access=free |access-date=10 August 2022 |archive-date=21 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200221160318/https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |url-status=live}} The quotation is from pp. 4–5.</ref> Prvi turški kaganat je leta 552 na Mongolski planoti ustanovil Bumin in se hitro razširil proti zahodu proti Kaspijskemu jezeru. Göktürki so pred seboj pregnali različna ljudstva: Ksionite, Uare, Ogure in druge. Zdi se, da so se ta združila z Avari in Bolgari. V 35 letih sta bila vzhodna polovica in Zahodni turški kaganat neodvisna. Zahodni kaganat je dosegel svoj vrhunec v začetku 7. stoletja. === Mongolsko cesarstvo in Zlata horda === {{glavni|Mongolsko cesarstvo|Zlata horda}} Kumani so v stepe sodobnega Kazahstana vstopili okoli začetka 11. stoletja, kjer so se kasneje pridružili Kipčakom in ustanovili obsežno kumansko-kipčaško konfederacijo. Medtem ko sta starodavni mesti Taraz (Aulie-Ata) in Hazrat-e Turkestan že dolgo služili kot pomembni vmesni postaji na svilni poti, ki je povezovala Azijo in Evropo, se je prava politična konsolidacija začela šele z mongolsko vladavino v začetku 13. stoletja. Pod Mongolskim cesarstvom so bila ustanovljena prva strogo strukturirana upravna okrožja (''Ulus''). Po delitvi Mongolskega cesarstva leta 1259 je ozemlju, ki bo postalo sodobni Kazahstan, vladala [[Zlata horda]], znana tudi kot ''Ulus Džoči''.<ref name="Lee">{{cite encyclopedia |last=Lee |first=Joo-Yup |title=The Kazakh Khanate |editor-last=Ludden |editor-first=David |encyclopedia=The Oxford Research Encyclopedia of Asian History |publisher=Oxford University Press |location=New York |date=April 2019 |url=https://www.researchgate.net/publication/338291376 |access-date=31 July 2025 |ref=Lee2019}}</ref> V obdobju Zlate horde se je med vladajočo elito pojavila turško-mongolska tradicija, v kateri so poturčeni potomci [[Džingiskan]]a sledili islamu in še naprej vladali nad deželami. === Kazaški kanat === {{glavni|Kazaški kanat}} [[File:2000 Stamp of Kazakhstan - Abylai Khan.jpg|thumb|upright=0.7|Ablaj kan, kan Srednjega džuza od 1771 do 1781]] [[File:SB - Kazakh woman on horse.jpg|thumb|Tradicionalna kazaška poročna obleka]] [[File:Karkaraly National Park 6.jpg|thumb|left|Ruševine palače Kizil Kenš v narodnem parku Karkarali]] [[File:Жуз.svg|thumb|left|250px|Približno območje zasedeno s tremi Kazaškimi džuzi v zgodnjem 20. stoletju. {| |{{legend|#ccff99|Mladi džuz}} |{{legend|#fdd99b|Srednji džuz}} |{{legend|#ffaaaa|Veliki džuz}} |}]] [[File:SB - Inside a Kazakh yurt.jpg|thumb|left|Kazaška družina v jurti, 1911/1914]] V 15. stoletju je Kazaški kanat nastal kot posledica razpada Zlate horde. Ustanovila sta ga Džanibek kan in Kerej kan, še naprej pa mu je vladal Džingisidovski klan Tore (dinastija Džoči). Kazaški kanat je bil naslednica levega (vzhodnega) krila Ulusa Džoči.<ref name="Lee"/> V začetku 16. stoletja so Kazahstanci kanat preoblikovali v nomadsko cesarstvo, ki se je raztezalo čez stepe vzhodno od Kaspijskega jezera in severno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] vse do zgornjega toka reke [[Irtiš]] in zahodnih pristopov k [[Altaj]]skim gorovjem. Med vladavino Burunduk kana (vladal 1488–1509) in Kasima kana (1509–1518) so bili Kazahstanci gospodarji praktično celotne stepske regije, domnevno so lahko na bojišče pripeljali 200.000 konjenikov in so se jih bali vsi njihovi sosedje. Mnogi zgodovinarji menijo, da je Kasim kanovo vodstvo izhodišče za samostojno in suvereno kazahstansko državo. Njegov vpliv je razširil kazahstansko oblast od jugovzhodnih regij sodobnega Kazahstana do Uralskega gorovja.<ref name="Britannica">[https://www.britannica.com/topic/history-of-Kazakhstan#ref357359 ''History of Kazakhstan'' | Britannica]</ref><ref name="Lee" /> Med vladavino treh sinov Kasim kana je kanova avtoriteta nekoliko oslabela, kar je sčasoma privedlo do razdrobljenosti Kazaškega kanata na tri ločene ''horde'': Veliko hordo v jugovzhodnem Kazahstanu severno od Tjanšana, Srednjo hordo v osrednji stepi blizu Aralskega jezera in Malo hordo med Aralskim jezerom in reko Ural. V teh regijah so kanovo moč pogosto omejevali plemenski voditelji, znani kot [[sultan]]i, še bolj pa [[beg]]i in batiri, poglavarji klanovskih skupnosti. Čeprav so kani nominalno poveljevali mogočni vojski, je bila njihova avtoriteta močno odvisna od zvestobe teh lokalnih voditeljev.<ref name="Britannica"/> Zadnji vladajoči sin Kasim kana, Haknazar, je premagal te izzive, ponovno združil tri horde in razširil svojo moč preko step. Pod svoj nadzor ni prišel le kazahstanskih hord, temveč tudi Baškirje, Kirgize in Nogajce, pa tudi ozemlja, kot so Kazanski, Sibirski in Astrahanski kanat, ter mesta, kot so Buhara, Hiva in Taškent. Po Ryčkovu je Haknazarjevo vladavino zaznamovala brutalna konsolidacija oblasti, kjer je izkoristil nestabilnost sosednjih ljudstev, naložil visoke davke in močno omejil njihovo gibanje in vire. Omejil jih je na en sam lonec na tri gospodinjstva, zasegel živino, blago in celo otroke ter prepovedal lastništvo zemlje in gibanje čez nekatere reke. Zaradi teh dejanj so ta ljudstva osiromašili in podredili, hkrati pa so okrepili njegovo oblast nad regijo.<ref name="Abusseitova">{{navedi knjigo |last=Abusseitova |first=M. Kh. |title=The Kazakh Khanate in the Second Half of the 16th Century |publisher=Academy of Sciences of the Kazakh SSR, Institute of History, Archaeology, and Ethnography named after Ch. Ch. Valikhanov |location=Alma-Ata |year=1985 |pages=52–53 |language=Russian |url=https://www.academia.edu/94606048}}</ref> Začel je redne vpade v Transoksiano, vzorec, ki so ga nadaljevali njegovi nasledniki, vključno s Tauekel kanom, ki je na kratko zasedel Samarkand. Vendar se je do začetka 17. stoletja obnovljena enotnost znova začela razpadati, kar je privedlo do razdrobljenosti kanata. Posledično se je centralna oblast znatno oslabila in po vsej regiji so se pojavili številni manjši, lokalni vladarji. Politična razpletenost, plemenska rivalstva in vse manjši pomen čezmejnih trgovskih poti med vzhodom in zahodom so oslabili Kazaški kanat. [[Hivski kanat]] je izkoristil to priložnost in zavzel polotok Mangišlak. Uzbeška vladavina je tam trajala dve stoletji, do ruskega prihoda. V 17. stoletju so se Kazahi borili proti Ojratom, federaciji zahodnih mongolskih plemen, vključno z Dzungari<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |title=Kazakhstan to c. AD 1700 |work=Encyclopædia Britannica |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150811050147/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |archivedate=11 August 2015}}</ref>. Začetek 18. stoletja je zaznamoval zenit Kazaškega kanata. V tem obdobju je Mala Horda sodelovala v vojni 1723–1730 proti Dzungarskemu kanatu, po njihovi »veliki nesreči« invaziji na kazaška ozemlja.Pod vodstvom Abul Kair kana so Kazahi dobil večje zmage nad Dzungarji pri reki Bulanti leta 1726 in v bitki pri Anrakaju leta 1729. Ablaj kan je sodeloval v najpomembnejših bitkah proti Dzungarjem od 1720-ih do 1750-ih, za kar ga je ljudstvo razglasilo za ''batira'' ('heroja'). Kazahi so trpeli zaradi pogostih napadov volških [[Kalmiki|Kalmikov]]. Kokandski kanat je izkoristil šibkost kazaških džuzov po napadih na Džungarje in Kalmike ter osvojil sedanji jugovzhodni Kazahstan, vključno z Almatijem, formalno prestolnico v prvi četrtini 19. stoletja. Tudi Buharski emirat je vladal Šimkentu, preden so Rusi prevzeli prevlado.<ref name="Russian Encyclopedia" /> Leta 1822 je bila institucija kanata v kazaških hordah ukinjena, kar je sprožilo upor sultana Kasima v letih 1824–1827. Zadnji poskus obnove kanata je vodil sultan Kenesary Kasimov, ki se je leta 1837 razglasil za kana in vodil oborožen boj proti ruskim oblastem do svoje smrti leta 1847.<ref name="Russian Encyclopedia">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/c/kazakhskoe-khanstvo-3b4db9 |website=bigenc.ru |title=Kazakh Khanate |date=15 November 2023 }}</ref> === Ruski Kazahstan === {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Battle Cossacks with Kyrgyz 1826.JPG|thumb|Uralski Kozaki se prepirajo s Kazahi]] V prvi polovici 18. stoletja je Rusko cesarstvo zgradilo ''linijo Irtiš'', serijo šestinštirideset utrdb in devetinšestdesetih [[reduta|redut]], vključno [[Omsk]] (1716), [[Semipalatinsk]] (1718), [[Pavlodar]] (1720), [[Orenburg]] (1743) in [[Petropavlovsk]] (1752), da bi preprečili napade Kazahov in Ojratov na rusko ozemlje<ref>"''Russian Colonization and the Genesis of Kazak National Consciousness''". S. Sabol (2003). Springer. p.27 {{ISBN|0230599427}}</ref><ref>"''Central Asia, 130 Years of Russian Dominance: A Historical Overview''". Edward A. Allworth, Edward Allworth (1994). Duke University Press. p. 10. {{ISBN|0822315211}}</ref>. V poznem 18. stoletju so Kazahi izkoristili Pugačev upor, ki je bil osredotočen na območje Volge, kjer so napadli ruske in volške nemške naselbine. [[Ruski imperij]] je v 19. stoletju začelo širiti svoj vpliv v Srednjo Azijo. Obdobje ''Velike igre'' na splošno velja za približno 1813 do Anglo-ruske konvencije iz leta 1907. Carji so dejansko vladali nad večino ozemlja, ki je pripadalo sedanji republiki Kazahstan. Ruski imperij je uvedel sistem upravljanja in zgradil vojaške garnizone in vojašnice, da bi ustanovil prisotnost v Srednji Aziji v tako imenovani ''Veliki igri'' za prevlado na območju proti Britanskemu imperiju, ki je svoj vpliv širil iz južne Indije v jugovzhodno Azijo. Rusija je leta 1735 zgradila prvo izpostavo Orsk. Uvedla je ruski jezik v vse šole in vladne organizacije. Ruska prizadevanja za vsiljevanje svojega sistema so vzbudila ogorčenje s strani Kazahov in do 1860-ih so se nekateri Kazahi uprli ruski vladavini. Motila je tradicionalni nomadski življenjski slog in živinorejsko gospodarstvo, ljudje pa so trpeli lakoto in stradanje, nekaj kazahških plemen je propadlo. Kazaško nacionalno gibanje, ki se je začelo v poznem 19. stoletju, si je prizadevalo ohraniti materni jezik in identiteto, tako da se je uprlo poskusom Ruskega imperija, da bi jih asimilirali in zadušili. Od 1890-ih let naprej je vse večje število naseljencev iz Ruskega imperija začelo kolonizirati ozemlje današnjega Kazahstana, zlasti provinco Semirečje. Ko je bila leta 1906 dokončana [[Transaralska železnica]] od Orenburga do [[Taškent]]a, se je število naseljencev še povečalo. Posebej ustanovljen oddelek za migracije (Переселенческое Управление) v Sankt Peterburgu je nadziral in spodbujal migracije, da bi razširil ruski vpliv na tem območju. V 19. stoletju se je v Kazahstan priselilo približno 400.000 Rusov, v regiji pa se je v prvi tretjini 20. stoletja priselilo približno milijon Slovanov, Nemcev, Judov in drugih<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |title=Kazakhstan |work=Encyclopædia Britannica |date=16 December 1991 |accessdate=9 September 2013 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617101159/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |archivedate=17 June 2015}}</ref>. Vasile Balabanov je bil skrbnik, ki je bil odgovoren za preselitev v večjem delu tega obdobja. [[File:Alikhan Bukeikhanov.jpg|thumb|left|upright=0.7|Alihan Bukeihanov, kazahstanski državnik, ki je med letoma 1917 in 1920 opravljal funkcijo premierja Alaševe avtonomije od 1917 do 1920]] Konkurenca za zemljo in vodo, ki je nastala med Kazahi in prišleki, je v zadnjih letih Ruskega imperija povzročila veliko ogorčenje proti kolonialni vladavini. Najbolj resna vstaja, srednjeazijski upor, se je zgodila leta 1916. Kazahstan je napadel ruske in kozaške naseljence in vojaške garnizone. Upor je povzročil vrsto spopadov in brutalne poboje, ki sta jih zagrešili obe strani<ref>{{cite encyclopedia|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|title=Kazakhstan|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|date=2005y|archivedate=15 April 2005|accessdate=29 October 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415185833/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|url-status=dead}}</ref>. Obe strani sta se uprli komunistični vladi do konca leta 1919. === Kazaška sovjetska socialistična republika === {{glavni| Kazaška sovjetska socialistična republika}} [[File:Young Pioneers in Kazakh SSR.jpg|thumb|Mladi pionirji v pionirskem taboru v Kazaški SSR]] Po [[Oktobrska revolucija|propadu centralne vlade]] v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] novembra 1917 so Kazahi (takrat v Rusiji uradno imenovani ''Kirgiz'') doživeli kratko obdobje avtonomije (Alaševa avtonomija), da bi na koncu podlegli vladavini [[boljševiki|boljševikov]]. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika v okviru Ruske federativne socialistične republike (RSFSR). Kirgiška ASSR je vključevala ozemlje današnjega Kazahstana, njegovo upravno središče pa je bilo mesto Orenburg, v katerem so živeli pretežno Rusi. Junija 1925 se je Kirgiška ASSR preimenovala v Kazaška ASSR, njeno upravno središče pa je bilo preneseno v mesto Kizilord, aprila 1927 pa v [[Almati]]. Sovjetska represija tradicionalne elite je skupaj s prisilno kolektivizacijo v poznih 1920-ih in 1930-ih prinesla lakoto in visoke smrtne žrtve, kar je vodilo v nemire (glej tudi: [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]).<ref>{{cite journal |url= http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20060903203830/http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|archive-date= 3 September 2006|title= The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives|author= Simon Ertz|date= 2005|journal= Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies|volume= 1|pages= 1–12|accessdate= 1 June 2010}}</ref> V tridesetih letih 20. stoletja so bili nekateri člani kazahstanske kulturne družbe usmrčeni - kot del političnih represalij, ki jih je v Moskvi vodila sovjetska vlada. 5. decembra 1936 se je Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika (katere ozemlje do tedaj ustreza ozemlju sodobnega Kazahstana) ločila od Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in je postala polnopravna zvezna republika ZSSR, ena od enajstih takšnih republik v tistem času, skupaj s Kirgiško sovjetsko socialistično republiko. Republika je bila ena od destinacij za izgnane in obsojene osebe, pa tudi za množično naselitev ali deportacije, ki so jih osrednje oblasti ZSSR izvajale v 1930-ih in 1940-ih, na primer približno 400.000 Povolških Nemcev, deportiranih iz Povolške nemške avtonomne sovjetske socialistične republike v septembra – oktobra 1941, nato pa Grki in krimski Tatari. Deportirani in ujetniki so bili internirani v nekaterih največjih sovjetskih delovnih taboriščih ([[Gulag]]), vključno s taboriščem ALZhIR zunaj Astane, ki je bilo rezervirano za žene moških, ki so veljali za 'sovražnike ljudstva'<ref>[http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 Children of the gulag live with amnesia]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303223853/http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 |date=3 March 2016 }}, ''Taipei Times'', 1 January 2007</ref>. Mnogi so se preselili zaradi politike preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi, drugi pa so bili v Sovjetski zvezi prisiljeni v prisilna naselja. [[File:International conference on Primary Health Care - Conferencia Internacional sobre Atención Primaria de Salud - Almaty -1978.jpg|thumb| Mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi leta 1978, znana kot Deklaracija Alma-Ata]] Sovjetsko-nemška vojna (1941–1945) je v podporo vojnim prizadevanjem povečala industrializacijo in pridobivanje rudnin. V času smrti voditelja ZSSR [[Josip Stalin|Josipa Stalina]] leta 1953 pa je imel Kazahstan še vedno močno kmetijsko gospodarstvo. Leta 1953 je sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] sprožil ''Kampanjo Deviških polj'', namenjeno spreminjanju tradicionalnih pašnikov Kazahstana v veliko pridelovalnico žita za Sovjetsko zvezo. Politika Deviških polj je prinesla mešane rezultate. Vendar pa je skupaj s poznejšimi modernizacijami sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] (na oblasti 1964–1982) pospešil razvoj kmetijskega sektorja, ki ostaja vir preživetja za velik odstotek kazahstanskega prebivalstva. Kazahi so zaradi desetletij pomanjkanja, vojn in ponovne naselitve do leta 1959 postali manjšina v državi, ki je predstavljala 30 % prebivalstva. Etnični Rusi so predstavljali 43 %<ref>Flynn, Moya (1994). ''[https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 Migrant Resettlement in the Russian Federation: Reconstructing 'Homes' and 'Homelands'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905163322/https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 |date=5 September 2015 }}''. Anthem Press. p. 15. {{ISBN|1-84331-117-8}}</ref>. Leta 1947 je vlada ZSSR v okviru svojega projekta atomske bombe v bližini severovzhodnega mesta [[Semipalatinsk]] ustanovila testno mesto za atomsko bombo, kjer je bil leta 1949 izveden prvi sovjetski preskus jedrske bombe. Do leta 1989 je bilo izvedenih na stotine jedrskih testov, ki so imeli negativne ekološke in biološke posledice<ref>{{navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|title=Kazakhstan's Painful Nuclear Past Looms Large Over Its Energy Future|last=Keenan|first=Jillian|newspaper=The Atlantic|language=en-US|access-date=27 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202233241/https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|archivedate=2 February 2017}}</ref>. Protijedrsko gibanje v Kazahstanu je postalo glavna politična sila v poznih 1980-ih. Decembra 1986 so v Almatiju potekale množične demonstracije mladih etničnih Kazahov, pozneje imenovanih izgredi Jeltoksan, ki so protestirali nad zamenjavo prvega sekretarja Komunistične partije Kazahstanske republike Dinmukhameda Konajeva z Genadijem Kolbinom iz ruske SFSR. Vladne čete so zatrle nemire, več ljudi je bilo ubitih, veliko protestnikov pa je bilo zaprtih. V slabih dneh sovjetske vladavine je nezadovoljstvo še naprej raslo in se izražalo pod politiko glasnosti sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. === Neodvisnost === 25. oktobra 1990 je Kazahstan razglasil svojo suverenost na svojem ozemlju kot republika v Sovjetski zvezi. Potem ko je avgusta 1991 prekinjen poskus državnega udara v Moskvi, je Kazahstan 16. decembra 1991 razglasil neodvisnost in tako postal zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost. Deset dni kasneje je Sovjetska zveza sama prenehala obstajati. Prvi predsednik države Kazahstan [[Nursultan Nazarbajev]] je postal prvi predsednik države. Nazarbajev je vladal avtoritarno, za kar so nekateri menili, da je v prvih letih osamosvojitve bilo potrebno. Poudarek je bil na pretvorbi gospodarstva države v tržno gospodarstvo, politične reforme pa so zaostajale za dosežki v gospodarstvu. Do leta 2006 je Kazahstan ustvaril 60 % BDP Srednje Azije, predvsem s svojo naftno industrijo. Leta 1997 je vlada glavno mesto preselila v Astano (preimenovana v Nursultan 23. marca 2019) iz Almatija, največjega kazahstanskega mesta, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sovjetske zveze. Kazahstansko politično krajino med Nazarbajevo vladavino je zaznamoval omejen politični pluralizem. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je v Majilisu (spodnjem domu parlamenta) prevladovala provladna stranka Otan pod vodstvom Nazarbajeva. Druge stranke, ki so naklonjene predsedniku, kot sta agrarno-industrijski blok AIST in stranka Asar (ki jo je ustanovila Nazarbajevljeva hči), so si zagotovile večino preostalih sedežev, medtem ko so se opozicijske stranke borile za zastopanost. Mednarodni opazovalci, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, so kritizirali volitve, ker niso izpolnjevale demokratičnih standardov.<ref>{{navedi splet |title=Parliamentary Elections, 19 September and 3 October 2004 |url=https://www.osce.org/node/57857 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108211859/https://www.osce.org/node/57857 |archive-date=8 January 2021 |access-date=2021-01-05 |website=[[osce.org]] |date=15 December 2004 |language=en}}</ref> Kljub trditvam o napredku v smeri demokracije je kazahstanski politični sistem ostal avtoritaren še dolgo v 21. stoletju.[65] Leta 2010 je bila država na indeksu demokracije časopisa ''The Economist'' še vedno uvrščena med avtoritarne režime. Nazarbajev, ki je vladal od osamosvojitve, je 19. marca 2019 po skoraj treh desetletjih na oblasti napovedal svoj odstop.<ref>{{navedi novice |date=19 March 2019 |title=Kazakh leader resigns after three decades |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190425061650/https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |archive-date=25 April 2019 |access-date=19 March 2019 |work=BBC News}}</ref> Njegov naslednik, Kasim-Žomart Tokajev, je zmagal na predsedniških volitvah leta 2019 in funkcijo prevzel 12. junija 2019.<ref>{{navedi novice |date=10 June 2019 |title=Nazarbayev protégé wins Kazakhstan elections marred by protests |url=https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922092114/https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |archive-date=22 September 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=10 June 2019 |title=CEC announces preliminary results of 2019 Presidential Election in Kazakhstan |url=https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815174133/https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |archive-date=15 August 2019 |access-date=15 August 2019 |website=inform.kz}}</ref> Tokajevo prvo uradno dejanje je bilo preimenovanje glavnega mesta v Nur-Sultan v čast Nazarbajevi zapuščini.<ref>{{navedi novice |date=20 March 2019 |title=Kazakhstan renames capital as new president takes office |url=https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216140002/https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref> Vendar se je Tokajevo predsedovanje soočilo z velikimi izzivi. Januarja 2022 so Kazahstan zaradi strmega dviga cen goriva zajeli obsežni protesti.<ref>{{navedi splet |date=2022-01-05 |title=Kazakhstan protests: government resigns amid rare outbreak of unrest. |url=https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105122522/https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |archive-date=5 January 2022 |access-date=2022-01-05 |website=the Guardian |language=en}}</ref> Nemiri so se hitro stopnjevali in Tokajev se je odločno odzval s prevzemom nadzora nad Varnostnim svetom države, odstavitvijo Nazarbajeva s položaja in utrditvijo lastne moči. To je pomenilo dramatičen premik v politični dinamiki Kazahstana, saj je Tokajev nakazal odmik od starega sistema iz časa Nazarbajeva.<ref>{{navedi novice |title=Kazakhstan's Nazarbayev handed over security council job on his own will: Spokesman |url=https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216143609/https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=www.aa.com.tr}}</ref> Septembra 2022 se je glavno mesto preimenovalo nazaj v Astana, kar je veljalo za del širših prizadevanj za distanciranje države od vpliva nekdanjega predsednika.<ref>{{navedi novice |date=14 September 2022 |title=Kazakhstan to change name of capital from Nur-sultan back to Astana |url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220914002239/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |archive-date=14 September 2022 |access-date=21 September 2022 |work=the Guardian |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni| Geografija Kazahstana}} [[File:Kazakhstan BMNG.jpg|thumb|right|Satelitska slika Kazahstana novembra 2004]] [[File:Reserve Karkaraly.jpg|thumb|Regija Karaganda]] Ker se razprostira na obeh straneh reke [[Ural (reka)|Ural]], ki velja za ločnico z evropsko celino, je Kazahstan ena izmed samo dveh celinskih držav na svetu, ki ima ozemlje na dveh celinah (drugi je [[Azerbajdžan]]). Kazahstan leži v Srednji Aziji. Obsega dele Turanskega nižavja, Srednjekazaško višavje južni del Zahodnisibirskega nižavja, del Prikaspijskega nižavja in odrastke srednjeazijskih gorovij. '''Turansko nižavje''' je puščavska in polpuščavska ravnina z na zahodu rahlo dvignjeno [[Ustjurtska planota|Ustjurtsko planoto]]. Je velika tektonska udorina v kateri so se v terciarju odlagale usedline plitvega morja, ki se je skrčilo na današnje Kaspijsko in Aralsko jezero. V osrednjih deli so danes obsežne puščave s slanimi kotanjami (Kizilkum, Mujunkum). Mestoma so vetrovi v pleistocenu nanosili rodovitno puhlico, kjer je tudi poselitev najgostejša. '''[[Kazaško višavje|Srednjekazaško višavje]]''' je staro hribovje iz kristalinskih kamnin, bogatih z rudami, z najvišjim vrhom Aksoran (1565 m). '''Prikaspijsko nižavje''' je večinoma pod morsko gladino. Je ravna ilovnata puščava med rekama [[Volga|Volgo]] in [[Ural (reka)|Ural]]. Na vzhodu v Kazahstan sežejo deli '''srednjeazijskih gorovij''' [[Tjanšan]] z najvišjim vrhom Han Tängiri (7010 m), [[Džungarski Alatau]], [[Tarbagataj]] in [[Altaj]]. Kazahstan je s površino 2.700.000 kvadratnih kilometrov, ki je enakovredna zahodni Evropi, deveta največja država na svetu in največja zaprta država na svetu. Medtem ko je bil del Sovjetske zveze, je Kazahstan del svojega ozemlja izgubil v kitajski avtonomni pokrajini [[Xinjiang]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=i1SpCwAAQBAJ&pg=PT85&lpg=PT85&dq=kazakhstan+lost+some+of+its+territory+to+russia+and+china#v=onepage&q=kazakhstan%20lost%20some%20of%20its%20territory%20to%20russia%20and%20china&f=false|title=Xinjiang – China's Northwest Frontier|last=Warikoo|first=K.|date=2 March 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-29028-5|language=en}}</ref>, del pa v Uzbekistanski avtonomni republiki Karakalpakstan. Meji 6846 kilometrov z Rusijo, 2203 kilometrov z [[Uzbekistan]]om, 1533 kilometrov s [[Kitajska|Kitajsko]], 1051 kilometrov s [[Kirgizistan]]om in 379 kilometrov s [[Turkmenistan]]om. Velika mesta so [[Astana]], [[Almati]], [[Karagandi]], [[Šimkent]], [[Atirau]] in [[Oskemen]]. Leži med zemljepisnimi širinami 40 ° in 56 ° S, ter dolžinama 46 ° in 88 ° E. Medtem ko leži predvsem v Aziji, majhen del Kazahstana leži tudi zahodno od Urala v vzhodni Evropi<ref>{{cite encyclopedia|title=Kazakhstan – MSN Encarta |url=http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080601203047/http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archivedate= 1 June 2008 |url-status=dead}}</ref>. Kazahstanski teren se razprostira v smeri zahod–vzhod od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do gorovja [[Altaj]] in v smeri sever–jug od ravnin Zahodne Sibirije do oaz in puščav Srednje Azije. [[Kazaška stepa]] (planota) s površino okoli 804.500 kvadratnih kilometrov zavzema tretjino države in je največje območje suhih step na svetu. Za stepo so značilne velike površine travinja in peščenih območij. Glavna jezera in reke so [[Aralsko jezero]], [[Balhaško jezero]] in [[jezero Zajsan]], [[Šarin (reka)|reka Šarin]] s sotesko ter reke [[Ili (reka)|Ili]], [[Irtiš]], [[Išim (reka)|Išim]], [[Ural (reka)|Ural]] in [[Sir Darja]]. Kanjon Šarin je dolg 80 kilometrov, prečka planoto rdečega peščenjaka vzdolž reke Šarin v severnem Tjanšanu ('Nebeško gorovje', 200&nbsp;km vzhodno od Almatija) na {{coord|43|21|1.16|N|79|4|49.28|E|}}. Strma pobočja kanjona, stebri in oboki se dvigajo na višine med 150 in 300 metri. Nedostopnost kanjona je bila varno zatočišče za redko drevo [[jesen (drevo)|jesen]] (''Fraxinus sogdiana''), ki je preživelo tam ledeno dobo in ga zdaj gojijo tudi na nekaterih drugih območjih. Krater Bigač, na {{coord|48|30|N|82|00|E|}} je pliocenski ali miocenski asteroidni krater, premera 8&nbsp;km in ocenjen na starost 5 ± 3 milijone let. <gallery widths=200 heights=160> File:Astana-steppe-7748.jpg|Kazaška stepa v regiji Akmola File:Недалеко от пика - panoramio.jpg|Gorsko območje Tjanšan na jugovzhodu Kazahstana File:Eurasian steppe belt.jpg|Kazaška stepa dela evrazijskega stepskega pasu (na zemljevidu) </gallery> === Naravni viri === [[File:Aral Sea 1989-2008.jpg|thumb|220x220px|[[Aralsko jezero]] leta 1989 in 2008]] Kazahstan ima veliko zalog dostopnih virov mineralnih in fosilnih goriv. Razvoj pridobivanja nafte, zemeljskega plina in rudnin je od leta 1993 v Kazahstanu pritegnil večino več kot 40 milijard dolarjev tujih naložb in predstavlja približno 57 % industrijske proizvodnje države (ali približno 13 % bruto domačega proizvoda). Po nekaterih ocenah<ref name="Homestead">[https://web.archive.org/web/20070507024507/http://www.homestead.com/prosites-kazakhembus/MineralWealth.html Mineral Wealth]. homestead.com</ref> ima Kazahstan drugo največjo rezervo [[uran]]a, [[krom]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a; tretje največje rezerve [[mangan]]a; pete največje zaloge [[baker|bakra]] in se uvršča v prvo deseterico po [[premog]]u, [[železo|železu]] in [[zlato|zlatu]]. Je tudi izvoznik [[diamant]]ov. Morda najpomembnejše za gospodarski razvoj - ima tudi trenutno 11. največje dokazane rezerve nafte in zemeljskega plina<ref>International Crisis Group. (May 2007). [http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx Central Asia's Energy Risks, Asia Report No. 133] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303225435/http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx |date=3 March 2016 }}</ref>. Skupaj je 160 nahajališč nafte z več kot 2,7 milijarde ton nafte. Raziskave nafte so pokazale, da so nahajališča na kaspijski obali le majhen del veliko večjega nahajališča. Na tem območju naj bi bilo 3,5 milijarde ton nafte in 2,5 milijarde kubičnih metrov plina. Na splošno ocena kazahstanskih naftnih nahajališč znaša 6,1 milijarde ton. Vendar pa so znotraj države le tri rafinerije, ki so v Atyrau, Pavlodaru in Šimkentu. Te ne morejo predelati skupne surove proizvodnje, zato jo veliko izvozijo v Rusijo. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije je Kazahstan leta 2009 proizvedel približno 1.540.000 sodčkov (245.000 m3) nafte. Kazahstan ima tudi velika nahajališča fosforita. Eden največjih znanih je kotlina Karatau s 650 milijoni ton P2O5 in nahajališče Čilisai v Aktobinskem fosforifernem bazenu v severozahodnem Kazahstanu, z virom 500–800 milijonov ton 9 % rude. Pobudo ''Extractive Industries Transparency Initiative'' (EITI) je 17. oktobra 2013 sprejel Kazahstan kot ''skladen z EITI'', kar pomeni, da ima država osnovni in funkcionalen postopek za zagotavljanje rednega razkrivanja prihodkov iz naravnih virov. === Podnebje === [[File:Kazakhstan map of Köppen climate classification.svg|thumb|Karta Köppnove klimatske klasifikacije v Kazahstanu]] Kazahstan ima 'skrajno' celinsko podnebje, s toplim poletjem in zelo hladnimi zimami. Dejansko je Astana drugo najhladnejše glavno mesto na svetu za [[Ulan Bator]]jem. Padavine se razlikujejo med sušnimi in polsušnimi razmerami, pozimi so še posebej suhe<ref>{{navedi splet|title=The Coldest Capital Cities In The World|url=http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|website=WorldAtlas.com|accessdate=15 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170108040732/http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|archivedate=8 January 2017}}</ref>. {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" |+ Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature za velika mesta v Kazahstanu<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|title=Kazakhstan climate information|publisher=Weatherbase|accessdate=4 February 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160102193331/http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|archivedate=2 January 2016}}</ref> |- !Lega !julij (°C) !januar (°C) |- |[[Almati]] || 30 / 18 ||0 /−8 |- |[[Šimkent]] || 32 / 17 || 4 /−4 |- |[[Karaganda]] || 27 / 14 || −8 /−17 |- |[[Astana]] || 27 / 15 || −10 /−18 |- |[[Pavlodar]] || 28 / 15 || −11 /−20 |- |[[Aktobe]] || 30 / 15 || −8 /−16 |} === Rastlinstvo in živalstvo === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Kazahstana}} [[File:Vulpes corsac.jpg|thumb|upright|Stepska lisica (Vulpes corsac)]] V Kazahstanu je deset naravnih rezervatov in deset [[narodni parki Kazahstana|narodnih parkov]], ki nudijo varno zatočišče številnim redkim in ogroženim rastlinam in živalim. Navadne rastline so opnasti grahovec ('''Astragalus''), ''Gagea'', [[luk]] (''Allium''), šaš ''Carex'' in ''Oxytropis''; med ogroženimi rastlinskimi vrstami so domače divje jabolko (''[[Malus sieversii]]''), divja vinska trta (''Vitis vinifera'') in več vrst tulipanov (npr. ''Tulipa greigii'') ter redke vrste čebule ''Allium karataviense'', tudi ''Iris willmottiana'' in ''Tulipa kaufmanniana''<ref>A.F. Kovshar (Ed.): ''Monitoring biologicheskogo raznoobraziya Zapovednika Aksu-Dzhabagly''. In: ''Tethys Biodiversity Research''. Tom 1, S. 17–21.</ref><ref>{{navedi splet |title=Celestial Silk Road 5th–21st June 2016 |url=http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |publisher=viranatura.com |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305045058/http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |archivedate=5 March 2016}}</ref>. Navadni sesalci so [[volk]], [[navadna lisica]], [[stepska lisica]], [[los]], [[argali]] (največja vrsta ovac), evrazijski [[ris]], mačka ''Otocolobus manul '' in [[snežni leopard]], od katerih je več zaščitenih. Kazahstanska rdeča knjiga zavarovanih vrst navaja 125 vretenčarjev, vključno s številnimi pticami in sesalci in 404 rastlin, vključno z glivami, algami in lišaji<ref>{{navedi splet|title=Red Book|url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|publisher=United Nations Environment Programme (UNEP)|accessdate=8 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161229115718/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|archivedate=29 December 2016}}</ref>. == Uprava == Kazahstan je razdeljen na štirinajst regij (kazahstansko облыстар, ''oblistar''; rusko области, ''oblasti''). Območja so razdeljena na 177 okrožij (kazahstansko аудандар, ''aýdandar''; rusko районы, ''rayony'')<ref name="OECD" >{{navedi splet|title=Kazakhstan, Unitary County|url=https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf|publisher=www.oecd.org|accessdate=6 February 2018|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180206190320/https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf|archivedate=6 February 2018}}</ref>. Okraji so nadalje razdeljeni na podeželska okrožja na najnižji ravni uprave, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez pripadajoče občinske uprave<ref name="Adilet">{{navedi splet|title=On Administrative-Territorial Division of the Republic of Kazakhstan, The Law of the Republic of Kazakhstan dated 8 December 1993|url=http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_|website=Adilet|publisher=Ministry of Justice of the Republic of Kazakhstan Republican Center of Legal Information|accessdate=7 February 2018|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180207124434/http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_|archivedate=7 February 2018}}</ref>. Mesta Almati in Astana imata status 'državnega pomena' in ne pripadata nobeni regiji. Mesto [[Bajkonur]] ima poseben status, saj ga do leta 2050 daje v najem Rusiji za [[kozmodrom Bajkonur]]. Junija 2018 je mesto Šimkent postalo 'mesto republiškega pomena'. Vsako regijo vodi ''akim'' (regionalni glavar), ki ga imenuje predsednik. Okrajne ''akime'' imenujejo regionalni ''akimi''. Kazahstanska vlada je 10. decembra 1997 preselila glavno mesto iz Almatija (sedež pod Sovjetsko zvezo) v Astano. ==== Občine ==== Občine obstajajo na vsaki ravni upravne delitve v Kazahstanu. Mesta republiškega, regionalnega in okrožnega pomena so označena kot mestna naselja s sedežem v mestih; vsi drugi so označeni za podeželje. Na najvišji ravni sta mesti Almati in Astana, ki sta na administrativni ravni razvrščeni kot mesti republiškega pomena, enako regiji. Na srednji ravni so mesta regionalnega pomena na upravni ravni enaka mestni četrti. Mesta teh dveh ravni so lahko razdeljena na mestna okrožja. Na najnižji ravni so mesta okrožnega pomena, več kot dva tisoč vasi in podeželskih naselij (''aul'') pa so na upravni ravni enaka ravni podeželskih okrožij. === Večja mesta === {{Largest cities | name = Večja mesta v Kazahstanu | country = Kazahstan | stat_ref = http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821 | list_by_pop = | class = nav | div_name = Regija | div_link = |city_1 = Almati |div_1 = regija Almati |pop_1 = 1.854.656 |img_1 = View of Almaty from the hills.png |city_2 = Astana |div_2 = regija Astana |pop_2 = 1.078.384 |img_2 = Central Downtown Astana pamorama.jpg |city_3 = Šimkent |div_3 = regija Turkistan |pop_3 = 1.009.086 |img_3 = Unnamed Road, Kazakhstan - panoramio (44).jpg |city_4 = Karaganda |div_4 = regija Karagandi |pop_4 = 497.712 |img_4 = Novy Gorod, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio (6).jpg |city_5 = Aktobe |div_5 = regija Aktobe |pop_5 = 487.994 |img_5 = |city_6 = Taraz |div_6 = regija Džambil |pop_6 = 357.791 |img_6 = Taraz image1.jpg |city_7 = Pavlodar |div_7 = regija Pavlodar |pop_7 = 333.989 |img_7 = |city_8 = Oskemen |div_8 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_8 = 331.614 |img_8 = |city_9 = Semej |div_9 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_9 = 323.138 |img_9 = |city_10 = Atirau |div_10 = regija Atirau |pop_10 = 269.720 |img_10 = }} == Demografija == [[File:Central Asia Ethnic en.svg|thumb|Srednjeazijski etnolingvistični mozaik, 1992]] Mednarodna baza podatkov ameriškega urada za popis prebivalstva navaja, da ima Kazahstan 18,9 milijona prebivalcev (maj 2019),<ref>{{navedi splet |title=Population Clock: World |url=https://www.census.gov/popclock/world/kz |website=census.gov |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530184512/https://www.census.gov/popclock/world/kz |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> medtem ko viri Združenih narodov, kot je revizija Svetovnih demografskih napovedi iz leta 2022, navajajo oceno 19.196.465 prebivalcev. Uradne ocene kažejo, da je bilo novembra 2023 prebivalstvo Kazahstana 20 milijonov.<ref name="Негізгі">{{navedi splet |title=Негізгі |url=http://stat.gov.kz |website=stat.gov.kz |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530193655/http://stat.gov.kz/ |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> Leta 2013 se je prebivalstvo Kazahstana povečalo na 17.280.000, kar je 1,7-odstotna stopnja rasti v zadnjem letu, glede na podatke Kazahstanske statistične agencije.<ref>[http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 Kazakhstan's population increases by 1.7 per cent over a year] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208063807/http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 |date=8 December 2015 }}. bnews.kz. 15 August 2013</ref> === Etnične skupine === Leta 2025 so etnični Kazahi predstavljali 71,3 % prebivalstva, etnični Rusi pa 14,6 %. Število etničnih Rusov se je od razpada Sovjetske zveze znatno zmanjšalo.<ref>{{navedi splet |last=uz |first=Daryo |date=2023-06-12 |title=Kazakhstan at 20 million: populations and possibilities |url=https://daryo.uz/en/2023/12/06/kazakhstan-at-20-million-populations-and-possibilities |access-date=2024-10-06 |website=Daryo.uz |language=en}}</ref> Druge skupine vključujejo Tatare (1,1 %), Ukrajince (1,8 %), Uzbeke (3,3 %), Nemce (1,1 %), Ujgure (1,5 %), Azerbajdžance, Dungance, Turke, Korejce, Poljake in Litovce. Nekatere manjšine, kot so Ukrajinci, Korejci, Volški Nemci, Čečeni, mešketski Turki in ruski politični nasprotniki režima, je v 1930-ih in 1940-ih v Kazahstan deportiral [[Josif Stalin]]. V državi so obstajala nekatera največja sovjetska delovna taborišča ([[Gulag]]).<ref>{{navedi splet |last=Clarey |first=Christopher |url=http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20070104084902/http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-date=4 January 2007 |title=Politics, economics and time bury memories of the Kazakh gulag |work=International Herald Tribune |date=1 January 2007 |access-date=9 September 2013}}</ref> Pomembno rusko priseljevanje je bilo povezano tudi s kampanjo Deviške zemlje in sovjetskim vesoljskim programom v času Hruščova.<ref>{{navedi novice |last=Greenall |first=Robert |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |title=Russians left behind in Central Asia |work=BBC News |date=23 November 2005 |access-date=9 September 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130911080317/http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |archive-date=11 September 2013}}</ref> Leta 1989 so etnični Rusi predstavljali 37,8 % prebivalstva, Kazahi pa so imeli večino le v 7 od 20 regij države. Pred letom 1991 je bilo v Kazahstanu približno milijon Nemcev, večinoma potomcev volških Nemcev, ki so bili med drugo svetovno vojno deportirani v Kazahstan. Po razpadu Sovjetske zveze se jih je večina izselila v Nemčijo.<ref>[http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans Kazakhstan: Special report on ethnic Germans] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208125555/http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans |date=8 December 2015 }}, IRIN Asia, 1 February 2005</ref> Leta 2026 je 63,6 % prebivalstva živelo v urbanih območjih.<ref>{{navedi splet |last=Kemelova |first=Fatima |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January - The Astana Times |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260204160610/https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-date=2026-02-04 |access-date=2026-02-05 |website=astanatimes.com |language=en |url-status=live }}</ref> === Religija === Po popisu prebivalstva iz leta 2021 je 69,3 % prebivalstva muslimanov, 17,2 % kristjanov, 0,2 % pripada drugim religijam (večinoma [[budizem]] in [[judovstvo]]), 11,01 % se jih ni odločilo odgovoriti, 2,25 % pa se jih opredeljuje kot ateistov. Kazahstan je sekularna država, katere ustava zagotavlja verske svobode. 39. člen ustave pravi: »Človekove pravice in svoboščine se ne smejo na noben način omejevati.« 14. člen prepoveduje »diskriminacijo na verski podlagi«, 19. člen pa zagotavlja, da ima vsakdo »pravico, da določi in navede ali ne navede svoje etnične, strankarske in verske pripadnosti.« Ustavni svet je te pravice potrdil v deklaraciji iz leta 2009, v kateri je navedel, da je predlagani zakon, ki omejuje pravice določenih posameznikov do prakticiranja vere, razglašen za protiustavnega.<ref>{{navedi splet |last=AsiaNews.it |title=Restrictive new law on religious freedom is unconstitutional |url=http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |access-date=2021-01-05 |publisher=www.asianews.it |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108041316/http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |url-status=live}}</ref> Skupno je v Kazahstanu 2300 mošej,<ref name="kazakhrel">[http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english/ Religious Situation Review in Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100511052119/http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english |date=11 May 2010 }} Congress of World Religions. Retrieved 7 September 2009.</ref> vse so povezane z ''Duhovnim združenjem muslimanov Kazahstana'', ki ga vodi vrhovni mufti. Nepridružene mošeje so prisilno zaprte. [[Kurbanbajram]] je priznan kot državni praznik. Četrtina prebivalstva je ruskih pravoslavcev, vključno z etničnimi Rusi, Ukrajinci in Belorusi.<ref name="USCOIRFk2009">{{navedi splet |url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |title=Kazakhstan |work=United States Commission on International Religious Freedom |publisher=United States Department of State |date=26 October 2009 |access-date=3 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522225421/https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |archive-date=22 May 2019 |url-status=live}}</ref> Druge krščanske skupine vključujejo rimskokatolike, grškokatolike in protestante. Skupno je 258 pravoslavnih cerkva, 93 katoliških cerkva (9 grškokatoliških) in več kot 500 protestantskih cerkva in molilnic. Ruski pravoslavni božič je v Kazahstanu priznan kot državni praznik. Druge verske skupine vključujejo judovstvo, bahajsko vero, hinduizem, budizem in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. <gallery widths=200 heights=160> File:Kazybek Bi District, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio.jpg|[[Velika mošeja Astana]] v prestolnici Astana. Islam je večinska religija v državi. File:Zenkov Cathedral Winter.jpg|[[Cerkev Vnebohoda, Almati]] File:Караганда, Собор Пресвятой Девы Марии Фатимской.jpg|[[Stolnica Gospe Fatimske, Karaganda]] je največja katoliška cerkev v Srednji Aziji </gallery> == Gospodarstvo == [[File:Central Downtown Astana 4.jpg|thumb|right|upright=1.35|Poslovni center Astane]] Kazahstan ima največje in najmočnejše gospodarstvo v Srednji Aziji. Kazahstansko gospodarstvo je ob podpori naraščajoče proizvodnje nafte in cen raslo v povprečju do 8 % letno do leta 2013, preden je v letih 2014 in 2015 prišlo do upočasnitve. Bil je prva nekdanja sovjetska republika, ki je poplačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu sklad, 7 let pred rokom. Kazahstan ima BDP 179,332 milijarde dolarjev in letno stopnjo rasti 4,5 %. Kazahstanski BDP na prebivalca znaša 9.686 dolarjev<ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.kz/official/dynamic|title= Ұлттық статистика бюросы |work=QazStat |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017035705/https://stat.gov.kz/official/dynamic|archive-date=2019-10-17|access-date=}}</ref>. Povečanje vloge Kazahstana v svetovni trgovini in osrednje pozicioniranje na novi Svilni cesti je državi omogočilo, da odpre svoje trge. Kazahstan se je leta 2015 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Drugi večji izvoz Kazahstana je pšenica, tekstil in živina. Je vodilni izvoznik urana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722142342/http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archivedate=22 July 2011 |title=№ 1 in the world |work=The Atomic Company Kazatomprom, Kazatomprom.kz |date=30 December 2009 |accessdate=1 June 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |title=Uranium and Nuclear Power in Kazakhstan |publisher=world-nuclear.org |date=17 February 2011 |accessdate=5 March 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130326045234/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |archivedate=26 March 2013}}</ref> Kazahstansko gospodarstvo se je v letu 2014 povečalo za 4,6 %. Država je doživela upočasnitev gospodarske rasti od leta 2014, kar je posledica padca cen nafte in posledic ukrajinske krize. Država je februarja 2014 razvrednotila svojo valuto za 19 %. Druga 22-odstotna devalvacija se je zgodila avgusta 2015.<ref>[https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html Kazakhstan's currency plunges] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205174742/https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html |date=5 February 2017 }}, ''[[The New York Times]]'', 21 August 2015</ref> Kazahstanski fiskalni položaj je stabilen. Vlada je še naprej sledila konzervativni fiskalni politiki z nadzorom proračunske porabe in nabiranjem prihrankov od nafte v svojem naftnem skladu - Samruk-Kazyna. Kazahstan je dobro obvladal svetovno finančno krizo, z združevanjem fiskalne sprostitve z denarno stabilizacijo. Leta 2009 je vlada uvedla obsežne podporne ukrepe, kot sta dokapitalizacija bank in podpora nepremičninskemu in kmetijskemu sektorju, pa tudi malim in srednje velikim podjetjem. [[File:35Aktau główna ulica.JPG|thumb|Aktau je kazahstansko pristanišče ob Kaspijskem jezeru]] Energetika je vodilni gospodarski sektor. Proizvodnja kondenzata surove nafte in zemeljskega plina iz bazenov nafte in plina v Kazahstanu je v letu 2012 znašala 79,2 milijona ton. Kazahstan ima približno 4 milijarde ton dokazanih obnovljivih rezerv nafte in 2000 kubičnih kilometrov plina. Glavna naftna in plinska polja ter obnovljive rezerve nafte so Tengiz s 7 milijardami sodov, Karačaganak z 8 milijardami sodov in 1350 kubičnih kilometrov zemeljskega plina in Kašagan s 7 do 9 milijard sodov. Kazahstan je leta 1998 uvedel ambiciozen program pokojninskih reform. Pokojninska sredstva so s 1. januarjem 2012 znašala približno 17 milijard dolarjev (2,5 bilijona KZT). V državi je 11 varčevalnih pokojninskih skladov. Državni akumulacijski pokojninski sklad, edini državni sklad, je bil privatiziran leta 2006. Poenotena finančna regulativna agencija države nadzira in ureja pokojninske sklade. Naraščajoče povpraševanje po pokojninskih skladih po kakovostnih naložbenih mestih je sprožilo hiter razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev. Kapital pokojninskih skladov se skoraj izključno vlaga v korporativne in državne obveznice, vključno z državnimi evroobveznicami Kazahstana. Kazahstanska vlada proučuje projekt oblikovanja enotnega nacionalnega pokojninskega sklada in v njega prenese vse račune iz zasebnih pokojninskih skladov. Bančni sistem Kazahstana se hitro razvija. Narodna banka je v kampanji za krepitev bančnega sektorja uvedla zavarovanje vlog. Zaradi motečih in slabih sredstev bančni sektor še vedno tvega, da bo izgubil stabilnost. V Kazahstanu ima sedež več velikih tujih bank, vključno z RBS, Citibank in HSBC. Kookmin in UniCredit sta pred kratkim vstopili na kazahstanski trg finančnih storitev s prevzemi in povečanjem deležev. Kazahstan se je povzpel na 41. mesto z indeksom ekonomske svobode za leto 2018, ki sta ga objavila Wall Street Journal in The Heritage Foundation<ref name="EFI2018">{{navedi splet|title=Economic Freedom Index|url=https://www.heritage.org/index/ranking|publisher=The Heritage Foundation|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026110910/http://www.heritage.org/index/ranking|archivedate=26 October 2017}}</ref>. Kazahstansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v povprečju naraščalo za 8 % na strani izvoza ogljikovodikov. Kljub dolgotrajni negotovosti svetovnega gospodarstva je kazahstansko gospodarstvo stabilno. Kitajska je eden glavnih gospodarskih in trgovinskih partnerjev Kazahstana. Leta 2013 je Kitajska začela ''Belt and Road Initiative'' (BRI), kjer ima Kazahstan pomembno vlogo tranzitnega vozlišča.<ref>Vakulchuk, Roman and Indra Overland (2019) "[https://www.researchgate.net/publication/329310641 China’s Belt and Road Initiative through the Lens of Central Asia]", in Fanny M. Cheung and Ying-yi Hong (eds) ''Regional Connection under the Belt and Road Initiative. The Prospects for Economic and Financial Cooperation''. London: Routledge, pp. 115–133.</ref> === Kmetijstvo === [[File:Песня жаворонка(3264-2448).jpg|thumb|right|Pšenična polja blizu Kokšetaua]] Kmetijstvo predstavlja približno 5 % kazahstanskega BDP. Žito, krompir, grozdje, zelenjava, melone in živina so najpomembnejše kmetijsko blago. Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 846.000 kvadratnih kilometrov. Razpoložljivo kmetijsko zemljišče obsega 205.000 kvadratnih kilometrov njivskih površin in 611.000 kvadratnih kilometrov pašnikov in sena. Več kot 80 % celotne površine države je uvrščeno med kmetijska zemljišča, vključno s skoraj 70 % pašnikov. Obdelovalnih površin je 1,5 hektarja na prebivalca<ref name=wb1>{{navedi splet|title=Arable Land per inhabitant World Bank database.|url=http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|publisher=The World Bank|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210004356/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|archivedate=10 February 2015}}</ref>. Glavni proizvodi živinoreje so mlečni izdelki, usnje, meso in volna. Glavne poljščine države so pšenica, ječmen, bombaž in riž. Izvoz pšenice, ki je glavni vir trde valute, se uvršča med vodilne surovine v izvozni trgovini Kazahstana. Leta 2003 je Kazahstan zbral 17,6 milijona ton žita bruto, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom 2002. Kazahstansko kmetijstvo ima še vedno veliko okoljskih težav zaradi slabega upravljanja v Sovjetski zvezi. Nekaj kazahstanskega vina se prideluje v gorah na vzhodu Almatija. Za Kazahstan velja, da je eno od krajev izvora jabolk, zlasti divji prednik ''Malus domestica'', ''Malus sieversii''<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |title=Apple sweetness |first=Michael |last=Pollan |authorlink=|year=2009 |work=The Botany of Desire |publisher= KQED |location=San Francisco |accessdate=29 November 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010130036/http://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |archivedate=10 October 2010}}</ref> znan kot ''alma''. Regija, kjer naj bi nastal, se imenuje Almati: 'bogat z jabolki'<ref>{{navedi splet |url=http://www.almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |title=The official site of Almaty city: History |publisher=Almaty.kz |date=12 January 2010 |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101013194235/http://almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |archivedate=13 October 2010}}</ref>. To drevo je še vedno divje v gorah Srednje Azije, na jugu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem. === Turizem === [[File:Казахстан. Боровое, вид с Болектау, осень, вечер.jpg|thumb|286x286px|Jezero Burabaj, pogled iz gore Bolectau]] [[File:Верхняя точка горнолыжной трассы курорта Чимбулак..JPG|thumb|Smučarsko središče Almati]] Kazahstan je deveta največja država po površini in največja država, ki nima dostopa do morja. Turizem danes ni pomemben sestavni del gospodarstva. Od leta 2014 je turizem predstavljal 0,3 % BDP Kazahstana, vlada pa ga namerava do leta 2020 povečati na 3 %. Glede na Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o potovanjih in konkurenčnosti turizma za leto 2017 je BDP v Kazahstanu 3,08 milijarde ameriških dolarjev ali 1,6 odstotka skupnega BDP. WEF je v poročilu za leto 2019 Kazahstan zasedel 80. mesto. Kazahstan je leta 2016 obiskalo 6,5 milijona turistov. Leta 2017 se je Kazahstan po številu prihodov turistov uvrstil na 43. mesto na svetu. Turizem v Kazahstanu je 'močno nerazvit', kljub znamenitostim dramatičnih gorskih, jezerskih in puščavnih pokrajin v državi. Dejavniki, ki ovirajo povečanje turističnih obiskov, naj bi vključevali visoke cene, slabo infrastrukturo, slabo storitev in logistične težave potovanja v geografsko ogromni, nerazviti državi. Tudi za domačine lahko odhod na počitnice v tujino stane le polovico cene počitnic v Kazahstanu. Kazahstanska vlada, dolgo označena kot avtoritarna z zgodovino kršenja človekovih pravic in zatiranja politične opozicije, je začela pobudo, imenovano ''Načrt za razvoj turistične industrije 2020''. Cilj te pobude je ustanoviti pet turističnih grozdov v Kazahstanu: mesto Astana, mesto Almati, vzhodni Kazahstan, Južni Kazahstan in območje Zahodnega Kazahstana. Poleg tega si prizadeva za naložbe v višini 4 milijarde dolarjev in ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest v turistični panogi do leta 2020<ref>{{navedi splet |url=http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |title=Kazakhstan to develop its tourism industry. Environment. Tengrinews.kz |publisher=En.tengrinews.kz |date=18 June 2014 |accessdate=18 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119065420/http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |archive-date=19 November 2015 |url-status=live }}</ref>. Kazahstan državljanom Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Kirgizije, Mongolije, Rusije in Ukrajine ponuja stalni brezvizni režim do 90 dni, državljanom Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Srbije, Južna Koreja, Tadžikistan, Turčija, ZAE in Uzbekistana pa do 30 dni. Kazahstan je vzpostavil brezvizni režim za državljane 54 držav, vključno z državami članicami Evropske unije in OECD, ZDA, Japonske, Mehike, Avstralije in Nove Zelandije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |title=Visa Regime of Kazakhstan with other countries |publisher=The Ministry of foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan |date=3 June 2017 |accessdate=22 June 2017 |language=ru |archive-date=2017-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170609052952/http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |url-status=dead }}</ref> == Unescova svetovna dediščina == Kazahstan ima na seznamu Unescove svetovne dediščine tri kulturne in naravne dediščine: *[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] (kazaško Қожа Ахмет Яссауи кесенесі, ''Qoja Ahmet Iassaýı kesenesi''); grobnico v mestu Turkestan so zgradili pod vladavino mongolskega emirja Timur Lenka in sodi med najbolje ohranjene zgradbe iz tistega časa. *[[Petroglifi arheološkega najdišča v Tamgaliju]]; pri mestu [[Tamgali]] najdemo na tisoče skalnih rezbarij z ostanki naselbin in grobnic. * [[Svilna pot v gorovju Tjanšan]] *[[Sarjarka - Stepe in jezera na severu Kazahstana]]; območje zajema zavarovana predela Naurzum in Korgalčin (Nauryzumsky in Korgalzhyn) ter obširno srednjeazijsko stepo. Mokrišča naravnih rezervatov so zelo pomembna za številne ptice selivke, stepa pa je domovina ogroženih vrst ptic in redke sajge. *[[Tjanšan|Šindžjang Tjanšan]] * [[Hladne zimske puščave Turana]]; (vpisana 2023) Ta transnacionalna dediščina obsega štirinajst sestavnih delov, ki jih najdemo na sušnih območjih zmernega pasu Srednje Azije med Kaspijskim jezerom in Turanskim visokim gorovjem. Območje je podvrženo ekstremnim podnebnim razmeram z zelo mrzlimi zimami in vročimi poletji ter se ponaša z izjemno pestro floro in favno, ki se je prilagodila težkim razmeram. Dediščina predstavlja tudi precejšnjo raznolikost puščavskih ekosistemov, ki se razprostirajo na razdalji več kot 1500 kilometrov od vzhoda do zahoda. Vsak od sestavnih delov dopolnjuje druge v smislu biotske raznovrstnosti, tipov puščav in tekočih ekoloških procesov.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1693 Unesco]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kazakhstan}} * [https://web.archive.org/web/20160101051159/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552643 Caspian Pipeline Controversy] from the [https://web.archive.org/web/20160115205405/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494 Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298071.stm Country Profile] from BBC News. * {{CIA World Factbook link|kz|Kazakhstan}} * [https://2009-2017.state.gov/p/sca/ci/kz/ Kazakhstan] information from the United States Department of State * [https://web.archive.org/web/20100309085822/http://www.loc.gov/rr/international/amed/kazakhstan/kazakhstan.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]]. * [https://web.archive.org/web/20160304053245/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/kazakhstan.htm Kazakhstan] at ''UCB Libraries GovPubs''. * [http://mfa.kz/ Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929145154/http://mfa.kz/ |date=2011-09-29 }} {{Central Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evrazija]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Kazahstan| ]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] 99nejsfnkrbhn1mlf4e2vajbddjqv0u 6749636 6749612 2026-09-12T13:45:55Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ dp 6749636 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Қазақстан Республикасы <br />''Qazaqstan Respublïkası''<br /> Республика Казахстан <br />''Respublika Kazakhstan''<br /> |conventional_long_name = Republika Kazahstan |common_name = Kazahstan |common_name2 = Kazahstana |national_motto = |image_flag = Flag of Kazakhstan.svg |image_coat =Coat_of_arms_of_Kazakhstan.svg |image_map = Kazakhstan (orthographic projection).svg |national_anthem = Менің Қазақстаным<br/>''Meniñ Qazaqstanım''<br/>{{small|''Moj Kazahstan''}}<br/><center>[[File:Kazakhstan National Anthem 2012.ogg]]</center> |official_languages = [[kazaščina]] (državni jezik), [[ruščina]] |capital = [[Astana]] |latd=51 |latm=10 |latNS=N |longd=71 |longm=25 |longEW=E |largest_city = [[Almati]] |demonym = Kazahstánec, Kazahstánka |government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = Kasim-Žomart Tokajev |leader_name2 = Olžas Bektenov |sovereignty_type = [[Zgodovina Kazahstana|Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_event1 = 1. kanat |established_date1 = 1361 kot [[Bela horda]] |established_event2 = 2. kanat |established_date2 = 1428 kot [[Uzbeška horda]] |established_event3 = 3. kanat |established_date3 = 1465 kot [[Kazaški kanat]] |established_event4 = Neodvisnost od Sovjetske zveze |established_date4 = 16. december 1991 |established_event5 = Razpad Sovjetske zveze |established_date5 = 25. december 1991 | established_event7 = Ustava | established_date7 = 30. avgust 1995 |area_rank = 9. |area_km2 = 2.724.900 |percent_water = 1,7 |population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 20.495.975<ref>{{navedi splet |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January (as of February 3, 2025) |language=en |publisher=astanatimes.com |date=2026-02-03 |access-date=2026-02-05 |archive-date=4 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250204141004/https://en.inform.kz/news/kazakhstans-population-stands-at-20286084-on-january-1-f8954a/ |url-status=live}}</ref> |population_estimate_year = 2026 |population_estimate_rank = 65. |population_census = 14.953.100 |population_census_year = 1999 |population_density_km2 = 7 |population_density_rank = 236. |GDP_year = 2025 |GDP_PPP = 904,500 milijarde $ |GDP_ref = <ref name="IMF">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |publisher=International Monetary Fund |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> |GDP_PPP_rank =37. |GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $44.450<ref name="IMF"/> |GDP_PPP_per_capita_rank =49. |GDP_nominal_rank = 48. |GDP_nominal = {{increase}} $300,540 milijarde $ |GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $14.770 |GDP_nominal_per_capita_rank = 64. |HDI_year = 2023 |HDI = 0,837 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |accessdate=16 April 2020 |publisher=United Nations Development Programme |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416080801/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |archivedate=16 April 2020}}</ref> |HDI_rank = 60. |Gini = 27,8 |Gini_ref = <ref name=WB1>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=25 December 2022 |archive-date=18 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200518140724/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |url-status=live}}</ref> |Gini_year = 2018 |currency = [[kazahstanski tenge|tenge]] |currency_code = KZT |country_code = KAZ |time_zone = Zahod/Vzhod |utc_offset = +5/+6 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |utc_offset_DST = +5/+6 |cctld = [[.kz]] |calling_code = 7 }} '''Kazahstan''', uradno '''Republika Kazahstan''', je država, ki večinoma leži v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], najbolj zahodni deli pa so v [[Evropa|Evropi]]. Je deveta največja država in največja [[celinska država]] na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov. Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parlam.kz/en/constitution |title=Kazakhstan/Qazaqstan Constitution |accessdate=27 December 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202170929/http://www.parlam.kz/en/constitution |archivedate=2 December 2016}}</ref> Meji na [[Rusija|Rusijo]], [[Kitajska|Kitajsko]], [[Kirgizistan]], [[Uzbekistan]] in [[Turkmenistan]]. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez [[Kaspijsko jezero]]. V najbližji točki sta si z Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, [[stepa]], [[tajga]], skalni [[kanjon]]i, hribi, delte, zasnežene gore in [[puščava]]. V Kazahstanu je leta 2025 po ocenah živelo 20,5 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 7,4 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto [[Astana]], ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot [[Nursultan]] po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, [[Almati]]ja. Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in cesarstvi. V antiki so deželo naseljevali nomadski [[Skiti]], perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. [[Turška ljudstva]], nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej njegovi zgodovini. V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo [[Mongolsko cesarstvo]] pod [[Džingiskan]]om. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane ''jüz'' (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). [[Rusi]] so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so ''de jure'' vladali vsemu Kazahstanu kot delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 in poznejši [[Ruska državljanska vojna|državljanski vojni]] je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika. Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. [[Nursultan Abiševič Nazarbajev]], prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladajočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime. Na mestu predsednika je Nazarbajeva nasledil predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov<ref name="time">{{navedi novice|last=Zarakhovich|first=Yuri|date=27 September 2006|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|title=Kazakhstan Comes on Strong|work=Time|access-date=13 December 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151207235354/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|archivedate=7 December 2015}}</ref>. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere«<ref name="World Report 2015: Kazakhstan">Human Rights Watch, [https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan World Report 2015: Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161028020227/https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan |date=28 October 2016 }}, accessed October 2015.</ref>. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo. Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje [[Kazahi|Kazahe]] (65,5 % prebivalstva), [[Rusi|Ruse]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Ukrajinci|Ukrajince]], [[Nemci|Nemce]], [[Tatari|Tatare]] in [[Ujguri|Ujgure]]<ref name="Census2009">{{navedi splet |script-title=ru:Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) |url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archiveurl=https://www.webcitation.org/5uvOtyVTC?url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archivedate=12 December 2010 |publisher=Republic of Kazakhstan Statistical Agency |access-date=10 December 2010 |language=ru |url-status=dead}}</ref>. [[Islam]] je vera približno 70 % prebivalstva, [[krščanstvo]] pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani. Državni jezik je [[kazaščina]], [[ruščina]] pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY. == Etimologija == Ime ''Kazah'' izvira iz starodavne turške besede ''qaz'', 'potepanje', kar odraža nomadsko kulturo Kazahov<ref name=etym>{{cite dictionary |title=Cossack (n.) |url=http://etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |dictionary=The Online Etymology Dictionary |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151002024126/http://www.etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |archivedate=2 October 2015 }}</ref>. Izraz ''kozak'' je istega izvora. Perzijska pripona ''-stan'' pomeni 'dežela' ali 'kraj', zato lahko ''Kazahstan'' dobesedno prevedemo kot 'dežela potepuhov'. Čeprav se izraz tradicionalno nanaša samo na etnične [[Kazahi|Kazahe]], vključno s tistimi, ki živijo na Kitajskem, v Rusiji, Turčiji, Uzbekistanu in drugih sosednjih državah, se izraz Kazah vedno pogosteje uporablja za vsakega prebivalca Kazahstana, vključno z ne-kazahi<ref>{{cite journal |last=Surucu |first=Cengiz |title=Modernity, Nationalism, Resistance: Identity Politics in Post-Soviet Kazakhstan |url=https://archive.org/details/central-asian-survey_2002-12_21_4/page/385 |journal=Central Asian Survey |year= 2002 |pages=385–402 |doi=10.1080/0263493032000053208 |volume=21 |issue=4|issn = 0263-4937}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kazahstana}} [[File:Cumania (1200) eng.png|thumb|270px|Cuman-Kipčak konfederacija v Evraziji okoli 1200. Kazahstanci so potomci Kipčakov, Nogaisov in drugih turških in srednjeveških mongolskih plemen]] Kazahstan je bil naseljen že od [[paleolitik]]a.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=yZHmpRGYtTEC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=kazakhstan+paleolithic#v=onepage&q=kazakhstan%20paleolithic&f=false|title=Early Paleolithic in South and East Asia|last=Ikawa-Smith|first=Fumiko|date=1 January 1978|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-081003-5|location=|pages=91|language=en}}</ref> Kultura Botai (3700–3100 pr. n. št.) velja za prvo, ki je udomačila konja. Prebivalstvo Botai je večino svojih prednikov izpeljalo iz globoko evropskega prebivalstva, znanega kot starodavni severni Evrazijci, hkrati pa je kazalo tudi nekaj primesi starodavne vzhodne Azije.<ref>{{Cite journal |last1=Jeong |first1=Choongwon |last2=Balanovsky |first2=Oleg |last3=Lukianova |first3=Elena |last4=Kahbatkyzy |first4=Nurzhibek |last5=Flegontov |first5=Pavel |last6=Zaporozhchenko |first6=Valery |last7=Immel |first7=Alexander |last8=Wang |first8=Chuan-Chao |last9=Ixan |first9=Olzhas |last10=Khussainova |first10=Elmira |last11=Bekmanov |first11=Bakhytzhan |date=June 2019 |title=The genetic history of admixture across inner Eurasia |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=3 |issue=6 |pages=966–976 |doi=10.1038/s41559-019-0878-2 |issn=2397-334X |pmc=6542712 |pmid=31036896 |bibcode=2019NatEE...3..966J}}</ref> Živinoreja se je razvila v neolitiku. Prebivalstvo je bilo v bronasti in železni dobi belska rasa.<ref>{{Cite journal |last=Ismagulov |first=O |year=2010 |title=Physical Anthropology of Kazakh People and their Genesis |journal=Science of Central Asia |url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=category&id=4&Itemid=28 |display-authors=etal |access-date=5 November 2022 |archive-date=10 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170210124931/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=7:physical-anthropology-of-kazakh-people-and-their-genesis}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=10 June 2015 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS |access-date=5 November 2022 |archive-date=2 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220902191050/https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |url-status=live}}</ref> Kazahstansko ozemlje je bilo ključni sestavni del evroazijske trgovske [[Stepska pot|Stepske poti]], prednice kopenske [[Svilna pot|svilne poti]]. Arheologi verjamejo, da so ljudje najprej udomačili konja (tj. ponija) v obsežnih stepah regije. Srednja Azija je bila v zadnjih prazgodovinskih obdobjih naseljena s skupinami, kot je morda proto-indoevropska [[kultura Afanasjevo]],<ref>According to Allentoft et al. (2015) and Haak et al. (2015),</ref> poznejših zgodnjih indo-iranskih kultur, kot sta [[Kultura Andronovo|Andronovo]]<ref name="Beckwith49">{{harvnb|Beckwith|2009|p=49}}: "Archaeologists are now generally agreed that the Andronovo culture of the Central Steppe region in the second millennium BC is to be equated with the Indo-Iranians."</ref> in poznejšimi indo-Iranci, kot so [[Saki]] in [[Masageti]].<ref name="B_68">{{harvnb|Beckwith|2009|p=68}}</ref> Druge skupine so vključevale nomadske [[Skiti|Skite]] in perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] na južnem ozemlju sodobne države. Leta 329 pred našim štetjem so se [[Aleksander Veliki]] in njegova makedonska vojska borili v bitki pri Jahartesu proti Sakijem ob reki Jahartes, danes znani kot [[Sir Darja]] ob južni meji sodobnega Kazahstana. === Turški kaganat in Kumansko-Kipčakski kaganat === Glavna migracija turških ljudstev se je zgodila med 5. in 11. stoletjem, ko so se razširila po večjem delu Srednje Azije. Turška ljudstva so počasi nadomestila in asimilirala prejšnje iransko govoreče domačine, s čimer so prebivalstvo Srednje Azije iz večinoma iranskega spremenili v pretežno vzhodnoazijsko.<ref>{{Cite journal |last1=Damgaard |first1=Peter de Barros |last2=Marchi |first2=Nina |last3=Rasmussen |first3=Simon |last4=Peyrot |first4=Michaël |last5=Renaud |first5=Gabriel |last6=Korneliussen |first6=Thorfinn |last7=Moreno-Mayar |first7=J. Víctor |last8=Pedersen |first8=Mikkel Winther |last9=Goldberg |first9=Amy |last10=Usmanova |first10=Emma |last11=Baimukhanov |first11=Nurbol |date=May 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |journal=Nature |language=en |volume=557 |issue=7705 |pages=369–374 |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |bibcode=2018Natur.557..369D |hdl=1887/3202709 |s2cid=13670282 |issn=1476-4687 |quote=The wide distribution of the Turkic languages from Northwest China, Mongolia and Siberia in the east to Turkey and Bulgaria in the west implies large-scale migrations out of the homeland in Mongolia. |hdl-access=free |access-date=10 August 2022 |archive-date=21 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200221160318/https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |url-status=live}} The quotation is from pp. 4–5.</ref> Prvi turški kaganat je leta 552 na Mongolski planoti ustanovil Bumin in se hitro razširil proti zahodu proti Kaspijskemu jezeru. Göktürki so pred seboj pregnali različna ljudstva: Ksionite, Uare, Ogure in druge. Zdi se, da so se ta združila z Avari in Bolgari. V 35 letih sta bila vzhodna polovica in Zahodni turški kaganat neodvisna. Zahodni kaganat je dosegel svoj vrhunec v začetku 7. stoletja. === Mongolsko cesarstvo in Zlata horda === {{glavni|Mongolsko cesarstvo|Zlata horda}} Kumani so v stepe sodobnega Kazahstana vstopili okoli začetka 11. stoletja, kjer so se kasneje pridružili Kipčakom in ustanovili obsežno kumansko-kipčaško konfederacijo. Medtem ko sta starodavni mesti Taraz (Aulie-Ata) in Hazrat-e Turkestan že dolgo služili kot pomembni vmesni postaji na svilni poti, ki je povezovala Azijo in Evropo, se je prava politična konsolidacija začela šele z mongolsko vladavino v začetku 13. stoletja. Pod Mongolskim cesarstvom so bila ustanovljena prva strogo strukturirana upravna okrožja (''Ulus''). Po delitvi Mongolskega cesarstva leta 1259 je ozemlju, ki bo postalo sodobni Kazahstan, vladala [[Zlata horda]], znana tudi kot ''Ulus Džoči''.<ref name="Lee">{{cite encyclopedia |last=Lee |first=Joo-Yup |title=The Kazakh Khanate |editor-last=Ludden |editor-first=David |encyclopedia=The Oxford Research Encyclopedia of Asian History |publisher=Oxford University Press |location=New York |date=April 2019 |url=https://www.researchgate.net/publication/338291376 |access-date=31 July 2025 |ref=Lee2019}}</ref> V obdobju Zlate horde se je med vladajočo elito pojavila turško-mongolska tradicija, v kateri so poturčeni potomci [[Džingiskan]]a sledili islamu in še naprej vladali nad deželami. === Kazaški kanat === {{glavni|Kazaški kanat}} [[File:2000 Stamp of Kazakhstan - Abylai Khan.jpg|thumb|upright=0.7|Ablaj kan, kan Srednjega džuza od 1771 do 1781]] [[File:SB - Kazakh woman on horse.jpg|thumb|Tradicionalna kazaška poročna obleka]] [[File:Karkaraly National Park 6.jpg|thumb|left|Ruševine palače Kizil Kenš v narodnem parku Karkarali]] [[File:Жуз.svg|thumb|left|250px|Približno območje zasedeno s tremi Kazaškimi džuzi v zgodnjem 20. stoletju. {| |{{legend|#ccff99|Mladi džuz}} |{{legend|#fdd99b|Srednji džuz}} |{{legend|#ffaaaa|Veliki džuz}} |}]] [[File:SB - Inside a Kazakh yurt.jpg|thumb|left|Kazaška družina v jurti, 1911/1914]] V 15. stoletju je Kazaški kanat nastal kot posledica razpada Zlate horde. Ustanovila sta ga Džanibek kan in Kerej kan, še naprej pa mu je vladal Džingisidovski klan Tore (dinastija Džoči). Kazaški kanat je bil naslednica levega (vzhodnega) krila Ulusa Džoči.<ref name="Lee"/> V začetku 16. stoletja so Kazahstanci kanat preoblikovali v nomadsko cesarstvo, ki se je raztezalo čez stepe vzhodno od Kaspijskega jezera in severno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] vse do zgornjega toka reke [[Irtiš]] in zahodnih pristopov k [[Altaj]]skim gorovjem. Med vladavino Burunduk kana (vladal 1488–1509) in Kasima kana (1509–1518) so bili Kazahstanci gospodarji praktično celotne stepske regije, domnevno so lahko na bojišče pripeljali 200.000 konjenikov in so se jih bali vsi njihovi sosedje. Mnogi zgodovinarji menijo, da je Kasim kanovo vodstvo izhodišče za samostojno in suvereno kazahstansko državo. Njegov vpliv je razširil kazahstansko oblast od jugovzhodnih regij sodobnega Kazahstana do Uralskega gorovja.<ref name="Britannica">[https://www.britannica.com/topic/history-of-Kazakhstan#ref357359 ''History of Kazakhstan'' | Britannica]</ref><ref name="Lee" /> Med vladavino treh sinov Kasim kana je kanova avtoriteta nekoliko oslabela, kar je sčasoma privedlo do razdrobljenosti Kazaškega kanata na tri ločene ''horde'': Veliko hordo v jugovzhodnem Kazahstanu severno od Tjanšana, Srednjo hordo v osrednji stepi blizu Aralskega jezera in Malo hordo med Aralskim jezerom in reko Ural. V teh regijah so kanovo moč pogosto omejevali plemenski voditelji, znani kot [[sultan]]i, še bolj pa [[beg]]i in batiri, poglavarji klanovskih skupnosti. Čeprav so kani nominalno poveljevali mogočni vojski, je bila njihova avtoriteta močno odvisna od zvestobe teh lokalnih voditeljev.<ref name="Britannica"/> Zadnji vladajoči sin Kasim kana, Haknazar, je premagal te izzive, ponovno združil tri horde in razširil svojo moč preko step. Pod svoj nadzor ni prišel le kazahstanskih hord, temveč tudi Baškirje, Kirgize in Nogajce, pa tudi ozemlja, kot so Kazanski, Sibirski in Astrahanski kanat, ter mesta, kot so Buhara, Hiva in Taškent. Po Ryčkovu je Haknazarjevo vladavino zaznamovala brutalna konsolidacija oblasti, kjer je izkoristil nestabilnost sosednjih ljudstev, naložil visoke davke in močno omejil njihovo gibanje in vire. Omejil jih je na en sam lonec na tri gospodinjstva, zasegel živino, blago in celo otroke ter prepovedal lastništvo zemlje in gibanje čez nekatere reke. Zaradi teh dejanj so ta ljudstva osiromašili in podredili, hkrati pa so okrepili njegovo oblast nad regijo.<ref name="Abusseitova">{{navedi knjigo |last=Abusseitova |first=M. Kh. |title=The Kazakh Khanate in the Second Half of the 16th Century |publisher=Academy of Sciences of the Kazakh SSR, Institute of History, Archaeology, and Ethnography named after Ch. Ch. Valikhanov |location=Alma-Ata |year=1985 |pages=52–53 |language=Russian |url=https://www.academia.edu/94606048}}</ref> Začel je redne vpade v Transoksiano, vzorec, ki so ga nadaljevali njegovi nasledniki, vključno s Tauekel kanom, ki je na kratko zasedel Samarkand. Vendar se je do začetka 17. stoletja obnovljena enotnost znova začela razpadati, kar je privedlo do razdrobljenosti kanata. Posledično se je centralna oblast znatno oslabila in po vsej regiji so se pojavili številni manjši, lokalni vladarji. Politična razpletenost, plemenska rivalstva in vse manjši pomen čezmejnih trgovskih poti med vzhodom in zahodom so oslabili Kazaški kanat. [[Hivski kanat]] je izkoristil to priložnost in zavzel polotok Mangišlak. Uzbeška vladavina je tam trajala dve stoletji, do ruskega prihoda. V 17. stoletju so se Kazahi borili proti Ojratom, federaciji zahodnih mongolskih plemen, vključno z Dzungari<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |title=Kazakhstan to c. AD 1700 |work=Encyclopædia Britannica |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150811050147/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |archivedate=11 August 2015}}</ref>. Začetek 18. stoletja je zaznamoval zenit Kazaškega kanata. V tem obdobju je Mala Horda sodelovala v vojni 1723–1730 proti Dzungarskemu kanatu, po njihovi »veliki nesreči« invaziji na kazaška ozemlja.Pod vodstvom Abul Kair kana so Kazahi dobil večje zmage nad Dzungarji pri reki Bulanti leta 1726 in v bitki pri Anrakaju leta 1729. Ablaj kan je sodeloval v najpomembnejših bitkah proti Dzungarjem od 1720-ih do 1750-ih, za kar ga je ljudstvo razglasilo za ''batira'' ('heroja'). Kazahi so trpeli zaradi pogostih napadov volških [[Kalmiki|Kalmikov]]. Kokandski kanat je izkoristil šibkost kazaških džuzov po napadih na Džungarje in Kalmike ter osvojil sedanji jugovzhodni Kazahstan, vključno z Almatijem, formalno prestolnico v prvi četrtini 19. stoletja. Tudi Buharski emirat je vladal Šimkentu, preden so Rusi prevzeli prevlado.<ref name="Russian Encyclopedia" /> Leta 1822 je bila institucija kanata v kazaških hordah ukinjena, kar je sprožilo upor sultana Kasima v letih 1824–1827. Zadnji poskus obnove kanata je vodil sultan Kenesary Kasimov, ki se je leta 1837 razglasil za kana in vodil oborožen boj proti ruskim oblastem do svoje smrti leta 1847.<ref name="Russian Encyclopedia">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/c/kazakhskoe-khanstvo-3b4db9 |website=bigenc.ru |title=Kazakh Khanate |date=15 November 2023 }}</ref> === Ruski Kazahstan === {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Battle Cossacks with Kyrgyz 1826.JPG|thumb|Uralski Kozaki se prepirajo s Kazahi]] V prvi polovici 18. stoletja je Rusko cesarstvo zgradilo ''linijo Irtiš'', serijo šestinštirideset utrdb in devetinšestdesetih [[reduta|redut]], vključno [[Omsk]] (1716), [[Semipalatinsk]] (1718), [[Pavlodar]] (1720), [[Orenburg]] (1743) in [[Petropavlovsk]] (1752), da bi preprečili napade Kazahov in Ojratov na rusko ozemlje<ref>"''Russian Colonization and the Genesis of Kazak National Consciousness''". S. Sabol (2003). Springer. p.27 {{ISBN|0230599427}}</ref><ref>"''Central Asia, 130 Years of Russian Dominance: A Historical Overview''". Edward A. Allworth, Edward Allworth (1994). Duke University Press. p. 10. {{ISBN|0822315211}}</ref>. V poznem 18. stoletju so Kazahi izkoristili Pugačev upor, ki je bil osredotočen na območje Volge, kjer so napadli ruske in volške nemške naselbine. [[Ruski imperij]] je v 19. stoletju začelo širiti svoj vpliv v Srednjo Azijo. Obdobje ''Velike igre'' na splošno velja za približno 1813 do Anglo-ruske konvencije iz leta 1907. Carji so dejansko vladali nad večino ozemlja, ki je pripadalo sedanji republiki Kazahstan. Ruski imperij je uvedel sistem upravljanja in zgradil vojaške garnizone in vojašnice, da bi ustanovil prisotnost v Srednji Aziji v tako imenovani ''Veliki igri'' za prevlado na območju proti Britanskemu imperiju, ki je svoj vpliv širil iz južne Indije v jugovzhodno Azijo. Rusija je leta 1735 zgradila prvo izpostavo Orsk. Uvedla je ruski jezik v vse šole in vladne organizacije. Ruska prizadevanja za vsiljevanje svojega sistema so vzbudila ogorčenje s strani Kazahov in do 1860-ih so se nekateri Kazahi uprli ruski vladavini. Motila je tradicionalni nomadski življenjski slog in živinorejsko gospodarstvo, ljudje pa so trpeli lakoto in stradanje, nekaj kazahških plemen je propadlo. Kazaško nacionalno gibanje, ki se je začelo v poznem 19. stoletju, si je prizadevalo ohraniti materni jezik in identiteto, tako da se je uprlo poskusom Ruskega imperija, da bi jih asimilirali in zadušili. Od 1890-ih let naprej je vse večje število naseljencev iz Ruskega imperija začelo kolonizirati ozemlje današnjega Kazahstana, zlasti provinco Semirečje. Ko je bila leta 1906 dokončana [[Transaralska železnica]] od Orenburga do [[Taškent]]a, se je število naseljencev še povečalo. Posebej ustanovljen oddelek za migracije (Переселенческое Управление) v Sankt Peterburgu je nadziral in spodbujal migracije, da bi razširil ruski vpliv na tem območju. V 19. stoletju se je v Kazahstan priselilo približno 400.000 Rusov, v regiji pa se je v prvi tretjini 20. stoletja priselilo približno milijon Slovanov, Nemcev, Judov in drugih<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |title=Kazakhstan |work=Encyclopædia Britannica |date=16 December 1991 |accessdate=9 September 2013 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617101159/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |archivedate=17 June 2015}}</ref>. Vasile Balabanov je bil skrbnik, ki je bil odgovoren za preselitev v večjem delu tega obdobja. [[File:Alikhan Bukeikhanov.jpg|thumb|left|upright=0.7|Alihan Bukeihanov, kazahstanski državnik, ki je med letoma 1917 in 1920 opravljal funkcijo premierja Alaševe avtonomije od 1917 do 1920]] Konkurenca za zemljo in vodo, ki je nastala med Kazahi in prišleki, je v zadnjih letih Ruskega imperija povzročila veliko ogorčenje proti kolonialni vladavini. Najbolj resna vstaja, srednjeazijski upor, se je zgodila leta 1916. Kazahstan je napadel ruske in kozaške naseljence in vojaške garnizone. Upor je povzročil vrsto spopadov in brutalne poboje, ki sta jih zagrešili obe strani<ref>{{cite encyclopedia|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|title=Kazakhstan|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|date=2005y|archivedate=15 April 2005|accessdate=29 October 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415185833/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|url-status=dead}}</ref>. Obe strani sta se uprli komunistični vladi do konca leta 1919. === Kazaška sovjetska socialistična republika === {{glavni| Kazaška sovjetska socialistična republika}} [[File:Young Pioneers in Kazakh SSR.jpg|thumb|Mladi pionirji v pionirskem taboru v Kazaški SSR]] Po [[Oktobrska revolucija|propadu centralne vlade]] v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] novembra 1917 so Kazahi (takrat v Rusiji uradno imenovani ''Kirgiz'') doživeli kratko obdobje avtonomije (Alaševa avtonomija), da bi na koncu podlegli vladavini [[boljševiki|boljševikov]]. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika v okviru Ruske federativne socialistične republike (RSFSR). Kirgiška ASSR je vključevala ozemlje današnjega Kazahstana, njegovo upravno središče pa je bilo mesto Orenburg, v katerem so živeli pretežno Rusi. Junija 1925 se je Kirgiška ASSR preimenovala v Kazaška ASSR, njeno upravno središče pa je bilo preneseno v mesto Kizilord, aprila 1927 pa v [[Almati]]. Sovjetska represija tradicionalne elite je skupaj s prisilno kolektivizacijo v poznih 1920-ih in 1930-ih prinesla lakoto in visoke smrtne žrtve, kar je vodilo v nemire (glej tudi: [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]).<ref>{{cite journal |url= http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20060903203830/http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|archive-date= 3 September 2006|title= The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives|author= Simon Ertz|date= 2005|journal= Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies|volume= 1|pages= 1–12|accessdate= 1 June 2010}}</ref> V tridesetih letih 20. stoletja so bili nekateri člani kazahstanske kulturne družbe usmrčeni - kot del političnih represalij, ki jih je v Moskvi vodila sovjetska vlada. 5. decembra 1936 se je Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika (katere ozemlje do tedaj ustreza ozemlju sodobnega Kazahstana) ločila od Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in je postala polnopravna zvezna republika ZSSR, ena od enajstih takšnih republik v tistem času, skupaj s Kirgiško sovjetsko socialistično republiko. Republika je bila ena od destinacij za izgnane in obsojene osebe, pa tudi za množično naselitev ali deportacije, ki so jih osrednje oblasti ZSSR izvajale v 1930-ih in 1940-ih, na primer približno 400.000 Povolških Nemcev, deportiranih iz Povolške nemške avtonomne sovjetske socialistične republike v septembra – oktobra 1941, nato pa Grki in krimski Tatari. Deportirani in ujetniki so bili internirani v nekaterih največjih sovjetskih delovnih taboriščih ([[Gulag]]), vključno s taboriščem ALZhIR zunaj Astane, ki je bilo rezervirano za žene moških, ki so veljali za 'sovražnike ljudstva'<ref>[http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 Children of the gulag live with amnesia]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303223853/http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 |date=3 March 2016 }}, ''Taipei Times'', 1 January 2007</ref>. Mnogi so se preselili zaradi politike preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi, drugi pa so bili v Sovjetski zvezi prisiljeni v prisilna naselja. [[File:International conference on Primary Health Care - Conferencia Internacional sobre Atención Primaria de Salud - Almaty -1978.jpg|thumb| Mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi leta 1978, znana kot Deklaracija Alma-Ata]] Sovjetsko-nemška vojna (1941–1945) je v podporo vojnim prizadevanjem povečala industrializacijo in pridobivanje rudnin. V času smrti voditelja ZSSR [[Josip Stalin|Josipa Stalina]] leta 1953 pa je imel Kazahstan še vedno močno kmetijsko gospodarstvo. Leta 1953 je sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] sprožil ''Kampanjo Deviških polj'', namenjeno spreminjanju tradicionalnih pašnikov Kazahstana v veliko pridelovalnico žita za Sovjetsko zvezo. Politika Deviških polj je prinesla mešane rezultate. Vendar pa je skupaj s poznejšimi modernizacijami sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] (na oblasti 1964–1982) pospešil razvoj kmetijskega sektorja, ki ostaja vir preživetja za velik odstotek kazahstanskega prebivalstva. Kazahi so zaradi desetletij pomanjkanja, vojn in ponovne naselitve do leta 1959 postali manjšina v državi, ki je predstavljala 30 % prebivalstva. Etnični Rusi so predstavljali 43 %<ref>Flynn, Moya (1994). ''[https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 Migrant Resettlement in the Russian Federation: Reconstructing 'Homes' and 'Homelands'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905163322/https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 |date=5 September 2015 }}''. Anthem Press. p. 15. {{ISBN|1-84331-117-8}}</ref>. Leta 1947 je vlada ZSSR v okviru svojega projekta atomske bombe v bližini severovzhodnega mesta [[Semipalatinsk]] ustanovila testno mesto za atomsko bombo, kjer je bil leta 1949 izveden prvi sovjetski preskus jedrske bombe. Do leta 1989 je bilo izvedenih na stotine jedrskih testov, ki so imeli negativne ekološke in biološke posledice<ref>{{navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|title=Kazakhstan's Painful Nuclear Past Looms Large Over Its Energy Future|last=Keenan|first=Jillian|newspaper=The Atlantic|language=en-US|access-date=27 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202233241/https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|archivedate=2 February 2017}}</ref>. Protijedrsko gibanje v Kazahstanu je postalo glavna politična sila v poznih 1980-ih. Decembra 1986 so v Almatiju potekale množične demonstracije mladih etničnih Kazahov, pozneje imenovanih izgredi Jeltoksan, ki so protestirali nad zamenjavo prvega sekretarja Komunistične partije Kazahstanske republike Dinmukhameda Konajeva z Genadijem Kolbinom iz ruske SFSR. Vladne čete so zatrle nemire, več ljudi je bilo ubitih, veliko protestnikov pa je bilo zaprtih. V slabih dneh sovjetske vladavine je nezadovoljstvo še naprej raslo in se izražalo pod politiko glasnosti sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. === Neodvisnost === 25. oktobra 1990 je Kazahstan razglasil svojo suverenost na svojem ozemlju kot republika v Sovjetski zvezi. Potem ko je avgusta 1991 prekinjen poskus državnega udara v Moskvi, je Kazahstan 16. decembra 1991 razglasil neodvisnost in tako postal zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost. Deset dni kasneje je Sovjetska zveza sama prenehala obstajati. Prvi predsednik države Kazahstan [[Nursultan Nazarbajev]] je postal prvi predsednik države. Nazarbajev je vladal avtoritarno, za kar so nekateri menili, da je v prvih letih osamosvojitve bilo potrebno. Poudarek je bil na pretvorbi gospodarstva države v tržno gospodarstvo, politične reforme pa so zaostajale za dosežki v gospodarstvu. Do leta 2006 je Kazahstan ustvaril 60 % BDP Srednje Azije, predvsem s svojo naftno industrijo. Leta 1997 je vlada glavno mesto preselila v Astano (preimenovana v Nursultan 23. marca 2019) iz Almatija, največjega kazahstanskega mesta, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sovjetske zveze. Kazahstansko politično krajino med Nazarbajevo vladavino je zaznamoval omejen politični pluralizem. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je v Majilisu (spodnjem domu parlamenta) prevladovala provladna stranka Otan pod vodstvom Nazarbajeva. Druge stranke, ki so naklonjene predsedniku, kot sta agrarno-industrijski blok AIST in stranka Asar (ki jo je ustanovila Nazarbajevljeva hči), so si zagotovile večino preostalih sedežev, medtem ko so se opozicijske stranke borile za zastopanost. Mednarodni opazovalci, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, so kritizirali volitve, ker niso izpolnjevale demokratičnih standardov.<ref>{{navedi splet |title=Parliamentary Elections, 19 September and 3 October 2004 |url=https://www.osce.org/node/57857 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108211859/https://www.osce.org/node/57857 |archive-date=8 January 2021 |access-date=2021-01-05 |website=[[osce.org]] |date=15 December 2004 |language=en}}</ref> Kljub trditvam o napredku v smeri demokracije je kazahstanski politični sistem ostal avtoritaren še dolgo v 21. stoletju.[65] Leta 2010 je bila država na indeksu demokracije časopisa ''The Economist'' še vedno uvrščena med avtoritarne režime. Nazarbajev, ki je vladal od osamosvojitve, je 19. marca 2019 po skoraj treh desetletjih na oblasti napovedal svoj odstop.<ref>{{navedi novice |date=19 March 2019 |title=Kazakh leader resigns after three decades |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190425061650/https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |archive-date=25 April 2019 |access-date=19 March 2019 |work=BBC News}}</ref> Njegov naslednik, Kasim-Žomart Tokajev, je zmagal na predsedniških volitvah leta 2019 in funkcijo prevzel 12. junija 2019.<ref>{{navedi novice |date=10 June 2019 |title=Nazarbayev protégé wins Kazakhstan elections marred by protests |url=https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922092114/https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |archive-date=22 September 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=10 June 2019 |title=CEC announces preliminary results of 2019 Presidential Election in Kazakhstan |url=https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815174133/https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |archive-date=15 August 2019 |access-date=15 August 2019 |website=inform.kz}}</ref> Tokajevo prvo uradno dejanje je bilo preimenovanje glavnega mesta v Nur-Sultan v čast Nazarbajevi zapuščini.<ref>{{navedi novice |date=20 March 2019 |title=Kazakhstan renames capital as new president takes office |url=https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216140002/https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref> Vendar se je Tokajevo predsedovanje soočilo z velikimi izzivi. Januarja 2022 so Kazahstan zaradi strmega dviga cen goriva zajeli obsežni protesti.<ref>{{navedi splet |date=2022-01-05 |title=Kazakhstan protests: government resigns amid rare outbreak of unrest. |url=https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105122522/https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |archive-date=5 January 2022 |access-date=2022-01-05 |website=the Guardian |language=en}}</ref> Nemiri so se hitro stopnjevali in Tokajev se je odločno odzval s prevzemom nadzora nad Varnostnim svetom države, odstavitvijo Nazarbajeva s položaja in utrditvijo lastne moči. To je pomenilo dramatičen premik v politični dinamiki Kazahstana, saj je Tokajev nakazal odmik od starega sistema iz časa Nazarbajeva.<ref>{{navedi novice |title=Kazakhstan's Nazarbayev handed over security council job on his own will: Spokesman |url=https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216143609/https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=www.aa.com.tr}}</ref> Septembra 2022 se je glavno mesto preimenovalo nazaj v Astana, kar je veljalo za del širših prizadevanj za distanciranje države od vpliva nekdanjega predsednika.<ref>{{navedi novice |date=14 September 2022 |title=Kazakhstan to change name of capital from Nur-sultan back to Astana |url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220914002239/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |archive-date=14 September 2022 |access-date=21 September 2022 |work=the Guardian |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni| Geografija Kazahstana}} [[File:Kazakhstan BMNG.jpg|thumb|right|Satelitska slika Kazahstana novembra 2004]] [[File:Reserve Karkaraly.jpg|thumb|Regija Karaganda]] Ker se razprostira na obeh straneh reke [[Ural (reka)|Ural]], ki velja za ločnico z evropsko celino, je Kazahstan ena izmed samo dveh celinskih držav na svetu, ki ima ozemlje na dveh celinah (drugi je [[Azerbajdžan]]). Kazahstan leži v Srednji Aziji. Obsega dele Turanskega nižavja, Srednjekazaško višavje južni del Zahodnisibirskega nižavja, del Prikaspijskega nižavja in odrastke srednjeazijskih gorovij. '''Turansko nižavje''' je puščavska in polpuščavska ravnina z na zahodu rahlo dvignjeno [[Ustjurtska planota|Ustjurtsko planoto]]. Je velika tektonska udorina v kateri so se v terciarju odlagale usedline plitvega morja, ki se je skrčilo na današnje Kaspijsko in Aralsko jezero. V osrednjih deli so danes obsežne puščave s slanimi kotanjami (Kizilkum, Mujunkum). Mestoma so vetrovi v pleistocenu nanosili rodovitno puhlico, kjer je tudi poselitev najgostejša. '''[[Kazaško višavje|Srednjekazaško višavje]]''' je staro hribovje iz kristalinskih kamnin, bogatih z rudami, z najvišjim vrhom Aksoran (1565 m). '''Prikaspijsko nižavje''' je večinoma pod morsko gladino. Je ravna ilovnata puščava med rekama [[Volga|Volgo]] in [[Ural (reka)|Ural]]. Na vzhodu v Kazahstan sežejo deli '''srednjeazijskih gorovij''' [[Tjanšan]] z najvišjim vrhom Han Tängiri (7010 m), [[Džungarski Alatau]], [[Tarbagataj]] in [[Altaj]]. Kazahstan je s površino 2.700.000 kvadratnih kilometrov, ki je enakovredna zahodni Evropi, deveta največja država na svetu in največja zaprta država na svetu. Medtem ko je bil del Sovjetske zveze, je Kazahstan del svojega ozemlja izgubil v kitajski avtonomni pokrajini [[Xinjiang]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=i1SpCwAAQBAJ&pg=PT85&lpg=PT85&dq=kazakhstan+lost+some+of+its+territory+to+russia+and+china#v=onepage&q=kazakhstan%20lost%20some%20of%20its%20territory%20to%20russia%20and%20china&f=false|title=Xinjiang – China's Northwest Frontier|last=Warikoo|first=K.|date=2 March 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-29028-5|language=en}}</ref>, del pa v Uzbekistanski avtonomni republiki Karakalpakstan. Meji 6846 kilometrov z Rusijo, 2203 kilometrov z [[Uzbekistan]]om, 1533 kilometrov s [[Kitajska|Kitajsko]], 1051 kilometrov s [[Kirgizistan]]om in 379 kilometrov s [[Turkmenistan]]om. Velika mesta so [[Astana]], [[Almati]], [[Karagandi]], [[Šimkent]], [[Atirau]] in [[Oskemen]]. Leži med zemljepisnimi širinami 40 ° in 56 ° S, ter dolžinama 46 ° in 88 ° E. Medtem ko leži predvsem v Aziji, majhen del Kazahstana leži tudi zahodno od Urala v vzhodni Evropi<ref>{{cite encyclopedia|title=Kazakhstan – MSN Encarta |url=http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080601203047/http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archivedate= 1 June 2008 |url-status=dead}}</ref>. Kazahstanski teren se razprostira v smeri zahod–vzhod od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do gorovja [[Altaj]] in v smeri sever–jug od ravnin Zahodne Sibirije do oaz in puščav Srednje Azije. [[Kazaška stepa]] (planota) s površino okoli 804.500 kvadratnih kilometrov zavzema tretjino države in je največje območje suhih step na svetu. Za stepo so značilne velike površine travinja in peščenih območij. Glavna jezera in reke so [[Aralsko jezero]], [[Balhaško jezero]] in [[jezero Zajsan]], [[Šarin (reka)|reka Šarin]] s sotesko ter reke [[Ili (reka)|Ili]], [[Irtiš]], [[Išim (reka)|Išim]], [[Ural (reka)|Ural]] in [[Sir Darja]]. Kanjon Šarin je dolg 80 kilometrov, prečka planoto rdečega peščenjaka vzdolž reke Šarin v severnem Tjanšanu ('Nebeško gorovje', 200&nbsp;km vzhodno od Almatija) na {{coord|43|21|1.16|N|79|4|49.28|E|}}. Strma pobočja kanjona, stebri in oboki se dvigajo na višine med 150 in 300 metri. Nedostopnost kanjona je bila varno zatočišče za redko drevo [[jesen (drevo)|jesen]] (''Fraxinus sogdiana''), ki je preživelo tam ledeno dobo in ga zdaj gojijo tudi na nekaterih drugih območjih. Krater Bigač, na {{coord|48|30|N|82|00|E|}} je pliocenski ali miocenski asteroidni krater, premera 8&nbsp;km in ocenjen na starost 5 ± 3 milijone let. <gallery widths=200 heights=160> File:Astana-steppe-7748.jpg|Kazaška stepa v regiji Akmola File:Недалеко от пика - panoramio.jpg|Gorsko območje Tjanšan na jugovzhodu Kazahstana File:Panorama(sharyn).jpg|[[Narodni park Šarin]] File:Eurasian steppe belt.jpg|Kazaška stepa dela evrazijskega stepskega pasu (na zemljevidu) </gallery> === Naravni viri === [[File:Aral Sea 1989-2008.jpg|thumb|220x220px|[[Aralsko jezero]] leta 1989 in 2008]] Kazahstan ima veliko zalog dostopnih virov mineralnih in fosilnih goriv. Razvoj pridobivanja nafte, zemeljskega plina in rudnin je od leta 1993 v Kazahstanu pritegnil večino več kot 40 milijard dolarjev tujih naložb in predstavlja približno 57 % industrijske proizvodnje države (ali približno 13 % bruto domačega proizvoda). Po nekaterih ocenah<ref name="Homestead">[https://web.archive.org/web/20070507024507/http://www.homestead.com/prosites-kazakhembus/MineralWealth.html Mineral Wealth]. homestead.com</ref> ima Kazahstan drugo največjo rezervo [[uran]]a, [[krom]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a; tretje največje rezerve [[mangan]]a; pete največje zaloge [[baker|bakra]] in se uvršča v prvo deseterico po [[premog]]u, [[železo|železu]] in [[zlato|zlatu]]. Je tudi izvoznik [[diamant]]ov. Morda najpomembnejše za gospodarski razvoj - ima tudi trenutno 11. največje dokazane rezerve nafte in zemeljskega plina<ref>International Crisis Group. (May 2007). [http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx Central Asia's Energy Risks, Asia Report No. 133] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303225435/http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx |date=3 March 2016 }}</ref>. Skupaj je 160 nahajališč nafte z več kot 2,7 milijarde ton nafte. Raziskave nafte so pokazale, da so nahajališča na kaspijski obali le majhen del veliko večjega nahajališča. Na tem območju naj bi bilo 3,5 milijarde ton nafte in 2,5 milijarde kubičnih metrov plina. Na splošno ocena kazahstanskih naftnih nahajališč znaša 6,1 milijarde ton. Vendar pa so znotraj države le tri rafinerije, ki so v Atyrau, Pavlodaru in Šimkentu. Te ne morejo predelati skupne surove proizvodnje, zato jo veliko izvozijo v Rusijo. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije je Kazahstan leta 2009 proizvedel približno 1.540.000 sodčkov (245.000 m3) nafte. Kazahstan ima tudi velika nahajališča fosforita. Eden največjih znanih je kotlina Karatau s 650 milijoni ton P2O5 in nahajališče Čilisai v Aktobinskem fosforifernem bazenu v severozahodnem Kazahstanu, z virom 500–800 milijonov ton 9 % rude. Pobudo ''Extractive Industries Transparency Initiative'' (EITI) je 17. oktobra 2013 sprejel Kazahstan kot ''skladen z EITI'', kar pomeni, da ima država osnovni in funkcionalen postopek za zagotavljanje rednega razkrivanja prihodkov iz naravnih virov. === Podnebje === [[File:Kazakhstan map of Köppen climate classification.svg|thumb|Karta Köppnove klimatske klasifikacije v Kazahstanu]] Kazahstan ima 'skrajno' celinsko podnebje, s toplim poletjem in zelo hladnimi zimami. Dejansko je Astana drugo najhladnejše glavno mesto na svetu za [[Ulan Bator]]jem. Padavine se razlikujejo med sušnimi in polsušnimi razmerami, pozimi so še posebej suhe<ref>{{navedi splet|title=The Coldest Capital Cities In The World|url=http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|website=WorldAtlas.com|accessdate=15 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170108040732/http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|archivedate=8 January 2017}}</ref>. {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" |+ Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature za velika mesta v Kazahstanu<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|title=Kazakhstan climate information|publisher=Weatherbase|accessdate=4 February 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160102193331/http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|archivedate=2 January 2016}}</ref> |- !Lega !julij (°C) !januar (°C) |- |[[Almati]] || 30 / 18 ||0 /−8 |- |[[Šimkent]] || 32 / 17 || 4 /−4 |- |[[Karaganda]] || 27 / 14 || −8 /−17 |- |[[Astana]] || 27 / 15 || −10 /−18 |- |[[Pavlodar]] || 28 / 15 || −11 /−20 |- |[[Aktobe]] || 30 / 15 || −8 /−16 |} === Rastlinstvo in živalstvo === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Kazahstana}} [[File:Vulpes corsac.jpg|thumb|upright|Stepska lisica (Vulpes corsac)]] V Kazahstanu je deset naravnih rezervatov in deset [[narodni parki Kazahstana|narodnih parkov]], ki nudijo varno zatočišče številnim redkim in ogroženim rastlinam in živalim. Navadne rastline so opnasti grahovec ('''Astragalus''), ''Gagea'', [[luk]] (''Allium''), šaš ''Carex'' in ''Oxytropis''; med ogroženimi rastlinskimi vrstami so domače divje jabolko (''[[Malus sieversii]]''), divja vinska trta (''Vitis vinifera'') in več vrst tulipanov (npr. ''Tulipa greigii'') ter redke vrste čebule ''Allium karataviense'', tudi ''Iris willmottiana'' in ''Tulipa kaufmanniana''<ref>A.F. Kovshar (Ed.): ''Monitoring biologicheskogo raznoobraziya Zapovednika Aksu-Dzhabagly''. In: ''Tethys Biodiversity Research''. Tom 1, S. 17–21.</ref><ref>{{navedi splet |title=Celestial Silk Road 5th–21st June 2016 |url=http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |publisher=viranatura.com |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305045058/http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |archivedate=5 March 2016}}</ref>. Navadni sesalci so [[volk]], [[navadna lisica]], [[stepska lisica]], [[los]], [[argali]] (največja vrsta ovac), evrazijski [[ris]], mačka ''Otocolobus manul '' in [[snežni leopard]], od katerih je več zaščitenih. Kazahstanska rdeča knjiga zavarovanih vrst navaja 125 vretenčarjev, vključno s številnimi pticami in sesalci in 404 rastlin, vključno z glivami, algami in lišaji<ref>{{navedi splet|title=Red Book|url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|publisher=United Nations Environment Programme (UNEP)|accessdate=8 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161229115718/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|archivedate=29 December 2016}}</ref>. == Uprava == Kazahstan je razdeljen na štirinajst regij (kazahstansko облыстар, ''oblistar''; rusko области, ''oblasti''). Območja so razdeljena na 177 okrožij (kazahstansko аудандар, ''aýdandar''; rusko районы, ''rayony'')<ref name="OECD" >{{navedi splet|title=Kazakhstan, Unitary County|url=https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf|publisher=www.oecd.org|accessdate=6 February 2018|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180206190320/https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf|archivedate=6 February 2018}}</ref>. Okraji so nadalje razdeljeni na podeželska okrožja na najnižji ravni uprave, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez pripadajoče občinske uprave<ref name="Adilet">{{navedi splet|title=On Administrative-Territorial Division of the Republic of Kazakhstan, The Law of the Republic of Kazakhstan dated 8 December 1993|url=http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_|website=Adilet|publisher=Ministry of Justice of the Republic of Kazakhstan Republican Center of Legal Information|accessdate=7 February 2018|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180207124434/http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_|archivedate=7 February 2018}}</ref>. Mesta Almati in Astana imata status 'državnega pomena' in ne pripadata nobeni regiji. Mesto [[Bajkonur]] ima poseben status, saj ga do leta 2050 daje v najem Rusiji za [[kozmodrom Bajkonur]]. Junija 2018 je mesto Šimkent postalo 'mesto republiškega pomena'. Vsako regijo vodi ''akim'' (regionalni glavar), ki ga imenuje predsednik. Okrajne ''akime'' imenujejo regionalni ''akimi''. Kazahstanska vlada je 10. decembra 1997 preselila glavno mesto iz Almatija (sedež pod Sovjetsko zvezo) v Astano. ==== Občine ==== Občine obstajajo na vsaki ravni upravne delitve v Kazahstanu. Mesta republiškega, regionalnega in okrožnega pomena so označena kot mestna naselja s sedežem v mestih; vsi drugi so označeni za podeželje. Na najvišji ravni sta mesti Almati in Astana, ki sta na administrativni ravni razvrščeni kot mesti republiškega pomena, enako regiji. Na srednji ravni so mesta regionalnega pomena na upravni ravni enaka mestni četrti. Mesta teh dveh ravni so lahko razdeljena na mestna okrožja. Na najnižji ravni so mesta okrožnega pomena, več kot dva tisoč vasi in podeželskih naselij (''aul'') pa so na upravni ravni enaka ravni podeželskih okrožij. === Večja mesta === {{Largest cities | name = Večja mesta v Kazahstanu | country = Kazahstan | stat_ref = http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821 | list_by_pop = | class = nav | div_name = Regija | div_link = |city_1 = Almati |div_1 = regija Almati |pop_1 = 1.854.656 |img_1 = View of Almaty from the hills.png |city_2 = Astana |div_2 = regija Astana |pop_2 = 1.078.384 |img_2 = Central Downtown Astana pamorama.jpg |city_3 = Šimkent |div_3 = regija Turkistan |pop_3 = 1.009.086 |img_3 = Unnamed Road, Kazakhstan - panoramio (44).jpg |city_4 = Karaganda |div_4 = regija Karagandi |pop_4 = 497.712 |img_4 = Novy Gorod, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio (6).jpg |city_5 = Aktobe |div_5 = regija Aktobe |pop_5 = 487.994 |img_5 = |city_6 = Taraz |div_6 = regija Džambil |pop_6 = 357.791 |img_6 = Taraz image1.jpg |city_7 = Pavlodar |div_7 = regija Pavlodar |pop_7 = 333.989 |img_7 = |city_8 = Oskemen |div_8 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_8 = 331.614 |img_8 = |city_9 = Semej |div_9 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_9 = 323.138 |img_9 = |city_10 = Atirau |div_10 = regija Atirau |pop_10 = 269.720 |img_10 = }} == Demografija == [[File:Central Asia Ethnic en.svg|thumb|Srednjeazijski etnolingvistični mozaik, 1992]] Mednarodna baza podatkov ameriškega urada za popis prebivalstva navaja, da ima Kazahstan 18,9 milijona prebivalcev (maj 2019),<ref>{{navedi splet |title=Population Clock: World |url=https://www.census.gov/popclock/world/kz |website=census.gov |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530184512/https://www.census.gov/popclock/world/kz |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> medtem ko viri Združenih narodov, kot je revizija Svetovnih demografskih napovedi iz leta 2022, navajajo oceno 19.196.465 prebivalcev. Uradne ocene kažejo, da je bilo novembra 2023 prebivalstvo Kazahstana 20 milijonov.<ref name="Негізгі">{{navedi splet |title=Негізгі |url=http://stat.gov.kz |website=stat.gov.kz |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530193655/http://stat.gov.kz/ |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> Leta 2013 se je prebivalstvo Kazahstana povečalo na 17.280.000, kar je 1,7-odstotna stopnja rasti v zadnjem letu, glede na podatke Kazahstanske statistične agencije.<ref>[http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 Kazakhstan's population increases by 1.7 per cent over a year] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208063807/http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 |date=8 December 2015 }}. bnews.kz. 15 August 2013</ref> === Etnične skupine === Leta 2025 so etnični Kazahi predstavljali 71,3 % prebivalstva, etnični Rusi pa 14,6 %. Število etničnih Rusov se je od razpada Sovjetske zveze znatno zmanjšalo.<ref>{{navedi splet |last=uz |first=Daryo |date=2023-06-12 |title=Kazakhstan at 20 million: populations and possibilities |url=https://daryo.uz/en/2023/12/06/kazakhstan-at-20-million-populations-and-possibilities |access-date=2024-10-06 |website=Daryo.uz |language=en}}</ref> Druge skupine vključujejo Tatare (1,1 %), Ukrajince (1,8 %), Uzbeke (3,3 %), Nemce (1,1 %), Ujgure (1,5 %), Azerbajdžance, Dungance, Turke, Korejce, Poljake in Litovce. Nekatere manjšine, kot so Ukrajinci, Korejci, Volški Nemci, Čečeni, mešketski Turki in ruski politični nasprotniki režima, je v 1930-ih in 1940-ih v Kazahstan deportiral [[Josif Stalin]]. V državi so obstajala nekatera največja sovjetska delovna taborišča ([[Gulag]]).<ref>{{navedi splet |last=Clarey |first=Christopher |url=http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20070104084902/http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-date=4 January 2007 |title=Politics, economics and time bury memories of the Kazakh gulag |work=International Herald Tribune |date=1 January 2007 |access-date=9 September 2013}}</ref> Pomembno rusko priseljevanje je bilo povezano tudi s kampanjo Deviške zemlje in sovjetskim vesoljskim programom v času Hruščova.<ref>{{navedi novice |last=Greenall |first=Robert |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |title=Russians left behind in Central Asia |work=BBC News |date=23 November 2005 |access-date=9 September 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130911080317/http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |archive-date=11 September 2013}}</ref> Leta 1989 so etnični Rusi predstavljali 37,8 % prebivalstva, Kazahi pa so imeli večino le v 7 od 20 regij države. Pred letom 1991 je bilo v Kazahstanu približno milijon Nemcev, večinoma potomcev volških Nemcev, ki so bili med drugo svetovno vojno deportirani v Kazahstan. Po razpadu Sovjetske zveze se jih je večina izselila v Nemčijo.<ref>[http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans Kazakhstan: Special report on ethnic Germans] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208125555/http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans |date=8 December 2015 }}, IRIN Asia, 1 February 2005</ref> Leta 2026 je 63,6 % prebivalstva živelo v urbanih območjih.<ref>{{navedi splet |last=Kemelova |first=Fatima |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January - The Astana Times |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260204160610/https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-date=2026-02-04 |access-date=2026-02-05 |website=astanatimes.com |language=en |url-status=live }}</ref> === Religija === Po popisu prebivalstva iz leta 2021 je 69,3 % prebivalstva muslimanov, 17,2 % kristjanov, 0,2 % pripada drugim religijam (večinoma [[budizem]] in [[judovstvo]]), 11,01 % se jih ni odločilo odgovoriti, 2,25 % pa se jih opredeljuje kot ateistov. Kazahstan je sekularna država, katere ustava zagotavlja verske svobode. 39. člen ustave pravi: »Človekove pravice in svoboščine se ne smejo na noben način omejevati.« 14. člen prepoveduje »diskriminacijo na verski podlagi«, 19. člen pa zagotavlja, da ima vsakdo »pravico, da določi in navede ali ne navede svoje etnične, strankarske in verske pripadnosti.« Ustavni svet je te pravice potrdil v deklaraciji iz leta 2009, v kateri je navedel, da je predlagani zakon, ki omejuje pravice določenih posameznikov do prakticiranja vere, razglašen za protiustavnega.<ref>{{navedi splet |last=AsiaNews.it |title=Restrictive new law on religious freedom is unconstitutional |url=http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |access-date=2021-01-05 |publisher=www.asianews.it |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108041316/http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |url-status=live}}</ref> Skupno je v Kazahstanu 2300 mošej,<ref name="kazakhrel">[http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english/ Religious Situation Review in Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100511052119/http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english |date=11 May 2010 }} Congress of World Religions. Retrieved 7 September 2009.</ref> vse so povezane z ''Duhovnim združenjem muslimanov Kazahstana'', ki ga vodi vrhovni mufti. Nepridružene mošeje so prisilno zaprte. [[Kurbanbajram]] je priznan kot državni praznik. Četrtina prebivalstva je ruskih pravoslavcev, vključno z etničnimi Rusi, Ukrajinci in Belorusi.<ref name="USCOIRFk2009">{{navedi splet |url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |title=Kazakhstan |work=United States Commission on International Religious Freedom |publisher=United States Department of State |date=26 October 2009 |access-date=3 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522225421/https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |archive-date=22 May 2019 |url-status=live}}</ref> Druge krščanske skupine vključujejo rimskokatolike, grškokatolike in protestante. Skupno je 258 pravoslavnih cerkva, 93 katoliških cerkva (9 grškokatoliških) in več kot 500 protestantskih cerkva in molilnic. Ruski pravoslavni božič je v Kazahstanu priznan kot državni praznik. Druge verske skupine vključujejo judovstvo, bahajsko vero, hinduizem, budizem in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. <gallery widths=200 heights=160> File:Kazybek Bi District, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio.jpg|[[Velika mošeja Astana]] v prestolnici Astana. Islam je večinska religija v državi. File:Zenkov Cathedral Winter.jpg|[[Cerkev Vnebohoda, Almati]] File:Караганда, Собор Пресвятой Девы Марии Фатимской.jpg|[[Stolnica Gospe Fatimske, Karaganda]] je največja katoliška cerkev v Srednji Aziji </gallery> == Gospodarstvo == [[File:Central Downtown Astana 4.jpg|thumb|right|upright=1.35|Poslovni center Astane]] Kazahstan ima največje in najmočnejše gospodarstvo v Srednji Aziji. Kazahstansko gospodarstvo je ob podpori naraščajoče proizvodnje nafte in cen raslo v povprečju do 8 % letno do leta 2013, preden je v letih 2014 in 2015 prišlo do upočasnitve. Bil je prva nekdanja sovjetska republika, ki je poplačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu sklad, 7 let pred rokom. Kazahstan ima BDP 179,332 milijarde dolarjev in letno stopnjo rasti 4,5 %. Kazahstanski BDP na prebivalca znaša 9.686 dolarjev<ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.kz/official/dynamic|title= Ұлттық статистика бюросы |work=QazStat |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017035705/https://stat.gov.kz/official/dynamic|archive-date=2019-10-17|access-date=}}</ref>. Povečanje vloge Kazahstana v svetovni trgovini in osrednje pozicioniranje na novi Svilni cesti je državi omogočilo, da odpre svoje trge. Kazahstan se je leta 2015 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Drugi večji izvoz Kazahstana je pšenica, tekstil in živina. Je vodilni izvoznik urana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722142342/http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archivedate=22 July 2011 |title=№ 1 in the world |work=The Atomic Company Kazatomprom, Kazatomprom.kz |date=30 December 2009 |accessdate=1 June 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |title=Uranium and Nuclear Power in Kazakhstan |publisher=world-nuclear.org |date=17 February 2011 |accessdate=5 March 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130326045234/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |archivedate=26 March 2013}}</ref> Kazahstansko gospodarstvo se je v letu 2014 povečalo za 4,6 %. Država je doživela upočasnitev gospodarske rasti od leta 2014, kar je posledica padca cen nafte in posledic ukrajinske krize. Država je februarja 2014 razvrednotila svojo valuto za 19 %. Druga 22-odstotna devalvacija se je zgodila avgusta 2015.<ref>[https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html Kazakhstan's currency plunges] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205174742/https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html |date=5 February 2017 }}, ''[[The New York Times]]'', 21 August 2015</ref> Kazahstanski fiskalni položaj je stabilen. Vlada je še naprej sledila konzervativni fiskalni politiki z nadzorom proračunske porabe in nabiranjem prihrankov od nafte v svojem naftnem skladu - Samruk-Kazyna. Kazahstan je dobro obvladal svetovno finančno krizo, z združevanjem fiskalne sprostitve z denarno stabilizacijo. Leta 2009 je vlada uvedla obsežne podporne ukrepe, kot sta dokapitalizacija bank in podpora nepremičninskemu in kmetijskemu sektorju, pa tudi malim in srednje velikim podjetjem. [[File:35Aktau główna ulica.JPG|thumb|Aktau je kazahstansko pristanišče ob Kaspijskem jezeru]] Energetika je vodilni gospodarski sektor. Proizvodnja kondenzata surove nafte in zemeljskega plina iz bazenov nafte in plina v Kazahstanu je v letu 2012 znašala 79,2 milijona ton. Kazahstan ima približno 4 milijarde ton dokazanih obnovljivih rezerv nafte in 2000 kubičnih kilometrov plina. Glavna naftna in plinska polja ter obnovljive rezerve nafte so Tengiz s 7 milijardami sodov, Karačaganak z 8 milijardami sodov in 1350 kubičnih kilometrov zemeljskega plina in Kašagan s 7 do 9 milijard sodov. Kazahstan je leta 1998 uvedel ambiciozen program pokojninskih reform. Pokojninska sredstva so s 1. januarjem 2012 znašala približno 17 milijard dolarjev (2,5 bilijona KZT). V državi je 11 varčevalnih pokojninskih skladov. Državni akumulacijski pokojninski sklad, edini državni sklad, je bil privatiziran leta 2006. Poenotena finančna regulativna agencija države nadzira in ureja pokojninske sklade. Naraščajoče povpraševanje po pokojninskih skladih po kakovostnih naložbenih mestih je sprožilo hiter razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev. Kapital pokojninskih skladov se skoraj izključno vlaga v korporativne in državne obveznice, vključno z državnimi evroobveznicami Kazahstana. Kazahstanska vlada proučuje projekt oblikovanja enotnega nacionalnega pokojninskega sklada in v njega prenese vse račune iz zasebnih pokojninskih skladov. Bančni sistem Kazahstana se hitro razvija. Narodna banka je v kampanji za krepitev bančnega sektorja uvedla zavarovanje vlog. Zaradi motečih in slabih sredstev bančni sektor še vedno tvega, da bo izgubil stabilnost. V Kazahstanu ima sedež več velikih tujih bank, vključno z RBS, Citibank in HSBC. Kookmin in UniCredit sta pred kratkim vstopili na kazahstanski trg finančnih storitev s prevzemi in povečanjem deležev. Kazahstan se je povzpel na 41. mesto z indeksom ekonomske svobode za leto 2018, ki sta ga objavila Wall Street Journal in The Heritage Foundation<ref name="EFI2018">{{navedi splet|title=Economic Freedom Index|url=https://www.heritage.org/index/ranking|publisher=The Heritage Foundation|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026110910/http://www.heritage.org/index/ranking|archivedate=26 October 2017}}</ref>. Kazahstansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v povprečju naraščalo za 8 % na strani izvoza ogljikovodikov. Kljub dolgotrajni negotovosti svetovnega gospodarstva je kazahstansko gospodarstvo stabilno. Kitajska je eden glavnih gospodarskih in trgovinskih partnerjev Kazahstana. Leta 2013 je Kitajska začela ''Belt and Road Initiative'' (BRI), kjer ima Kazahstan pomembno vlogo tranzitnega vozlišča.<ref>Vakulchuk, Roman and Indra Overland (2019) "[https://www.researchgate.net/publication/329310641 China’s Belt and Road Initiative through the Lens of Central Asia]", in Fanny M. Cheung and Ying-yi Hong (eds) ''Regional Connection under the Belt and Road Initiative. The Prospects for Economic and Financial Cooperation''. London: Routledge, pp. 115–133.</ref> === Kmetijstvo === [[File:Песня жаворонка(3264-2448).jpg|thumb|right|Pšenična polja blizu Kokšetaua]] Kmetijstvo predstavlja približno 5 % kazahstanskega BDP. Žito, krompir, grozdje, zelenjava, melone in živina so najpomembnejše kmetijsko blago. Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 846.000 kvadratnih kilometrov. Razpoložljivo kmetijsko zemljišče obsega 205.000 kvadratnih kilometrov njivskih površin in 611.000 kvadratnih kilometrov pašnikov in sena. Več kot 80 % celotne površine države je uvrščeno med kmetijska zemljišča, vključno s skoraj 70 % pašnikov. Obdelovalnih površin je 1,5 hektarja na prebivalca<ref name=wb1>{{navedi splet|title=Arable Land per inhabitant World Bank database.|url=http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|publisher=The World Bank|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210004356/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|archivedate=10 February 2015}}</ref>. Glavni proizvodi živinoreje so mlečni izdelki, usnje, meso in volna. Glavne poljščine države so pšenica, ječmen, bombaž in riž. Izvoz pšenice, ki je glavni vir trde valute, se uvršča med vodilne surovine v izvozni trgovini Kazahstana. Leta 2003 je Kazahstan zbral 17,6 milijona ton žita bruto, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom 2002. Kazahstansko kmetijstvo ima še vedno veliko okoljskih težav zaradi slabega upravljanja v Sovjetski zvezi. Nekaj kazahstanskega vina se prideluje v gorah na vzhodu Almatija. Za Kazahstan velja, da je eno od krajev izvora jabolk, zlasti divji prednik ''Malus domestica'', ''Malus sieversii''<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |title=Apple sweetness |first=Michael |last=Pollan |authorlink=|year=2009 |work=The Botany of Desire |publisher= KQED |location=San Francisco |accessdate=29 November 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010130036/http://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |archivedate=10 October 2010}}</ref> znan kot ''alma''. Regija, kjer naj bi nastal, se imenuje Almati: 'bogat z jabolki'<ref>{{navedi splet |url=http://www.almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |title=The official site of Almaty city: History |publisher=Almaty.kz |date=12 January 2010 |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101013194235/http://almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |archivedate=13 October 2010}}</ref>. To drevo je še vedno divje v gorah Srednje Azije, na jugu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem. === Turizem === [[File:Казахстан. Боровое, вид с Болектау, осень, вечер.jpg|thumb|286x286px|Jezero Burabaj, pogled iz gore Bolectau]] [[File:Верхняя точка горнолыжной трассы курорта Чимбулак..JPG|thumb|Smučarsko središče Almati]] Kazahstan je deveta največja država po površini in največja država, ki nima dostopa do morja. Turizem danes ni pomemben sestavni del gospodarstva. Od leta 2014 je turizem predstavljal 0,3 % BDP Kazahstana, vlada pa ga namerava do leta 2020 povečati na 3 %. Glede na Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o potovanjih in konkurenčnosti turizma za leto 2017 je BDP v Kazahstanu 3,08 milijarde ameriških dolarjev ali 1,6 odstotka skupnega BDP. WEF je v poročilu za leto 2019 Kazahstan zasedel 80. mesto. Kazahstan je leta 2016 obiskalo 6,5 milijona turistov. Leta 2017 se je Kazahstan po številu prihodov turistov uvrstil na 43. mesto na svetu. Turizem v Kazahstanu je 'močno nerazvit', kljub znamenitostim dramatičnih gorskih, jezerskih in puščavnih pokrajin v državi. Dejavniki, ki ovirajo povečanje turističnih obiskov, naj bi vključevali visoke cene, slabo infrastrukturo, slabo storitev in logistične težave potovanja v geografsko ogromni, nerazviti državi. Tudi za domačine lahko odhod na počitnice v tujino stane le polovico cene počitnic v Kazahstanu. Kazahstanska vlada, dolgo označena kot avtoritarna z zgodovino kršenja človekovih pravic in zatiranja politične opozicije, je začela pobudo, imenovano ''Načrt za razvoj turistične industrije 2020''. Cilj te pobude je ustanoviti pet turističnih grozdov v Kazahstanu: mesto Astana, mesto Almati, vzhodni Kazahstan, Južni Kazahstan in območje Zahodnega Kazahstana. Poleg tega si prizadeva za naložbe v višini 4 milijarde dolarjev in ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest v turistični panogi do leta 2020<ref>{{navedi splet |url=http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |title=Kazakhstan to develop its tourism industry. Environment. Tengrinews.kz |publisher=En.tengrinews.kz |date=18 June 2014 |accessdate=18 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119065420/http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |archive-date=19 November 2015 |url-status=live }}</ref>. Kazahstan državljanom Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Kirgizije, Mongolije, Rusije in Ukrajine ponuja stalni brezvizni režim do 90 dni, državljanom Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Srbije, Južna Koreja, Tadžikistan, Turčija, ZAE in Uzbekistana pa do 30 dni. Kazahstan je vzpostavil brezvizni režim za državljane 54 držav, vključno z državami članicami Evropske unije in OECD, ZDA, Japonske, Mehike, Avstralije in Nove Zelandije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |title=Visa Regime of Kazakhstan with other countries |publisher=The Ministry of foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan |date=3 June 2017 |accessdate=22 June 2017 |language=ru |archive-date=2017-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170609052952/http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |url-status=dead }}</ref> == Unescova svetovna dediščina == Kazahstan ima na seznamu Unescove svetovne dediščine tri kulturne in naravne dediščine: *[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] (kazaško Қожа Ахмет Яссауи кесенесі, ''Qoja Ahmet Iassaýı kesenesi''); grobnico v mestu Turkestan so zgradili pod vladavino mongolskega emirja Timur Lenka in sodi med najbolje ohranjene zgradbe iz tistega časa. *[[Petroglifi arheološkega najdišča v Tamgaliju]]; pri mestu [[Tamgali]] najdemo na tisoče skalnih rezbarij z ostanki naselbin in grobnic. * [[Svilna pot v gorovju Tjanšan]] *[[Sarjarka - Stepe in jezera na severu Kazahstana]]; območje zajema zavarovana predela Naurzum in Korgalčin (Nauryzumsky in Korgalzhyn) ter obširno srednjeazijsko stepo. Mokrišča naravnih rezervatov so zelo pomembna za številne ptice selivke, stepa pa je domovina ogroženih vrst ptic in redke sajge. *[[Tjanšan|Šindžjang Tjanšan]] * [[Hladne zimske puščave Turana]]; (vpisana 2023) Ta transnacionalna dediščina obsega štirinajst sestavnih delov, ki jih najdemo na sušnih območjih zmernega pasu Srednje Azije med Kaspijskim jezerom in Turanskim visokim gorovjem. Območje je podvrženo ekstremnim podnebnim razmeram z zelo mrzlimi zimami in vročimi poletji ter se ponaša z izjemno pestro floro in favno, ki se je prilagodila težkim razmeram. Dediščina predstavlja tudi precejšnjo raznolikost puščavskih ekosistemov, ki se razprostirajo na razdalji več kot 1500 kilometrov od vzhoda do zahoda. Vsak od sestavnih delov dopolnjuje druge v smislu biotske raznovrstnosti, tipov puščav in tekočih ekoloških procesov.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1693 Unesco]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kazakhstan}} * [https://web.archive.org/web/20160101051159/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552643 Caspian Pipeline Controversy] from the [https://web.archive.org/web/20160115205405/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494 Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298071.stm Country Profile] from BBC News. * {{CIA World Factbook link|kz|Kazakhstan}} * [https://2009-2017.state.gov/p/sca/ci/kz/ Kazakhstan] information from the United States Department of State * [https://web.archive.org/web/20100309085822/http://www.loc.gov/rr/international/amed/kazakhstan/kazakhstan.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]]. * [https://web.archive.org/web/20160304053245/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/kazakhstan.htm Kazakhstan] at ''UCB Libraries GovPubs''. * [http://mfa.kz/ Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929145154/http://mfa.kz/ |date=2011-09-29 }} {{Central Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evrazija]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Kazahstan| ]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] if0by2m88ytksfsydzg248ah5dvi78a 6749639 6749636 2026-09-12T13:58:22Z Ljuba24b 92351 /* Uprava */ posodobljeno 6749639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Қазақстан Республикасы <br />''Qazaqstan Respublïkası''<br /> Республика Казахстан <br />''Respublika Kazakhstan''<br /> |conventional_long_name = Republika Kazahstan |common_name = Kazahstan |common_name2 = Kazahstana |national_motto = |image_flag = Flag of Kazakhstan.svg |image_coat =Coat_of_arms_of_Kazakhstan.svg |image_map = Kazakhstan (orthographic projection).svg |national_anthem = Менің Қазақстаным<br/>''Meniñ Qazaqstanım''<br/>{{small|''Moj Kazahstan''}}<br/><center>[[File:Kazakhstan National Anthem 2012.ogg]]</center> |official_languages = [[kazaščina]] (državni jezik), [[ruščina]] |capital = [[Astana]] |latd=51 |latm=10 |latNS=N |longd=71 |longm=25 |longEW=E |largest_city = [[Almati]] |demonym = Kazahstánec, Kazahstánka |government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = Kasim-Žomart Tokajev |leader_name2 = Olžas Bektenov |sovereignty_type = [[Zgodovina Kazahstana|Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_event1 = 1. kanat |established_date1 = 1361 kot [[Bela horda]] |established_event2 = 2. kanat |established_date2 = 1428 kot [[Uzbeška horda]] |established_event3 = 3. kanat |established_date3 = 1465 kot [[Kazaški kanat]] |established_event4 = Neodvisnost od Sovjetske zveze |established_date4 = 16. december 1991 |established_event5 = Razpad Sovjetske zveze |established_date5 = 25. december 1991 | established_event7 = Ustava | established_date7 = 30. avgust 1995 |area_rank = 9. |area_km2 = 2.724.900 |percent_water = 1,7 |population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 20.495.975<ref>{{navedi splet |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January (as of February 3, 2025) |language=en |publisher=astanatimes.com |date=2026-02-03 |access-date=2026-02-05 |archive-date=4 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250204141004/https://en.inform.kz/news/kazakhstans-population-stands-at-20286084-on-january-1-f8954a/ |url-status=live}}</ref> |population_estimate_year = 2026 |population_estimate_rank = 65. |population_census = 14.953.100 |population_census_year = 1999 |population_density_km2 = 7 |population_density_rank = 236. |GDP_year = 2025 |GDP_PPP = 904,500 milijarde $ |GDP_ref = <ref name="IMF">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |publisher=International Monetary Fund |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> |GDP_PPP_rank =37. |GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $44.450<ref name="IMF"/> |GDP_PPP_per_capita_rank =49. |GDP_nominal_rank = 48. |GDP_nominal = {{increase}} $300,540 milijarde $ |GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $14.770 |GDP_nominal_per_capita_rank = 64. |HDI_year = 2023 |HDI = 0,837 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |accessdate=16 April 2020 |publisher=United Nations Development Programme |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416080801/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |archivedate=16 April 2020}}</ref> |HDI_rank = 60. |Gini = 27,8 |Gini_ref = <ref name=WB1>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=25 December 2022 |archive-date=18 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200518140724/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |url-status=live}}</ref> |Gini_year = 2018 |currency = [[kazahstanski tenge|tenge]] |currency_code = KZT |country_code = KAZ |time_zone = Zahod/Vzhod |utc_offset = +5/+6 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |utc_offset_DST = +5/+6 |cctld = [[.kz]] |calling_code = 7 }} '''Kazahstan''', uradno '''Republika Kazahstan''', je država, ki večinoma leži v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], najbolj zahodni deli pa so v [[Evropa|Evropi]]. Je deveta največja država in največja [[celinska država]] na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov. Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parlam.kz/en/constitution |title=Kazakhstan/Qazaqstan Constitution |accessdate=27 December 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202170929/http://www.parlam.kz/en/constitution |archivedate=2 December 2016}}</ref> Meji na [[Rusija|Rusijo]], [[Kitajska|Kitajsko]], [[Kirgizistan]], [[Uzbekistan]] in [[Turkmenistan]]. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez [[Kaspijsko jezero]]. V najbližji točki sta si z Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, [[stepa]], [[tajga]], skalni [[kanjon]]i, hribi, delte, zasnežene gore in [[puščava]]. V Kazahstanu je leta 2025 po ocenah živelo 20,5 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 7,4 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto [[Astana]], ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot [[Nursultan]] po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, [[Almati]]ja. Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in cesarstvi. V antiki so deželo naseljevali nomadski [[Skiti]], perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. [[Turška ljudstva]], nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej njegovi zgodovini. V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo [[Mongolsko cesarstvo]] pod [[Džingiskan]]om. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane ''jüz'' (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). [[Rusi]] so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so ''de jure'' vladali vsemu Kazahstanu kot delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 in poznejši [[Ruska državljanska vojna|državljanski vojni]] je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika. Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. [[Nursultan Abiševič Nazarbajev]], prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladajočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime. Na mestu predsednika je Nazarbajeva nasledil predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov<ref name="time">{{navedi novice|last=Zarakhovich|first=Yuri|date=27 September 2006|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|title=Kazakhstan Comes on Strong|work=Time|access-date=13 December 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151207235354/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|archivedate=7 December 2015}}</ref>. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere«<ref name="World Report 2015: Kazakhstan">Human Rights Watch, [https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan World Report 2015: Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161028020227/https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan |date=28 October 2016 }}, accessed October 2015.</ref>. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo. Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje [[Kazahi|Kazahe]] (65,5 % prebivalstva), [[Rusi|Ruse]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Ukrajinci|Ukrajince]], [[Nemci|Nemce]], [[Tatari|Tatare]] in [[Ujguri|Ujgure]]<ref name="Census2009">{{navedi splet |script-title=ru:Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) |url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archiveurl=https://www.webcitation.org/5uvOtyVTC?url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archivedate=12 December 2010 |publisher=Republic of Kazakhstan Statistical Agency |access-date=10 December 2010 |language=ru |url-status=dead}}</ref>. [[Islam]] je vera približno 70 % prebivalstva, [[krščanstvo]] pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani. Državni jezik je [[kazaščina]], [[ruščina]] pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY. == Etimologija == Ime ''Kazah'' izvira iz starodavne turške besede ''qaz'', 'potepanje', kar odraža nomadsko kulturo Kazahov<ref name=etym>{{cite dictionary |title=Cossack (n.) |url=http://etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |dictionary=The Online Etymology Dictionary |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151002024126/http://www.etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |archivedate=2 October 2015 }}</ref>. Izraz ''kozak'' je istega izvora. Perzijska pripona ''-stan'' pomeni 'dežela' ali 'kraj', zato lahko ''Kazahstan'' dobesedno prevedemo kot 'dežela potepuhov'. Čeprav se izraz tradicionalno nanaša samo na etnične [[Kazahi|Kazahe]], vključno s tistimi, ki živijo na Kitajskem, v Rusiji, Turčiji, Uzbekistanu in drugih sosednjih državah, se izraz Kazah vedno pogosteje uporablja za vsakega prebivalca Kazahstana, vključno z ne-kazahi<ref>{{cite journal |last=Surucu |first=Cengiz |title=Modernity, Nationalism, Resistance: Identity Politics in Post-Soviet Kazakhstan |url=https://archive.org/details/central-asian-survey_2002-12_21_4/page/385 |journal=Central Asian Survey |year= 2002 |pages=385–402 |doi=10.1080/0263493032000053208 |volume=21 |issue=4|issn = 0263-4937}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kazahstana}} [[File:Cumania (1200) eng.png|thumb|270px|Cuman-Kipčak konfederacija v Evraziji okoli 1200. Kazahstanci so potomci Kipčakov, Nogaisov in drugih turških in srednjeveških mongolskih plemen]] Kazahstan je bil naseljen že od [[paleolitik]]a.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=yZHmpRGYtTEC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=kazakhstan+paleolithic#v=onepage&q=kazakhstan%20paleolithic&f=false|title=Early Paleolithic in South and East Asia|last=Ikawa-Smith|first=Fumiko|date=1 January 1978|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-081003-5|location=|pages=91|language=en}}</ref> Kultura Botai (3700–3100 pr. n. št.) velja za prvo, ki je udomačila konja. Prebivalstvo Botai je večino svojih prednikov izpeljalo iz globoko evropskega prebivalstva, znanega kot starodavni severni Evrazijci, hkrati pa je kazalo tudi nekaj primesi starodavne vzhodne Azije.<ref>{{Cite journal |last1=Jeong |first1=Choongwon |last2=Balanovsky |first2=Oleg |last3=Lukianova |first3=Elena |last4=Kahbatkyzy |first4=Nurzhibek |last5=Flegontov |first5=Pavel |last6=Zaporozhchenko |first6=Valery |last7=Immel |first7=Alexander |last8=Wang |first8=Chuan-Chao |last9=Ixan |first9=Olzhas |last10=Khussainova |first10=Elmira |last11=Bekmanov |first11=Bakhytzhan |date=June 2019 |title=The genetic history of admixture across inner Eurasia |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=3 |issue=6 |pages=966–976 |doi=10.1038/s41559-019-0878-2 |issn=2397-334X |pmc=6542712 |pmid=31036896 |bibcode=2019NatEE...3..966J}}</ref> Živinoreja se je razvila v neolitiku. Prebivalstvo je bilo v bronasti in železni dobi belska rasa.<ref>{{Cite journal |last=Ismagulov |first=O |year=2010 |title=Physical Anthropology of Kazakh People and their Genesis |journal=Science of Central Asia |url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=category&id=4&Itemid=28 |display-authors=etal |access-date=5 November 2022 |archive-date=10 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170210124931/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=7:physical-anthropology-of-kazakh-people-and-their-genesis}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=10 June 2015 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS |access-date=5 November 2022 |archive-date=2 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220902191050/https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |url-status=live}}</ref> Kazahstansko ozemlje je bilo ključni sestavni del evroazijske trgovske [[Stepska pot|Stepske poti]], prednice kopenske [[Svilna pot|svilne poti]]. Arheologi verjamejo, da so ljudje najprej udomačili konja (tj. ponija) v obsežnih stepah regije. Srednja Azija je bila v zadnjih prazgodovinskih obdobjih naseljena s skupinami, kot je morda proto-indoevropska [[kultura Afanasjevo]],<ref>According to Allentoft et al. (2015) and Haak et al. (2015),</ref> poznejših zgodnjih indo-iranskih kultur, kot sta [[Kultura Andronovo|Andronovo]]<ref name="Beckwith49">{{harvnb|Beckwith|2009|p=49}}: "Archaeologists are now generally agreed that the Andronovo culture of the Central Steppe region in the second millennium BC is to be equated with the Indo-Iranians."</ref> in poznejšimi indo-Iranci, kot so [[Saki]] in [[Masageti]].<ref name="B_68">{{harvnb|Beckwith|2009|p=68}}</ref> Druge skupine so vključevale nomadske [[Skiti|Skite]] in perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] na južnem ozemlju sodobne države. Leta 329 pred našim štetjem so se [[Aleksander Veliki]] in njegova makedonska vojska borili v bitki pri Jahartesu proti Sakijem ob reki Jahartes, danes znani kot [[Sir Darja]] ob južni meji sodobnega Kazahstana. === Turški kaganat in Kumansko-Kipčakski kaganat === Glavna migracija turških ljudstev se je zgodila med 5. in 11. stoletjem, ko so se razširila po večjem delu Srednje Azije. Turška ljudstva so počasi nadomestila in asimilirala prejšnje iransko govoreče domačine, s čimer so prebivalstvo Srednje Azije iz večinoma iranskega spremenili v pretežno vzhodnoazijsko.<ref>{{Cite journal |last1=Damgaard |first1=Peter de Barros |last2=Marchi |first2=Nina |last3=Rasmussen |first3=Simon |last4=Peyrot |first4=Michaël |last5=Renaud |first5=Gabriel |last6=Korneliussen |first6=Thorfinn |last7=Moreno-Mayar |first7=J. Víctor |last8=Pedersen |first8=Mikkel Winther |last9=Goldberg |first9=Amy |last10=Usmanova |first10=Emma |last11=Baimukhanov |first11=Nurbol |date=May 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |journal=Nature |language=en |volume=557 |issue=7705 |pages=369–374 |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |bibcode=2018Natur.557..369D |hdl=1887/3202709 |s2cid=13670282 |issn=1476-4687 |quote=The wide distribution of the Turkic languages from Northwest China, Mongolia and Siberia in the east to Turkey and Bulgaria in the west implies large-scale migrations out of the homeland in Mongolia. |hdl-access=free |access-date=10 August 2022 |archive-date=21 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200221160318/https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |url-status=live}} The quotation is from pp. 4–5.</ref> Prvi turški kaganat je leta 552 na Mongolski planoti ustanovil Bumin in se hitro razširil proti zahodu proti Kaspijskemu jezeru. Göktürki so pred seboj pregnali različna ljudstva: Ksionite, Uare, Ogure in druge. Zdi se, da so se ta združila z Avari in Bolgari. V 35 letih sta bila vzhodna polovica in Zahodni turški kaganat neodvisna. Zahodni kaganat je dosegel svoj vrhunec v začetku 7. stoletja. === Mongolsko cesarstvo in Zlata horda === {{glavni|Mongolsko cesarstvo|Zlata horda}} Kumani so v stepe sodobnega Kazahstana vstopili okoli začetka 11. stoletja, kjer so se kasneje pridružili Kipčakom in ustanovili obsežno kumansko-kipčaško konfederacijo. Medtem ko sta starodavni mesti Taraz (Aulie-Ata) in Hazrat-e Turkestan že dolgo služili kot pomembni vmesni postaji na svilni poti, ki je povezovala Azijo in Evropo, se je prava politična konsolidacija začela šele z mongolsko vladavino v začetku 13. stoletja. Pod Mongolskim cesarstvom so bila ustanovljena prva strogo strukturirana upravna okrožja (''Ulus''). Po delitvi Mongolskega cesarstva leta 1259 je ozemlju, ki bo postalo sodobni Kazahstan, vladala [[Zlata horda]], znana tudi kot ''Ulus Džoči''.<ref name="Lee">{{cite encyclopedia |last=Lee |first=Joo-Yup |title=The Kazakh Khanate |editor-last=Ludden |editor-first=David |encyclopedia=The Oxford Research Encyclopedia of Asian History |publisher=Oxford University Press |location=New York |date=April 2019 |url=https://www.researchgate.net/publication/338291376 |access-date=31 July 2025 |ref=Lee2019}}</ref> V obdobju Zlate horde se je med vladajočo elito pojavila turško-mongolska tradicija, v kateri so poturčeni potomci [[Džingiskan]]a sledili islamu in še naprej vladali nad deželami. === Kazaški kanat === {{glavni|Kazaški kanat}} [[File:2000 Stamp of Kazakhstan - Abylai Khan.jpg|thumb|upright=0.7|Ablaj kan, kan Srednjega džuza od 1771 do 1781]] [[File:SB - Kazakh woman on horse.jpg|thumb|Tradicionalna kazaška poročna obleka]] [[File:Karkaraly National Park 6.jpg|thumb|left|Ruševine palače Kizil Kenš v narodnem parku Karkarali]] [[File:Жуз.svg|thumb|left|250px|Približno območje zasedeno s tremi Kazaškimi džuzi v zgodnjem 20. stoletju. {| |{{legend|#ccff99|Mladi džuz}} |{{legend|#fdd99b|Srednji džuz}} |{{legend|#ffaaaa|Veliki džuz}} |}]] [[File:SB - Inside a Kazakh yurt.jpg|thumb|left|Kazaška družina v jurti, 1911/1914]] V 15. stoletju je Kazaški kanat nastal kot posledica razpada Zlate horde. Ustanovila sta ga Džanibek kan in Kerej kan, še naprej pa mu je vladal Džingisidovski klan Tore (dinastija Džoči). Kazaški kanat je bil naslednica levega (vzhodnega) krila Ulusa Džoči.<ref name="Lee"/> V začetku 16. stoletja so Kazahstanci kanat preoblikovali v nomadsko cesarstvo, ki se je raztezalo čez stepe vzhodno od Kaspijskega jezera in severno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] vse do zgornjega toka reke [[Irtiš]] in zahodnih pristopov k [[Altaj]]skim gorovjem. Med vladavino Burunduk kana (vladal 1488–1509) in Kasima kana (1509–1518) so bili Kazahstanci gospodarji praktično celotne stepske regije, domnevno so lahko na bojišče pripeljali 200.000 konjenikov in so se jih bali vsi njihovi sosedje. Mnogi zgodovinarji menijo, da je Kasim kanovo vodstvo izhodišče za samostojno in suvereno kazahstansko državo. Njegov vpliv je razširil kazahstansko oblast od jugovzhodnih regij sodobnega Kazahstana do Uralskega gorovja.<ref name="Britannica">[https://www.britannica.com/topic/history-of-Kazakhstan#ref357359 ''History of Kazakhstan'' | Britannica]</ref><ref name="Lee" /> Med vladavino treh sinov Kasim kana je kanova avtoriteta nekoliko oslabela, kar je sčasoma privedlo do razdrobljenosti Kazaškega kanata na tri ločene ''horde'': Veliko hordo v jugovzhodnem Kazahstanu severno od Tjanšana, Srednjo hordo v osrednji stepi blizu Aralskega jezera in Malo hordo med Aralskim jezerom in reko Ural. V teh regijah so kanovo moč pogosto omejevali plemenski voditelji, znani kot [[sultan]]i, še bolj pa [[beg]]i in batiri, poglavarji klanovskih skupnosti. Čeprav so kani nominalno poveljevali mogočni vojski, je bila njihova avtoriteta močno odvisna od zvestobe teh lokalnih voditeljev.<ref name="Britannica"/> Zadnji vladajoči sin Kasim kana, Haknazar, je premagal te izzive, ponovno združil tri horde in razširil svojo moč preko step. Pod svoj nadzor ni prišel le kazahstanskih hord, temveč tudi Baškirje, Kirgize in Nogajce, pa tudi ozemlja, kot so Kazanski, Sibirski in Astrahanski kanat, ter mesta, kot so Buhara, Hiva in Taškent. Po Ryčkovu je Haknazarjevo vladavino zaznamovala brutalna konsolidacija oblasti, kjer je izkoristil nestabilnost sosednjih ljudstev, naložil visoke davke in močno omejil njihovo gibanje in vire. Omejil jih je na en sam lonec na tri gospodinjstva, zasegel živino, blago in celo otroke ter prepovedal lastništvo zemlje in gibanje čez nekatere reke. Zaradi teh dejanj so ta ljudstva osiromašili in podredili, hkrati pa so okrepili njegovo oblast nad regijo.<ref name="Abusseitova">{{navedi knjigo |last=Abusseitova |first=M. Kh. |title=The Kazakh Khanate in the Second Half of the 16th Century |publisher=Academy of Sciences of the Kazakh SSR, Institute of History, Archaeology, and Ethnography named after Ch. Ch. Valikhanov |location=Alma-Ata |year=1985 |pages=52–53 |language=Russian |url=https://www.academia.edu/94606048}}</ref> Začel je redne vpade v Transoksiano, vzorec, ki so ga nadaljevali njegovi nasledniki, vključno s Tauekel kanom, ki je na kratko zasedel Samarkand. Vendar se je do začetka 17. stoletja obnovljena enotnost znova začela razpadati, kar je privedlo do razdrobljenosti kanata. Posledično se je centralna oblast znatno oslabila in po vsej regiji so se pojavili številni manjši, lokalni vladarji. Politična razpletenost, plemenska rivalstva in vse manjši pomen čezmejnih trgovskih poti med vzhodom in zahodom so oslabili Kazaški kanat. [[Hivski kanat]] je izkoristil to priložnost in zavzel polotok Mangišlak. Uzbeška vladavina je tam trajala dve stoletji, do ruskega prihoda. V 17. stoletju so se Kazahi borili proti Ojratom, federaciji zahodnih mongolskih plemen, vključno z Dzungari<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |title=Kazakhstan to c. AD 1700 |work=Encyclopædia Britannica |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150811050147/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |archivedate=11 August 2015}}</ref>. Začetek 18. stoletja je zaznamoval zenit Kazaškega kanata. V tem obdobju je Mala Horda sodelovala v vojni 1723–1730 proti Dzungarskemu kanatu, po njihovi »veliki nesreči« invaziji na kazaška ozemlja.Pod vodstvom Abul Kair kana so Kazahi dobil večje zmage nad Dzungarji pri reki Bulanti leta 1726 in v bitki pri Anrakaju leta 1729. Ablaj kan je sodeloval v najpomembnejših bitkah proti Dzungarjem od 1720-ih do 1750-ih, za kar ga je ljudstvo razglasilo za ''batira'' ('heroja'). Kazahi so trpeli zaradi pogostih napadov volških [[Kalmiki|Kalmikov]]. Kokandski kanat je izkoristil šibkost kazaških džuzov po napadih na Džungarje in Kalmike ter osvojil sedanji jugovzhodni Kazahstan, vključno z Almatijem, formalno prestolnico v prvi četrtini 19. stoletja. Tudi Buharski emirat je vladal Šimkentu, preden so Rusi prevzeli prevlado.<ref name="Russian Encyclopedia" /> Leta 1822 je bila institucija kanata v kazaških hordah ukinjena, kar je sprožilo upor sultana Kasima v letih 1824–1827. Zadnji poskus obnove kanata je vodil sultan Kenesary Kasimov, ki se je leta 1837 razglasil za kana in vodil oborožen boj proti ruskim oblastem do svoje smrti leta 1847.<ref name="Russian Encyclopedia">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/c/kazakhskoe-khanstvo-3b4db9 |website=bigenc.ru |title=Kazakh Khanate |date=15 November 2023 }}</ref> === Ruski Kazahstan === {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Battle Cossacks with Kyrgyz 1826.JPG|thumb|Uralski Kozaki se prepirajo s Kazahi]] V prvi polovici 18. stoletja je Rusko cesarstvo zgradilo ''linijo Irtiš'', serijo šestinštirideset utrdb in devetinšestdesetih [[reduta|redut]], vključno [[Omsk]] (1716), [[Semipalatinsk]] (1718), [[Pavlodar]] (1720), [[Orenburg]] (1743) in [[Petropavlovsk]] (1752), da bi preprečili napade Kazahov in Ojratov na rusko ozemlje<ref>"''Russian Colonization and the Genesis of Kazak National Consciousness''". S. Sabol (2003). Springer. p.27 {{ISBN|0230599427}}</ref><ref>"''Central Asia, 130 Years of Russian Dominance: A Historical Overview''". Edward A. Allworth, Edward Allworth (1994). Duke University Press. p. 10. {{ISBN|0822315211}}</ref>. V poznem 18. stoletju so Kazahi izkoristili Pugačev upor, ki je bil osredotočen na območje Volge, kjer so napadli ruske in volške nemške naselbine. [[Ruski imperij]] je v 19. stoletju začelo širiti svoj vpliv v Srednjo Azijo. Obdobje ''Velike igre'' na splošno velja za približno 1813 do Anglo-ruske konvencije iz leta 1907. Carji so dejansko vladali nad večino ozemlja, ki je pripadalo sedanji republiki Kazahstan. Ruski imperij je uvedel sistem upravljanja in zgradil vojaške garnizone in vojašnice, da bi ustanovil prisotnost v Srednji Aziji v tako imenovani ''Veliki igri'' za prevlado na območju proti Britanskemu imperiju, ki je svoj vpliv širil iz južne Indije v jugovzhodno Azijo. Rusija je leta 1735 zgradila prvo izpostavo Orsk. Uvedla je ruski jezik v vse šole in vladne organizacije. Ruska prizadevanja za vsiljevanje svojega sistema so vzbudila ogorčenje s strani Kazahov in do 1860-ih so se nekateri Kazahi uprli ruski vladavini. Motila je tradicionalni nomadski življenjski slog in živinorejsko gospodarstvo, ljudje pa so trpeli lakoto in stradanje, nekaj kazahških plemen je propadlo. Kazaško nacionalno gibanje, ki se je začelo v poznem 19. stoletju, si je prizadevalo ohraniti materni jezik in identiteto, tako da se je uprlo poskusom Ruskega imperija, da bi jih asimilirali in zadušili. Od 1890-ih let naprej je vse večje število naseljencev iz Ruskega imperija začelo kolonizirati ozemlje današnjega Kazahstana, zlasti provinco Semirečje. Ko je bila leta 1906 dokončana [[Transaralska železnica]] od Orenburga do [[Taškent]]a, se je število naseljencev še povečalo. Posebej ustanovljen oddelek za migracije (Переселенческое Управление) v Sankt Peterburgu je nadziral in spodbujal migracije, da bi razširil ruski vpliv na tem območju. V 19. stoletju se je v Kazahstan priselilo približno 400.000 Rusov, v regiji pa se je v prvi tretjini 20. stoletja priselilo približno milijon Slovanov, Nemcev, Judov in drugih<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |title=Kazakhstan |work=Encyclopædia Britannica |date=16 December 1991 |accessdate=9 September 2013 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617101159/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |archivedate=17 June 2015}}</ref>. Vasile Balabanov je bil skrbnik, ki je bil odgovoren za preselitev v večjem delu tega obdobja. [[File:Alikhan Bukeikhanov.jpg|thumb|left|upright=0.7|Alihan Bukeihanov, kazahstanski državnik, ki je med letoma 1917 in 1920 opravljal funkcijo premierja Alaševe avtonomije od 1917 do 1920]] Konkurenca za zemljo in vodo, ki je nastala med Kazahi in prišleki, je v zadnjih letih Ruskega imperija povzročila veliko ogorčenje proti kolonialni vladavini. Najbolj resna vstaja, srednjeazijski upor, se je zgodila leta 1916. Kazahstan je napadel ruske in kozaške naseljence in vojaške garnizone. Upor je povzročil vrsto spopadov in brutalne poboje, ki sta jih zagrešili obe strani<ref>{{cite encyclopedia|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|title=Kazakhstan|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|date=2005y|archivedate=15 April 2005|accessdate=29 October 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415185833/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|url-status=dead}}</ref>. Obe strani sta se uprli komunistični vladi do konca leta 1919. === Kazaška sovjetska socialistična republika === {{glavni| Kazaška sovjetska socialistična republika}} [[File:Young Pioneers in Kazakh SSR.jpg|thumb|Mladi pionirji v pionirskem taboru v Kazaški SSR]] Po [[Oktobrska revolucija|propadu centralne vlade]] v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] novembra 1917 so Kazahi (takrat v Rusiji uradno imenovani ''Kirgiz'') doživeli kratko obdobje avtonomije (Alaševa avtonomija), da bi na koncu podlegli vladavini [[boljševiki|boljševikov]]. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika v okviru Ruske federativne socialistične republike (RSFSR). Kirgiška ASSR je vključevala ozemlje današnjega Kazahstana, njegovo upravno središče pa je bilo mesto Orenburg, v katerem so živeli pretežno Rusi. Junija 1925 se je Kirgiška ASSR preimenovala v Kazaška ASSR, njeno upravno središče pa je bilo preneseno v mesto Kizilord, aprila 1927 pa v [[Almati]]. Sovjetska represija tradicionalne elite je skupaj s prisilno kolektivizacijo v poznih 1920-ih in 1930-ih prinesla lakoto in visoke smrtne žrtve, kar je vodilo v nemire (glej tudi: [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]).<ref>{{cite journal |url= http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20060903203830/http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|archive-date= 3 September 2006|title= The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives|author= Simon Ertz|date= 2005|journal= Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies|volume= 1|pages= 1–12|accessdate= 1 June 2010}}</ref> V tridesetih letih 20. stoletja so bili nekateri člani kazahstanske kulturne družbe usmrčeni - kot del političnih represalij, ki jih je v Moskvi vodila sovjetska vlada. 5. decembra 1936 se je Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika (katere ozemlje do tedaj ustreza ozemlju sodobnega Kazahstana) ločila od Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in je postala polnopravna zvezna republika ZSSR, ena od enajstih takšnih republik v tistem času, skupaj s Kirgiško sovjetsko socialistično republiko. Republika je bila ena od destinacij za izgnane in obsojene osebe, pa tudi za množično naselitev ali deportacije, ki so jih osrednje oblasti ZSSR izvajale v 1930-ih in 1940-ih, na primer približno 400.000 Povolških Nemcev, deportiranih iz Povolške nemške avtonomne sovjetske socialistične republike v septembra – oktobra 1941, nato pa Grki in krimski Tatari. Deportirani in ujetniki so bili internirani v nekaterih največjih sovjetskih delovnih taboriščih ([[Gulag]]), vključno s taboriščem ALZhIR zunaj Astane, ki je bilo rezervirano za žene moških, ki so veljali za 'sovražnike ljudstva'<ref>[http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 Children of the gulag live with amnesia]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303223853/http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 |date=3 March 2016 }}, ''Taipei Times'', 1 January 2007</ref>. Mnogi so se preselili zaradi politike preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi, drugi pa so bili v Sovjetski zvezi prisiljeni v prisilna naselja. [[File:International conference on Primary Health Care - Conferencia Internacional sobre Atención Primaria de Salud - Almaty -1978.jpg|thumb| Mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi leta 1978, znana kot Deklaracija Alma-Ata]] Sovjetsko-nemška vojna (1941–1945) je v podporo vojnim prizadevanjem povečala industrializacijo in pridobivanje rudnin. V času smrti voditelja ZSSR [[Josip Stalin|Josipa Stalina]] leta 1953 pa je imel Kazahstan še vedno močno kmetijsko gospodarstvo. Leta 1953 je sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] sprožil ''Kampanjo Deviških polj'', namenjeno spreminjanju tradicionalnih pašnikov Kazahstana v veliko pridelovalnico žita za Sovjetsko zvezo. Politika Deviških polj je prinesla mešane rezultate. Vendar pa je skupaj s poznejšimi modernizacijami sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] (na oblasti 1964–1982) pospešil razvoj kmetijskega sektorja, ki ostaja vir preživetja za velik odstotek kazahstanskega prebivalstva. Kazahi so zaradi desetletij pomanjkanja, vojn in ponovne naselitve do leta 1959 postali manjšina v državi, ki je predstavljala 30 % prebivalstva. Etnični Rusi so predstavljali 43 %<ref>Flynn, Moya (1994). ''[https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 Migrant Resettlement in the Russian Federation: Reconstructing 'Homes' and 'Homelands'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905163322/https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 |date=5 September 2015 }}''. Anthem Press. p. 15. {{ISBN|1-84331-117-8}}</ref>. Leta 1947 je vlada ZSSR v okviru svojega projekta atomske bombe v bližini severovzhodnega mesta [[Semipalatinsk]] ustanovila testno mesto za atomsko bombo, kjer je bil leta 1949 izveden prvi sovjetski preskus jedrske bombe. Do leta 1989 je bilo izvedenih na stotine jedrskih testov, ki so imeli negativne ekološke in biološke posledice<ref>{{navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|title=Kazakhstan's Painful Nuclear Past Looms Large Over Its Energy Future|last=Keenan|first=Jillian|newspaper=The Atlantic|language=en-US|access-date=27 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202233241/https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|archivedate=2 February 2017}}</ref>. Protijedrsko gibanje v Kazahstanu je postalo glavna politična sila v poznih 1980-ih. Decembra 1986 so v Almatiju potekale množične demonstracije mladih etničnih Kazahov, pozneje imenovanih izgredi Jeltoksan, ki so protestirali nad zamenjavo prvega sekretarja Komunistične partije Kazahstanske republike Dinmukhameda Konajeva z Genadijem Kolbinom iz ruske SFSR. Vladne čete so zatrle nemire, več ljudi je bilo ubitih, veliko protestnikov pa je bilo zaprtih. V slabih dneh sovjetske vladavine je nezadovoljstvo še naprej raslo in se izražalo pod politiko glasnosti sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. === Neodvisnost === 25. oktobra 1990 je Kazahstan razglasil svojo suverenost na svojem ozemlju kot republika v Sovjetski zvezi. Potem ko je avgusta 1991 prekinjen poskus državnega udara v Moskvi, je Kazahstan 16. decembra 1991 razglasil neodvisnost in tako postal zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost. Deset dni kasneje je Sovjetska zveza sama prenehala obstajati. Prvi predsednik države Kazahstan [[Nursultan Nazarbajev]] je postal prvi predsednik države. Nazarbajev je vladal avtoritarno, za kar so nekateri menili, da je v prvih letih osamosvojitve bilo potrebno. Poudarek je bil na pretvorbi gospodarstva države v tržno gospodarstvo, politične reforme pa so zaostajale za dosežki v gospodarstvu. Do leta 2006 je Kazahstan ustvaril 60 % BDP Srednje Azije, predvsem s svojo naftno industrijo. Leta 1997 je vlada glavno mesto preselila v Astano (preimenovana v Nursultan 23. marca 2019) iz Almatija, največjega kazahstanskega mesta, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sovjetske zveze. Kazahstansko politično krajino med Nazarbajevo vladavino je zaznamoval omejen politični pluralizem. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je v Majilisu (spodnjem domu parlamenta) prevladovala provladna stranka Otan pod vodstvom Nazarbajeva. Druge stranke, ki so naklonjene predsedniku, kot sta agrarno-industrijski blok AIST in stranka Asar (ki jo je ustanovila Nazarbajevljeva hči), so si zagotovile večino preostalih sedežev, medtem ko so se opozicijske stranke borile za zastopanost. Mednarodni opazovalci, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, so kritizirali volitve, ker niso izpolnjevale demokratičnih standardov.<ref>{{navedi splet |title=Parliamentary Elections, 19 September and 3 October 2004 |url=https://www.osce.org/node/57857 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108211859/https://www.osce.org/node/57857 |archive-date=8 January 2021 |access-date=2021-01-05 |website=[[osce.org]] |date=15 December 2004 |language=en}}</ref> Kljub trditvam o napredku v smeri demokracije je kazahstanski politični sistem ostal avtoritaren še dolgo v 21. stoletju.[65] Leta 2010 je bila država na indeksu demokracije časopisa ''The Economist'' še vedno uvrščena med avtoritarne režime. Nazarbajev, ki je vladal od osamosvojitve, je 19. marca 2019 po skoraj treh desetletjih na oblasti napovedal svoj odstop.<ref>{{navedi novice |date=19 March 2019 |title=Kazakh leader resigns after three decades |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190425061650/https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |archive-date=25 April 2019 |access-date=19 March 2019 |work=BBC News}}</ref> Njegov naslednik, Kasim-Žomart Tokajev, je zmagal na predsedniških volitvah leta 2019 in funkcijo prevzel 12. junija 2019.<ref>{{navedi novice |date=10 June 2019 |title=Nazarbayev protégé wins Kazakhstan elections marred by protests |url=https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922092114/https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |archive-date=22 September 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=10 June 2019 |title=CEC announces preliminary results of 2019 Presidential Election in Kazakhstan |url=https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815174133/https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |archive-date=15 August 2019 |access-date=15 August 2019 |website=inform.kz}}</ref> Tokajevo prvo uradno dejanje je bilo preimenovanje glavnega mesta v Nur-Sultan v čast Nazarbajevi zapuščini.<ref>{{navedi novice |date=20 March 2019 |title=Kazakhstan renames capital as new president takes office |url=https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216140002/https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref> Vendar se je Tokajevo predsedovanje soočilo z velikimi izzivi. Januarja 2022 so Kazahstan zaradi strmega dviga cen goriva zajeli obsežni protesti.<ref>{{navedi splet |date=2022-01-05 |title=Kazakhstan protests: government resigns amid rare outbreak of unrest. |url=https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105122522/https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |archive-date=5 January 2022 |access-date=2022-01-05 |website=the Guardian |language=en}}</ref> Nemiri so se hitro stopnjevali in Tokajev se je odločno odzval s prevzemom nadzora nad Varnostnim svetom države, odstavitvijo Nazarbajeva s položaja in utrditvijo lastne moči. To je pomenilo dramatičen premik v politični dinamiki Kazahstana, saj je Tokajev nakazal odmik od starega sistema iz časa Nazarbajeva.<ref>{{navedi novice |title=Kazakhstan's Nazarbayev handed over security council job on his own will: Spokesman |url=https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216143609/https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=www.aa.com.tr}}</ref> Septembra 2022 se je glavno mesto preimenovalo nazaj v Astana, kar je veljalo za del širših prizadevanj za distanciranje države od vpliva nekdanjega predsednika.<ref>{{navedi novice |date=14 September 2022 |title=Kazakhstan to change name of capital from Nur-sultan back to Astana |url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220914002239/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |archive-date=14 September 2022 |access-date=21 September 2022 |work=the Guardian |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni| Geografija Kazahstana}} [[File:Kazakhstan BMNG.jpg|thumb|right|Satelitska slika Kazahstana novembra 2004]] [[File:Reserve Karkaraly.jpg|thumb|Regija Karaganda]] Ker se razprostira na obeh straneh reke [[Ural (reka)|Ural]], ki velja za ločnico z evropsko celino, je Kazahstan ena izmed samo dveh celinskih držav na svetu, ki ima ozemlje na dveh celinah (drugi je [[Azerbajdžan]]). Kazahstan leži v Srednji Aziji. Obsega dele Turanskega nižavja, Srednjekazaško višavje južni del Zahodnisibirskega nižavja, del Prikaspijskega nižavja in odrastke srednjeazijskih gorovij. '''Turansko nižavje''' je puščavska in polpuščavska ravnina z na zahodu rahlo dvignjeno [[Ustjurtska planota|Ustjurtsko planoto]]. Je velika tektonska udorina v kateri so se v terciarju odlagale usedline plitvega morja, ki se je skrčilo na današnje Kaspijsko in Aralsko jezero. V osrednjih deli so danes obsežne puščave s slanimi kotanjami (Kizilkum, Mujunkum). Mestoma so vetrovi v pleistocenu nanosili rodovitno puhlico, kjer je tudi poselitev najgostejša. '''[[Kazaško višavje|Srednjekazaško višavje]]''' je staro hribovje iz kristalinskih kamnin, bogatih z rudami, z najvišjim vrhom Aksoran (1565 m). '''Prikaspijsko nižavje''' je večinoma pod morsko gladino. Je ravna ilovnata puščava med rekama [[Volga|Volgo]] in [[Ural (reka)|Ural]]. Na vzhodu v Kazahstan sežejo deli '''srednjeazijskih gorovij''' [[Tjanšan]] z najvišjim vrhom Han Tängiri (7010 m), [[Džungarski Alatau]], [[Tarbagataj]] in [[Altaj]]. Kazahstan je s površino 2.700.000 kvadratnih kilometrov, ki je enakovredna zahodni Evropi, deveta največja država na svetu in največja zaprta država na svetu. Medtem ko je bil del Sovjetske zveze, je Kazahstan del svojega ozemlja izgubil v kitajski avtonomni pokrajini [[Xinjiang]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=i1SpCwAAQBAJ&pg=PT85&lpg=PT85&dq=kazakhstan+lost+some+of+its+territory+to+russia+and+china#v=onepage&q=kazakhstan%20lost%20some%20of%20its%20territory%20to%20russia%20and%20china&f=false|title=Xinjiang – China's Northwest Frontier|last=Warikoo|first=K.|date=2 March 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-29028-5|language=en}}</ref>, del pa v Uzbekistanski avtonomni republiki Karakalpakstan. Meji 6846 kilometrov z Rusijo, 2203 kilometrov z [[Uzbekistan]]om, 1533 kilometrov s [[Kitajska|Kitajsko]], 1051 kilometrov s [[Kirgizistan]]om in 379 kilometrov s [[Turkmenistan]]om. Velika mesta so [[Astana]], [[Almati]], [[Karagandi]], [[Šimkent]], [[Atirau]] in [[Oskemen]]. Leži med zemljepisnimi širinami 40 ° in 56 ° S, ter dolžinama 46 ° in 88 ° E. Medtem ko leži predvsem v Aziji, majhen del Kazahstana leži tudi zahodno od Urala v vzhodni Evropi<ref>{{cite encyclopedia|title=Kazakhstan – MSN Encarta |url=http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080601203047/http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archivedate= 1 June 2008 |url-status=dead}}</ref>. Kazahstanski teren se razprostira v smeri zahod–vzhod od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do gorovja [[Altaj]] in v smeri sever–jug od ravnin Zahodne Sibirije do oaz in puščav Srednje Azije. [[Kazaška stepa]] (planota) s površino okoli 804.500 kvadratnih kilometrov zavzema tretjino države in je največje območje suhih step na svetu. Za stepo so značilne velike površine travinja in peščenih območij. Glavna jezera in reke so [[Aralsko jezero]], [[Balhaško jezero]] in [[jezero Zajsan]], [[Šarin (reka)|reka Šarin]] s sotesko ter reke [[Ili (reka)|Ili]], [[Irtiš]], [[Išim (reka)|Išim]], [[Ural (reka)|Ural]] in [[Sir Darja]]. Kanjon Šarin je dolg 80 kilometrov, prečka planoto rdečega peščenjaka vzdolž reke Šarin v severnem Tjanšanu ('Nebeško gorovje', 200&nbsp;km vzhodno od Almatija) na {{coord|43|21|1.16|N|79|4|49.28|E|}}. Strma pobočja kanjona, stebri in oboki se dvigajo na višine med 150 in 300 metri. Nedostopnost kanjona je bila varno zatočišče za redko drevo [[jesen (drevo)|jesen]] (''Fraxinus sogdiana''), ki je preživelo tam ledeno dobo in ga zdaj gojijo tudi na nekaterih drugih območjih. Krater Bigač, na {{coord|48|30|N|82|00|E|}} je pliocenski ali miocenski asteroidni krater, premera 8&nbsp;km in ocenjen na starost 5 ± 3 milijone let. <gallery widths=200 heights=160> File:Astana-steppe-7748.jpg|Kazaška stepa v regiji Akmola File:Недалеко от пика - panoramio.jpg|Gorsko območje Tjanšan na jugovzhodu Kazahstana File:Panorama(sharyn).jpg|[[Narodni park Šarin]] File:Eurasian steppe belt.jpg|Kazaška stepa dela evrazijskega stepskega pasu (na zemljevidu) </gallery> === Naravni viri === [[File:Aral Sea 1989-2008.jpg|thumb|220x220px|[[Aralsko jezero]] leta 1989 in 2008]] Kazahstan ima veliko zalog dostopnih virov mineralnih in fosilnih goriv. Razvoj pridobivanja nafte, zemeljskega plina in rudnin je od leta 1993 v Kazahstanu pritegnil večino več kot 40 milijard dolarjev tujih naložb in predstavlja približno 57 % industrijske proizvodnje države (ali približno 13 % bruto domačega proizvoda). Po nekaterih ocenah<ref name="Homestead">[https://web.archive.org/web/20070507024507/http://www.homestead.com/prosites-kazakhembus/MineralWealth.html Mineral Wealth]. homestead.com</ref> ima Kazahstan drugo največjo rezervo [[uran]]a, [[krom]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a; tretje največje rezerve [[mangan]]a; pete največje zaloge [[baker|bakra]] in se uvršča v prvo deseterico po [[premog]]u, [[železo|železu]] in [[zlato|zlatu]]. Je tudi izvoznik [[diamant]]ov. Morda najpomembnejše za gospodarski razvoj - ima tudi trenutno 11. največje dokazane rezerve nafte in zemeljskega plina<ref>International Crisis Group. (May 2007). [http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx Central Asia's Energy Risks, Asia Report No. 133] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303225435/http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx |date=3 March 2016 }}</ref>. Skupaj je 160 nahajališč nafte z več kot 2,7 milijarde ton nafte. Raziskave nafte so pokazale, da so nahajališča na kaspijski obali le majhen del veliko večjega nahajališča. Na tem območju naj bi bilo 3,5 milijarde ton nafte in 2,5 milijarde kubičnih metrov plina. Na splošno ocena kazahstanskih naftnih nahajališč znaša 6,1 milijarde ton. Vendar pa so znotraj države le tri rafinerije, ki so v Atyrau, Pavlodaru in Šimkentu. Te ne morejo predelati skupne surove proizvodnje, zato jo veliko izvozijo v Rusijo. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije je Kazahstan leta 2009 proizvedel približno 1.540.000 sodčkov (245.000 m3) nafte. Kazahstan ima tudi velika nahajališča fosforita. Eden največjih znanih je kotlina Karatau s 650 milijoni ton P2O5 in nahajališče Čilisai v Aktobinskem fosforifernem bazenu v severozahodnem Kazahstanu, z virom 500–800 milijonov ton 9 % rude. Pobudo ''Extractive Industries Transparency Initiative'' (EITI) je 17. oktobra 2013 sprejel Kazahstan kot ''skladen z EITI'', kar pomeni, da ima država osnovni in funkcionalen postopek za zagotavljanje rednega razkrivanja prihodkov iz naravnih virov. === Podnebje === [[File:Kazakhstan map of Köppen climate classification.svg|thumb|Karta Köppnove klimatske klasifikacije v Kazahstanu]] Kazahstan ima 'skrajno' celinsko podnebje, s toplim poletjem in zelo hladnimi zimami. Dejansko je Astana drugo najhladnejše glavno mesto na svetu za [[Ulan Bator]]jem. Padavine se razlikujejo med sušnimi in polsušnimi razmerami, pozimi so še posebej suhe<ref>{{navedi splet|title=The Coldest Capital Cities In The World|url=http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|website=WorldAtlas.com|accessdate=15 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170108040732/http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|archivedate=8 January 2017}}</ref>. {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" |+ Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature za velika mesta v Kazahstanu<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|title=Kazakhstan climate information|publisher=Weatherbase|accessdate=4 February 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160102193331/http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|archivedate=2 January 2016}}</ref> |- !Lega !julij (°C) !januar (°C) |- |[[Almati]] || 30 / 18 ||0 /−8 |- |[[Šimkent]] || 32 / 17 || 4 /−4 |- |[[Karaganda]] || 27 / 14 || −8 /−17 |- |[[Astana]] || 27 / 15 || −10 /−18 |- |[[Pavlodar]] || 28 / 15 || −11 /−20 |- |[[Aktobe]] || 30 / 15 || −8 /−16 |} === Rastlinstvo in živalstvo === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Kazahstana}} [[File:Vulpes corsac.jpg|thumb|upright|Stepska lisica (Vulpes corsac)]] V Kazahstanu je deset naravnih rezervatov in deset [[narodni parki Kazahstana|narodnih parkov]], ki nudijo varno zatočišče številnim redkim in ogroženim rastlinam in živalim. Navadne rastline so opnasti grahovec ('''Astragalus''), ''Gagea'', [[luk]] (''Allium''), šaš ''Carex'' in ''Oxytropis''; med ogroženimi rastlinskimi vrstami so domače divje jabolko (''[[Malus sieversii]]''), divja vinska trta (''Vitis vinifera'') in več vrst tulipanov (npr. ''Tulipa greigii'') ter redke vrste čebule ''Allium karataviense'', tudi ''Iris willmottiana'' in ''Tulipa kaufmanniana''<ref>A.F. Kovshar (Ed.): ''Monitoring biologicheskogo raznoobraziya Zapovednika Aksu-Dzhabagly''. In: ''Tethys Biodiversity Research''. Tom 1, S. 17–21.</ref><ref>{{navedi splet |title=Celestial Silk Road 5th–21st June 2016 |url=http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |publisher=viranatura.com |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305045058/http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |archivedate=5 March 2016}}</ref>. Navadni sesalci so [[volk]], [[navadna lisica]], [[stepska lisica]], [[los]], [[argali]] (največja vrsta ovac), evrazijski [[ris]], mačka ''Otocolobus manul '' in [[snežni leopard]], od katerih je več zaščitenih. Kazahstanska rdeča knjiga zavarovanih vrst navaja 125 vretenčarjev, vključno s številnimi pticami in sesalci in 404 rastlin, vključno z glivami, algami in lišaji<ref>{{navedi splet|title=Red Book|url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|publisher=United Nations Environment Programme (UNEP)|accessdate=8 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161229115718/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|archivedate=29 December 2016}}</ref>. == Uprava == Kazahstan je razdeljen na sedemnajst regij ({{langx|kk|облыстар}}, {{lang|kk-latn|oblystar}}; {{langx|ru|link=no|области}}, {{lang|ru-latn|oblasti}}).<ref name="Republic of Kazakhstan">{{cite web |title=Republic of Kazakhstan |url=https://www.akorda.kz/en/republic_of_kazakhstan/kazakhstan |website=Official Website of the President of the Republic of Kazakhstan |publisher=The Republic of Kazakhstan |access-date=10 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241110220907/https://www.akorda.kz/en/republic_of_kazakhstan/kazakhstan |archive-date=10 November 2024 |publication-place=Astana |language=en}}</ref> Regije so razdeljene na 177 okrožij ({{langx|kk|аудандар}}, {{lang|kk-latn|audandar}}; {{langx|ru|link=no|районы}}, {{lang|ru-latn|rayony}}).<ref name="OECD" >{{cite web |title=Kazakhstan, Unitary County |url=https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf |publisher=www.oecd.org |access-date=6 February 2018 |url-status=deviated |archive-url=https://web.archive.org/web/20180206190320/https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf |archive-date=6 February 2018}}</ref> Okrožja se na najnižji upravni ravni nadalje delijo na podeželska okrožja, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez lastne občinske uprave.<ref name="Adilet">{{cite web |title=On Administrative-Territorial Division of the Republic of Kazakhstan, The Law of the Republic of Kazakhstan dated 8 December 1993 |url=http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_ |website=Adilet |publisher=Ministry of Justice of the Republic of Kazakhstan Republican Center of Legal Information |access-date=7 February 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180207124434/http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_ |archive-date=7 February 2018}}</ref> Mesta Almati, Astana in Šimkent imajo uradni status mest republiškega pomena in ne spadajo v okoliške regije. Poseben status ima tudi mesto [[Bajkonur]], saj je do leta 2050 v najemu Rusije zaradi kozmodroma Bajkonur.<ref name="CIA">{{Cite CIA World Factbook|country=Kazakhstan|date=9 January 2021 }}</ref> Šimkent je status »mesta republiškega pomena« pridobil junija 2018.<ref>{{cite web | url=https://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |script-title=ru:Публичное подписание Указа "О некоторых вопросах административно-территориального устройства Республики Казахстан" |trans-title=Public signing of the Decree "On some issues of the administrative and territorial structure of the Republic of Kazakhstan" |date=19 June 2018 |publisher=President of Kazakhstan |language=ru |access-date=21 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260211174128/https://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |archive-date=11 February 2026 |url-status=live|title=}}</ref> Vsako regijo vodi ''akim'' (regionalni glavar), ki ga imenuje predsednik. Okrajne ''akime'' imenujejo regionalni ''akimi''. Kazahstanska vlada je 10. decembra 1997 preselila glavno mesto iz Almatija (sedež pod Sovjetsko zvezo) v Astano.<ref>{{Cite web |title=Kazakhstan renames capital to honour ex-leader |url=https://www.aljazeera.com/news/2019/3/23/kazakhstan-renames-capital-to-honour-ex-leader |access-date=5 January 2021 |website=aljazeera.com |language=en |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108232741/https://www.aljazeera.com/news/2019/3/23/kazakhstan-renames-capital-to-honour-ex-leader |url-status=live}}</ref> ==== Občine ==== V Kazahstanu občine obstajajo na vseh ravneh upravne delitve. Mesta republiškega, regionalnega in okrožnega pomena so opredeljena kot urbana naselja, vsa preostala pa kot podeželska.<ref name="Adilet" /> Na najvišji ravni sta mesti Almati in Astana, ki sta razvrščeni kot mesti republiškega pomena z upravnim statusom, enakim statusu regije. Na vmesni ravni so mesta regionalnega pomena z upravnim statusom, enakim statusu okrožja. Mesta na teh dveh ravneh se lahko delijo na mestna okrožja.<ref name="OECD" /> Na najnižji ravni so mesta okrožnega pomena ter več kot dva tisoč vasi in podeželskih naselij ({{lang|ru-latn|aul}}) z upravnim statusom, enakim statusu podeželskih okrožij.<ref name="OECD" /> === Večja mesta === {{Largest cities | name = Večja mesta v Kazahstanu | country = Kazahstan | stat_ref = <ref>{{Cite web |url=http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821 |title=Обложка |website=stat.gov.kz |access-date=7 December 2021 |archive-date=13 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200613081608/http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821}}</ref> | list_by_pop = | class = nav | div_name = Regija | div_link = |city_1 = Almati |div_1 = regija Almati |pop_1 = 1.854.656 |img_1 = View of Almaty from the hills.png |city_2 = Astana |div_2 = regija Astana |pop_2 = 1.078.384 |img_2 = Central Downtown Astana pamorama.jpg |city_3 = Šimkent |div_3 = regija Turkistan |pop_3 = 1.009.086 |img_3 = Unnamed Road, Kazakhstan - panoramio (44).jpg |city_4 = Karaganda |div_4 = regija Karagandi |pop_4 = 497.712 |img_4 = Novy Gorod, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio (6).jpg |city_5 = Aktobe |div_5 = regija Aktobe |pop_5 = 487.994 |img_5 = |city_6 = Taraz |div_6 = regija Džambil |pop_6 = 357.791 |img_6 = Taraz image1.jpg |city_7 = Pavlodar |div_7 = regija Pavlodar |pop_7 = 333.989 |img_7 = |city_8 = Oskemen |div_8 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_8 = 331.614 |img_8 = |city_9 = Semej |div_9 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_9 = 323.138 |img_9 = |city_10 = Atirau |div_10 = regija Atirau |pop_10 = 269.720 |img_10 = }} == Demografija == [[File:Central Asia Ethnic en.svg|thumb|Srednjeazijski etnolingvistični mozaik, 1992]] Mednarodna baza podatkov ameriškega urada za popis prebivalstva navaja, da ima Kazahstan 18,9 milijona prebivalcev (maj 2019),<ref>{{navedi splet |title=Population Clock: World |url=https://www.census.gov/popclock/world/kz |website=census.gov |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530184512/https://www.census.gov/popclock/world/kz |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> medtem ko viri Združenih narodov, kot je revizija Svetovnih demografskih napovedi iz leta 2022, navajajo oceno 19.196.465 prebivalcev. Uradne ocene kažejo, da je bilo novembra 2023 prebivalstvo Kazahstana 20 milijonov.<ref name="Негізгі">{{navedi splet |title=Негізгі |url=http://stat.gov.kz |website=stat.gov.kz |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530193655/http://stat.gov.kz/ |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> Leta 2013 se je prebivalstvo Kazahstana povečalo na 17.280.000, kar je 1,7-odstotna stopnja rasti v zadnjem letu, glede na podatke Kazahstanske statistične agencije.<ref>[http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 Kazakhstan's population increases by 1.7 per cent over a year] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208063807/http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 |date=8 December 2015 }}. bnews.kz. 15 August 2013</ref> === Etnične skupine === Leta 2025 so etnični Kazahi predstavljali 71,3 % prebivalstva, etnični Rusi pa 14,6 %. Število etničnih Rusov se je od razpada Sovjetske zveze znatno zmanjšalo.<ref>{{navedi splet |last=uz |first=Daryo |date=2023-06-12 |title=Kazakhstan at 20 million: populations and possibilities |url=https://daryo.uz/en/2023/12/06/kazakhstan-at-20-million-populations-and-possibilities |access-date=2024-10-06 |website=Daryo.uz |language=en}}</ref> Druge skupine vključujejo Tatare (1,1 %), Ukrajince (1,8 %), Uzbeke (3,3 %), Nemce (1,1 %), Ujgure (1,5 %), Azerbajdžance, Dungance, Turke, Korejce, Poljake in Litovce. Nekatere manjšine, kot so Ukrajinci, Korejci, Volški Nemci, Čečeni, mešketski Turki in ruski politični nasprotniki režima, je v 1930-ih in 1940-ih v Kazahstan deportiral [[Josif Stalin]]. V državi so obstajala nekatera največja sovjetska delovna taborišča ([[Gulag]]).<ref>{{navedi splet |last=Clarey |first=Christopher |url=http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20070104084902/http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-date=4 January 2007 |title=Politics, economics and time bury memories of the Kazakh gulag |work=International Herald Tribune |date=1 January 2007 |access-date=9 September 2013}}</ref> Pomembno rusko priseljevanje je bilo povezano tudi s kampanjo Deviške zemlje in sovjetskim vesoljskim programom v času Hruščova.<ref>{{navedi novice |last=Greenall |first=Robert |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |title=Russians left behind in Central Asia |work=BBC News |date=23 November 2005 |access-date=9 September 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130911080317/http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |archive-date=11 September 2013}}</ref> Leta 1989 so etnični Rusi predstavljali 37,8 % prebivalstva, Kazahi pa so imeli večino le v 7 od 20 regij države. Pred letom 1991 je bilo v Kazahstanu približno milijon Nemcev, večinoma potomcev volških Nemcev, ki so bili med drugo svetovno vojno deportirani v Kazahstan. Po razpadu Sovjetske zveze se jih je večina izselila v Nemčijo.<ref>[http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans Kazakhstan: Special report on ethnic Germans] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208125555/http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans |date=8 December 2015 }}, IRIN Asia, 1 February 2005</ref> Leta 2026 je 63,6 % prebivalstva živelo v urbanih območjih.<ref>{{navedi splet |last=Kemelova |first=Fatima |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January - The Astana Times |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260204160610/https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-date=2026-02-04 |access-date=2026-02-05 |website=astanatimes.com |language=en |url-status=live }}</ref> === Religija === Po popisu prebivalstva iz leta 2021 je 69,3 % prebivalstva muslimanov, 17,2 % kristjanov, 0,2 % pripada drugim religijam (večinoma [[budizem]] in [[judovstvo]]), 11,01 % se jih ni odločilo odgovoriti, 2,25 % pa se jih opredeljuje kot ateistov. Kazahstan je sekularna država, katere ustava zagotavlja verske svobode. 39. člen ustave pravi: »Človekove pravice in svoboščine se ne smejo na noben način omejevati.« 14. člen prepoveduje »diskriminacijo na verski podlagi«, 19. člen pa zagotavlja, da ima vsakdo »pravico, da določi in navede ali ne navede svoje etnične, strankarske in verske pripadnosti.« Ustavni svet je te pravice potrdil v deklaraciji iz leta 2009, v kateri je navedel, da je predlagani zakon, ki omejuje pravice določenih posameznikov do prakticiranja vere, razglašen za protiustavnega.<ref>{{navedi splet |last=AsiaNews.it |title=Restrictive new law on religious freedom is unconstitutional |url=http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |access-date=2021-01-05 |publisher=www.asianews.it |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108041316/http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |url-status=live}}</ref> Skupno je v Kazahstanu 2300 mošej,<ref name="kazakhrel">[http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english/ Religious Situation Review in Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100511052119/http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english |date=11 May 2010 }} Congress of World Religions. Retrieved 7 September 2009.</ref> vse so povezane z ''Duhovnim združenjem muslimanov Kazahstana'', ki ga vodi vrhovni mufti. Nepridružene mošeje so prisilno zaprte. [[Kurbanbajram]] je priznan kot državni praznik. Četrtina prebivalstva je ruskih pravoslavcev, vključno z etničnimi Rusi, Ukrajinci in Belorusi.<ref name="USCOIRFk2009">{{navedi splet |url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |title=Kazakhstan |work=United States Commission on International Religious Freedom |publisher=United States Department of State |date=26 October 2009 |access-date=3 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522225421/https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |archive-date=22 May 2019 |url-status=live}}</ref> Druge krščanske skupine vključujejo rimskokatolike, grškokatolike in protestante. Skupno je 258 pravoslavnih cerkva, 93 katoliških cerkva (9 grškokatoliških) in več kot 500 protestantskih cerkva in molilnic. Ruski pravoslavni božič je v Kazahstanu priznan kot državni praznik. Druge verske skupine vključujejo judovstvo, bahajsko vero, hinduizem, budizem in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. <gallery widths=200 heights=160> File:Kazybek Bi District, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio.jpg|[[Velika mošeja Astana]] v prestolnici Astana. Islam je večinska religija v državi. File:Zenkov Cathedral Winter.jpg|[[Cerkev Vnebohoda, Almati]] File:Караганда, Собор Пресвятой Девы Марии Фатимской.jpg|[[Stolnica Gospe Fatimske, Karaganda]] je največja katoliška cerkev v Srednji Aziji </gallery> == Gospodarstvo == [[File:Central Downtown Astana 4.jpg|thumb|right|upright=1.35|Poslovni center Astane]] Kazahstan ima največje in najmočnejše gospodarstvo v Srednji Aziji. Kazahstansko gospodarstvo je ob podpori naraščajoče proizvodnje nafte in cen raslo v povprečju do 8 % letno do leta 2013, preden je v letih 2014 in 2015 prišlo do upočasnitve. Bil je prva nekdanja sovjetska republika, ki je poplačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu sklad, 7 let pred rokom. Kazahstan ima BDP 179,332 milijarde dolarjev in letno stopnjo rasti 4,5 %. Kazahstanski BDP na prebivalca znaša 9.686 dolarjev<ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.kz/official/dynamic|title= Ұлттық статистика бюросы |work=QazStat |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017035705/https://stat.gov.kz/official/dynamic|archive-date=2019-10-17|access-date=}}</ref>. Povečanje vloge Kazahstana v svetovni trgovini in osrednje pozicioniranje na novi Svilni cesti je državi omogočilo, da odpre svoje trge. Kazahstan se je leta 2015 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Drugi večji izvoz Kazahstana je pšenica, tekstil in živina. Je vodilni izvoznik urana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722142342/http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archivedate=22 July 2011 |title=№ 1 in the world |work=The Atomic Company Kazatomprom, Kazatomprom.kz |date=30 December 2009 |accessdate=1 June 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |title=Uranium and Nuclear Power in Kazakhstan |publisher=world-nuclear.org |date=17 February 2011 |accessdate=5 March 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130326045234/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |archivedate=26 March 2013}}</ref> Kazahstansko gospodarstvo se je v letu 2014 povečalo za 4,6 %. Država je doživela upočasnitev gospodarske rasti od leta 2014, kar je posledica padca cen nafte in posledic ukrajinske krize. Država je februarja 2014 razvrednotila svojo valuto za 19 %. Druga 22-odstotna devalvacija se je zgodila avgusta 2015.<ref>[https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html Kazakhstan's currency plunges] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205174742/https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html |date=5 February 2017 }}, ''[[The New York Times]]'', 21 August 2015</ref> Kazahstanski fiskalni položaj je stabilen. Vlada je še naprej sledila konzervativni fiskalni politiki z nadzorom proračunske porabe in nabiranjem prihrankov od nafte v svojem naftnem skladu - Samruk-Kazyna. Kazahstan je dobro obvladal svetovno finančno krizo, z združevanjem fiskalne sprostitve z denarno stabilizacijo. Leta 2009 je vlada uvedla obsežne podporne ukrepe, kot sta dokapitalizacija bank in podpora nepremičninskemu in kmetijskemu sektorju, pa tudi malim in srednje velikim podjetjem. [[File:35Aktau główna ulica.JPG|thumb|Aktau je kazahstansko pristanišče ob Kaspijskem jezeru]] Energetika je vodilni gospodarski sektor. Proizvodnja kondenzata surove nafte in zemeljskega plina iz bazenov nafte in plina v Kazahstanu je v letu 2012 znašala 79,2 milijona ton. Kazahstan ima približno 4 milijarde ton dokazanih obnovljivih rezerv nafte in 2000 kubičnih kilometrov plina. Glavna naftna in plinska polja ter obnovljive rezerve nafte so Tengiz s 7 milijardami sodov, Karačaganak z 8 milijardami sodov in 1350 kubičnih kilometrov zemeljskega plina in Kašagan s 7 do 9 milijard sodov. Kazahstan je leta 1998 uvedel ambiciozen program pokojninskih reform. Pokojninska sredstva so s 1. januarjem 2012 znašala približno 17 milijard dolarjev (2,5 bilijona KZT). V državi je 11 varčevalnih pokojninskih skladov. Državni akumulacijski pokojninski sklad, edini državni sklad, je bil privatiziran leta 2006. Poenotena finančna regulativna agencija države nadzira in ureja pokojninske sklade. Naraščajoče povpraševanje po pokojninskih skladih po kakovostnih naložbenih mestih je sprožilo hiter razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev. Kapital pokojninskih skladov se skoraj izključno vlaga v korporativne in državne obveznice, vključno z državnimi evroobveznicami Kazahstana. Kazahstanska vlada proučuje projekt oblikovanja enotnega nacionalnega pokojninskega sklada in v njega prenese vse račune iz zasebnih pokojninskih skladov. Bančni sistem Kazahstana se hitro razvija. Narodna banka je v kampanji za krepitev bančnega sektorja uvedla zavarovanje vlog. Zaradi motečih in slabih sredstev bančni sektor še vedno tvega, da bo izgubil stabilnost. V Kazahstanu ima sedež več velikih tujih bank, vključno z RBS, Citibank in HSBC. Kookmin in UniCredit sta pred kratkim vstopili na kazahstanski trg finančnih storitev s prevzemi in povečanjem deležev. Kazahstan se je povzpel na 41. mesto z indeksom ekonomske svobode za leto 2018, ki sta ga objavila Wall Street Journal in The Heritage Foundation<ref name="EFI2018">{{navedi splet|title=Economic Freedom Index|url=https://www.heritage.org/index/ranking|publisher=The Heritage Foundation|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026110910/http://www.heritage.org/index/ranking|archivedate=26 October 2017}}</ref>. Kazahstansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v povprečju naraščalo za 8 % na strani izvoza ogljikovodikov. Kljub dolgotrajni negotovosti svetovnega gospodarstva je kazahstansko gospodarstvo stabilno. Kitajska je eden glavnih gospodarskih in trgovinskih partnerjev Kazahstana. Leta 2013 je Kitajska začela ''Belt and Road Initiative'' (BRI), kjer ima Kazahstan pomembno vlogo tranzitnega vozlišča.<ref>Vakulchuk, Roman and Indra Overland (2019) "[https://www.researchgate.net/publication/329310641 China’s Belt and Road Initiative through the Lens of Central Asia]", in Fanny M. Cheung and Ying-yi Hong (eds) ''Regional Connection under the Belt and Road Initiative. The Prospects for Economic and Financial Cooperation''. London: Routledge, pp. 115–133.</ref> === Kmetijstvo === [[File:Песня жаворонка(3264-2448).jpg|thumb|right|Pšenična polja blizu Kokšetaua]] Kmetijstvo predstavlja približno 5 % kazahstanskega BDP. Žito, krompir, grozdje, zelenjava, melone in živina so najpomembnejše kmetijsko blago. Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 846.000 kvadratnih kilometrov. Razpoložljivo kmetijsko zemljišče obsega 205.000 kvadratnih kilometrov njivskih površin in 611.000 kvadratnih kilometrov pašnikov in sena. Več kot 80 % celotne površine države je uvrščeno med kmetijska zemljišča, vključno s skoraj 70 % pašnikov. Obdelovalnih površin je 1,5 hektarja na prebivalca<ref name=wb1>{{navedi splet|title=Arable Land per inhabitant World Bank database.|url=http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|publisher=The World Bank|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210004356/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|archivedate=10 February 2015}}</ref>. Glavni proizvodi živinoreje so mlečni izdelki, usnje, meso in volna. Glavne poljščine države so pšenica, ječmen, bombaž in riž. Izvoz pšenice, ki je glavni vir trde valute, se uvršča med vodilne surovine v izvozni trgovini Kazahstana. Leta 2003 je Kazahstan zbral 17,6 milijona ton žita bruto, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom 2002. Kazahstansko kmetijstvo ima še vedno veliko okoljskih težav zaradi slabega upravljanja v Sovjetski zvezi. Nekaj kazahstanskega vina se prideluje v gorah na vzhodu Almatija. Za Kazahstan velja, da je eno od krajev izvora jabolk, zlasti divji prednik ''Malus domestica'', ''Malus sieversii''<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |title=Apple sweetness |first=Michael |last=Pollan |authorlink=|year=2009 |work=The Botany of Desire |publisher= KQED |location=San Francisco |accessdate=29 November 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010130036/http://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |archivedate=10 October 2010}}</ref> znan kot ''alma''. Regija, kjer naj bi nastal, se imenuje Almati: 'bogat z jabolki'<ref>{{navedi splet |url=http://www.almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |title=The official site of Almaty city: History |publisher=Almaty.kz |date=12 January 2010 |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101013194235/http://almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |archivedate=13 October 2010}}</ref>. To drevo je še vedno divje v gorah Srednje Azije, na jugu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem. === Turizem === [[File:Казахстан. Боровое, вид с Болектау, осень, вечер.jpg|thumb|286x286px|Jezero Burabaj, pogled iz gore Bolectau]] [[File:Верхняя точка горнолыжной трассы курорта Чимбулак..JPG|thumb|Smučarsko središče Almati]] Kazahstan je deveta največja država po površini in največja država, ki nima dostopa do morja. Turizem danes ni pomemben sestavni del gospodarstva. Od leta 2014 je turizem predstavljal 0,3 % BDP Kazahstana, vlada pa ga namerava do leta 2020 povečati na 3 %. Glede na Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o potovanjih in konkurenčnosti turizma za leto 2017 je BDP v Kazahstanu 3,08 milijarde ameriških dolarjev ali 1,6 odstotka skupnega BDP. WEF je v poročilu za leto 2019 Kazahstan zasedel 80. mesto. Kazahstan je leta 2016 obiskalo 6,5 milijona turistov. Leta 2017 se je Kazahstan po številu prihodov turistov uvrstil na 43. mesto na svetu. Turizem v Kazahstanu je 'močno nerazvit', kljub znamenitostim dramatičnih gorskih, jezerskih in puščavnih pokrajin v državi. Dejavniki, ki ovirajo povečanje turističnih obiskov, naj bi vključevali visoke cene, slabo infrastrukturo, slabo storitev in logistične težave potovanja v geografsko ogromni, nerazviti državi. Tudi za domačine lahko odhod na počitnice v tujino stane le polovico cene počitnic v Kazahstanu. Kazahstanska vlada, dolgo označena kot avtoritarna z zgodovino kršenja človekovih pravic in zatiranja politične opozicije, je začela pobudo, imenovano ''Načrt za razvoj turistične industrije 2020''. Cilj te pobude je ustanoviti pet turističnih grozdov v Kazahstanu: mesto Astana, mesto Almati, vzhodni Kazahstan, Južni Kazahstan in območje Zahodnega Kazahstana. Poleg tega si prizadeva za naložbe v višini 4 milijarde dolarjev in ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest v turistični panogi do leta 2020<ref>{{navedi splet |url=http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |title=Kazakhstan to develop its tourism industry. Environment. Tengrinews.kz |publisher=En.tengrinews.kz |date=18 June 2014 |accessdate=18 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119065420/http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |archive-date=19 November 2015 |url-status=live }}</ref>. Kazahstan državljanom Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Kirgizije, Mongolije, Rusije in Ukrajine ponuja stalni brezvizni režim do 90 dni, državljanom Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Srbije, Južna Koreja, Tadžikistan, Turčija, ZAE in Uzbekistana pa do 30 dni. Kazahstan je vzpostavil brezvizni režim za državljane 54 držav, vključno z državami članicami Evropske unije in OECD, ZDA, Japonske, Mehike, Avstralije in Nove Zelandije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |title=Visa Regime of Kazakhstan with other countries |publisher=The Ministry of foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan |date=3 June 2017 |accessdate=22 June 2017 |language=ru |archive-date=2017-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170609052952/http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |url-status=dead }}</ref> == Unescova svetovna dediščina == Kazahstan ima na seznamu Unescove svetovne dediščine tri kulturne in naravne dediščine: *[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] (kazaško Қожа Ахмет Яссауи кесенесі, ''Qoja Ahmet Iassaýı kesenesi''); grobnico v mestu Turkestan so zgradili pod vladavino mongolskega emirja Timur Lenka in sodi med najbolje ohranjene zgradbe iz tistega časa. *[[Petroglifi arheološkega najdišča v Tamgaliju]]; pri mestu [[Tamgali]] najdemo na tisoče skalnih rezbarij z ostanki naselbin in grobnic. * [[Svilna pot v gorovju Tjanšan]] *[[Sarjarka - Stepe in jezera na severu Kazahstana]]; območje zajema zavarovana predela Naurzum in Korgalčin (Nauryzumsky in Korgalzhyn) ter obširno srednjeazijsko stepo. Mokrišča naravnih rezervatov so zelo pomembna za številne ptice selivke, stepa pa je domovina ogroženih vrst ptic in redke sajge. *[[Tjanšan|Šindžjang Tjanšan]] * [[Hladne zimske puščave Turana]]; (vpisana 2023) Ta transnacionalna dediščina obsega štirinajst sestavnih delov, ki jih najdemo na sušnih območjih zmernega pasu Srednje Azije med Kaspijskim jezerom in Turanskim visokim gorovjem. Območje je podvrženo ekstremnim podnebnim razmeram z zelo mrzlimi zimami in vročimi poletji ter se ponaša z izjemno pestro floro in favno, ki se je prilagodila težkim razmeram. Dediščina predstavlja tudi precejšnjo raznolikost puščavskih ekosistemov, ki se razprostirajo na razdalji več kot 1500 kilometrov od vzhoda do zahoda. Vsak od sestavnih delov dopolnjuje druge v smislu biotske raznovrstnosti, tipov puščav in tekočih ekoloških procesov.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1693 Unesco]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kazakhstan}} * [https://web.archive.org/web/20160101051159/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552643 Caspian Pipeline Controversy] from the [https://web.archive.org/web/20160115205405/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494 Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298071.stm Country Profile] from BBC News. * {{CIA World Factbook link|kz|Kazakhstan}} * [https://2009-2017.state.gov/p/sca/ci/kz/ Kazakhstan] information from the United States Department of State * [https://web.archive.org/web/20100309085822/http://www.loc.gov/rr/international/amed/kazakhstan/kazakhstan.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]]. * [https://web.archive.org/web/20160304053245/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/kazakhstan.htm Kazakhstan] at ''UCB Libraries GovPubs''. * [http://mfa.kz/ Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929145154/http://mfa.kz/ |date=2011-09-29 }} {{Central Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evrazija]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Kazahstan| ]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] rk9prrrmpaczbu9n21ossa8yr7acxhd 6749653 6749639 2026-09-12T14:40:41Z Ljuba24b 92351 /* Unescova svetovna dediščina */ np 6749653 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Қазақстан Республикасы <br />''Qazaqstan Respublïkası''<br /> Республика Казахстан <br />''Respublika Kazakhstan''<br /> |conventional_long_name = Republika Kazahstan |common_name = Kazahstan |common_name2 = Kazahstana |national_motto = |image_flag = Flag of Kazakhstan.svg |image_coat =Coat_of_arms_of_Kazakhstan.svg |image_map = Kazakhstan (orthographic projection).svg |national_anthem = Менің Қазақстаным<br/>''Meniñ Qazaqstanım''<br/>{{small|''Moj Kazahstan''}}<br/><center>[[File:Kazakhstan National Anthem 2012.ogg]]</center> |official_languages = [[kazaščina]] (državni jezik), [[ruščina]] |capital = [[Astana]] |latd=51 |latm=10 |latNS=N |longd=71 |longm=25 |longEW=E |largest_city = [[Almati]] |demonym = Kazahstánec, Kazahstánka |government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = Kasim-Žomart Tokajev |leader_name2 = Olžas Bektenov |sovereignty_type = [[Zgodovina Kazahstana|Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_event1 = 1. kanat |established_date1 = 1361 kot [[Bela horda]] |established_event2 = 2. kanat |established_date2 = 1428 kot [[Uzbeška horda]] |established_event3 = 3. kanat |established_date3 = 1465 kot [[Kazaški kanat]] |established_event4 = Neodvisnost od Sovjetske zveze |established_date4 = 16. december 1991 |established_event5 = Razpad Sovjetske zveze |established_date5 = 25. december 1991 | established_event7 = Ustava | established_date7 = 30. avgust 1995 |area_rank = 9. |area_km2 = 2.724.900 |percent_water = 1,7 |population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 20.495.975<ref>{{navedi splet |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January (as of February 3, 2025) |language=en |publisher=astanatimes.com |date=2026-02-03 |access-date=2026-02-05 |archive-date=4 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250204141004/https://en.inform.kz/news/kazakhstans-population-stands-at-20286084-on-january-1-f8954a/ |url-status=live}}</ref> |population_estimate_year = 2026 |population_estimate_rank = 65. |population_census = 14.953.100 |population_census_year = 1999 |population_density_km2 = 7 |population_density_rank = 236. |GDP_year = 2025 |GDP_PPP = 904,500 milijarde $ |GDP_ref = <ref name="IMF">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |publisher=International Monetary Fund |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> |GDP_PPP_rank =37. |GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $44.450<ref name="IMF"/> |GDP_PPP_per_capita_rank =49. |GDP_nominal_rank = 48. |GDP_nominal = {{increase}} $300,540 milijarde $ |GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $14.770 |GDP_nominal_per_capita_rank = 64. |HDI_year = 2023 |HDI = 0,837 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |accessdate=16 April 2020 |publisher=United Nations Development Programme |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416080801/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |archivedate=16 April 2020}}</ref> |HDI_rank = 60. |Gini = 27,8 |Gini_ref = <ref name=WB1>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=25 December 2022 |archive-date=18 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200518140724/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |url-status=live}}</ref> |Gini_year = 2018 |currency = [[kazahstanski tenge|tenge]] |currency_code = KZT |country_code = KAZ |time_zone = Zahod/Vzhod |utc_offset = +5/+6 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |utc_offset_DST = +5/+6 |cctld = [[.kz]] |calling_code = 7 }} '''Kazahstan''', uradno '''Republika Kazahstan''', je država, ki večinoma leži v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], najbolj zahodni deli pa so v [[Evropa|Evropi]]. Je deveta največja država in največja [[celinska država]] na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov. Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parlam.kz/en/constitution |title=Kazakhstan/Qazaqstan Constitution |accessdate=27 December 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202170929/http://www.parlam.kz/en/constitution |archivedate=2 December 2016}}</ref> Meji na [[Rusija|Rusijo]], [[Kitajska|Kitajsko]], [[Kirgizistan]], [[Uzbekistan]] in [[Turkmenistan]]. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez [[Kaspijsko jezero]]. V najbližji točki sta si z Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, [[stepa]], [[tajga]], skalni [[kanjon]]i, hribi, delte, zasnežene gore in [[puščava]]. V Kazahstanu je leta 2025 po ocenah živelo 20,5 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 7,4 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto [[Astana]], ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot [[Nursultan]] po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, [[Almati]]ja. Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in cesarstvi. V antiki so deželo naseljevali nomadski [[Skiti]], perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. [[Turška ljudstva]], nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej njegovi zgodovini. V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo [[Mongolsko cesarstvo]] pod [[Džingiskan]]om. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane ''jüz'' (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). [[Rusi]] so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so ''de jure'' vladali vsemu Kazahstanu kot delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 in poznejši [[Ruska državljanska vojna|državljanski vojni]] je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika. Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. [[Nursultan Abiševič Nazarbajev]], prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladajočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime. Na mestu predsednika je Nazarbajeva nasledil predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov<ref name="time">{{navedi novice|last=Zarakhovich|first=Yuri|date=27 September 2006|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|title=Kazakhstan Comes on Strong|work=Time|access-date=13 December 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151207235354/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|archivedate=7 December 2015}}</ref>. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere«<ref name="World Report 2015: Kazakhstan">Human Rights Watch, [https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan World Report 2015: Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161028020227/https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan |date=28 October 2016 }}, accessed October 2015.</ref>. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo. Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje [[Kazahi|Kazahe]] (65,5 % prebivalstva), [[Rusi|Ruse]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Ukrajinci|Ukrajince]], [[Nemci|Nemce]], [[Tatari|Tatare]] in [[Ujguri|Ujgure]]<ref name="Census2009">{{navedi splet |script-title=ru:Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) |url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archiveurl=https://www.webcitation.org/5uvOtyVTC?url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archivedate=12 December 2010 |publisher=Republic of Kazakhstan Statistical Agency |access-date=10 December 2010 |language=ru |url-status=dead}}</ref>. [[Islam]] je vera približno 70 % prebivalstva, [[krščanstvo]] pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani. Državni jezik je [[kazaščina]], [[ruščina]] pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY. == Etimologija == Ime ''Kazah'' izvira iz starodavne turške besede ''qaz'', 'potepanje', kar odraža nomadsko kulturo Kazahov<ref name=etym>{{cite dictionary |title=Cossack (n.) |url=http://etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |dictionary=The Online Etymology Dictionary |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151002024126/http://www.etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |archivedate=2 October 2015 }}</ref>. Izraz ''kozak'' je istega izvora. Perzijska pripona ''-stan'' pomeni 'dežela' ali 'kraj', zato lahko ''Kazahstan'' dobesedno prevedemo kot 'dežela potepuhov'. Čeprav se izraz tradicionalno nanaša samo na etnične [[Kazahi|Kazahe]], vključno s tistimi, ki živijo na Kitajskem, v Rusiji, Turčiji, Uzbekistanu in drugih sosednjih državah, se izraz Kazah vedno pogosteje uporablja za vsakega prebivalca Kazahstana, vključno z ne-kazahi<ref>{{cite journal |last=Surucu |first=Cengiz |title=Modernity, Nationalism, Resistance: Identity Politics in Post-Soviet Kazakhstan |url=https://archive.org/details/central-asian-survey_2002-12_21_4/page/385 |journal=Central Asian Survey |year= 2002 |pages=385–402 |doi=10.1080/0263493032000053208 |volume=21 |issue=4|issn = 0263-4937}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kazahstana}} [[File:Cumania (1200) eng.png|thumb|270px|Cuman-Kipčak konfederacija v Evraziji okoli 1200. Kazahstanci so potomci Kipčakov, Nogaisov in drugih turških in srednjeveških mongolskih plemen]] Kazahstan je bil naseljen že od [[paleolitik]]a.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=yZHmpRGYtTEC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=kazakhstan+paleolithic#v=onepage&q=kazakhstan%20paleolithic&f=false|title=Early Paleolithic in South and East Asia|last=Ikawa-Smith|first=Fumiko|date=1 January 1978|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-081003-5|location=|pages=91|language=en}}</ref> Kultura Botai (3700–3100 pr. n. št.) velja za prvo, ki je udomačila konja. Prebivalstvo Botai je večino svojih prednikov izpeljalo iz globoko evropskega prebivalstva, znanega kot starodavni severni Evrazijci, hkrati pa je kazalo tudi nekaj primesi starodavne vzhodne Azije.<ref>{{Cite journal |last1=Jeong |first1=Choongwon |last2=Balanovsky |first2=Oleg |last3=Lukianova |first3=Elena |last4=Kahbatkyzy |first4=Nurzhibek |last5=Flegontov |first5=Pavel |last6=Zaporozhchenko |first6=Valery |last7=Immel |first7=Alexander |last8=Wang |first8=Chuan-Chao |last9=Ixan |first9=Olzhas |last10=Khussainova |first10=Elmira |last11=Bekmanov |first11=Bakhytzhan |date=June 2019 |title=The genetic history of admixture across inner Eurasia |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=3 |issue=6 |pages=966–976 |doi=10.1038/s41559-019-0878-2 |issn=2397-334X |pmc=6542712 |pmid=31036896 |bibcode=2019NatEE...3..966J}}</ref> Živinoreja se je razvila v neolitiku. Prebivalstvo je bilo v bronasti in železni dobi belska rasa.<ref>{{Cite journal |last=Ismagulov |first=O |year=2010 |title=Physical Anthropology of Kazakh People and their Genesis |journal=Science of Central Asia |url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=category&id=4&Itemid=28 |display-authors=etal |access-date=5 November 2022 |archive-date=10 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170210124931/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=7:physical-anthropology-of-kazakh-people-and-their-genesis}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=10 June 2015 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS |access-date=5 November 2022 |archive-date=2 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220902191050/https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |url-status=live}}</ref> Kazahstansko ozemlje je bilo ključni sestavni del evroazijske trgovske [[Stepska pot|Stepske poti]], prednice kopenske [[Svilna pot|svilne poti]]. Arheologi verjamejo, da so ljudje najprej udomačili konja (tj. ponija) v obsežnih stepah regije. Srednja Azija je bila v zadnjih prazgodovinskih obdobjih naseljena s skupinami, kot je morda proto-indoevropska [[kultura Afanasjevo]],<ref>According to Allentoft et al. (2015) and Haak et al. (2015),</ref> poznejših zgodnjih indo-iranskih kultur, kot sta [[Kultura Andronovo|Andronovo]]<ref name="Beckwith49">{{harvnb|Beckwith|2009|p=49}}: "Archaeologists are now generally agreed that the Andronovo culture of the Central Steppe region in the second millennium BC is to be equated with the Indo-Iranians."</ref> in poznejšimi indo-Iranci, kot so [[Saki]] in [[Masageti]].<ref name="B_68">{{harvnb|Beckwith|2009|p=68}}</ref> Druge skupine so vključevale nomadske [[Skiti|Skite]] in perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] na južnem ozemlju sodobne države. Leta 329 pred našim štetjem so se [[Aleksander Veliki]] in njegova makedonska vojska borili v bitki pri Jahartesu proti Sakijem ob reki Jahartes, danes znani kot [[Sir Darja]] ob južni meji sodobnega Kazahstana. === Turški kaganat in Kumansko-Kipčakski kaganat === Glavna migracija turških ljudstev se je zgodila med 5. in 11. stoletjem, ko so se razširila po večjem delu Srednje Azije. Turška ljudstva so počasi nadomestila in asimilirala prejšnje iransko govoreče domačine, s čimer so prebivalstvo Srednje Azije iz večinoma iranskega spremenili v pretežno vzhodnoazijsko.<ref>{{Cite journal |last1=Damgaard |first1=Peter de Barros |last2=Marchi |first2=Nina |last3=Rasmussen |first3=Simon |last4=Peyrot |first4=Michaël |last5=Renaud |first5=Gabriel |last6=Korneliussen |first6=Thorfinn |last7=Moreno-Mayar |first7=J. Víctor |last8=Pedersen |first8=Mikkel Winther |last9=Goldberg |first9=Amy |last10=Usmanova |first10=Emma |last11=Baimukhanov |first11=Nurbol |date=May 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |journal=Nature |language=en |volume=557 |issue=7705 |pages=369–374 |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |bibcode=2018Natur.557..369D |hdl=1887/3202709 |s2cid=13670282 |issn=1476-4687 |quote=The wide distribution of the Turkic languages from Northwest China, Mongolia and Siberia in the east to Turkey and Bulgaria in the west implies large-scale migrations out of the homeland in Mongolia. |hdl-access=free |access-date=10 August 2022 |archive-date=21 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200221160318/https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |url-status=live}} The quotation is from pp. 4–5.</ref> Prvi turški kaganat je leta 552 na Mongolski planoti ustanovil Bumin in se hitro razširil proti zahodu proti Kaspijskemu jezeru. Göktürki so pred seboj pregnali različna ljudstva: Ksionite, Uare, Ogure in druge. Zdi se, da so se ta združila z Avari in Bolgari. V 35 letih sta bila vzhodna polovica in Zahodni turški kaganat neodvisna. Zahodni kaganat je dosegel svoj vrhunec v začetku 7. stoletja. === Mongolsko cesarstvo in Zlata horda === {{glavni|Mongolsko cesarstvo|Zlata horda}} Kumani so v stepe sodobnega Kazahstana vstopili okoli začetka 11. stoletja, kjer so se kasneje pridružili Kipčakom in ustanovili obsežno kumansko-kipčaško konfederacijo. Medtem ko sta starodavni mesti Taraz (Aulie-Ata) in Hazrat-e Turkestan že dolgo služili kot pomembni vmesni postaji na svilni poti, ki je povezovala Azijo in Evropo, se je prava politična konsolidacija začela šele z mongolsko vladavino v začetku 13. stoletja. Pod Mongolskim cesarstvom so bila ustanovljena prva strogo strukturirana upravna okrožja (''Ulus''). Po delitvi Mongolskega cesarstva leta 1259 je ozemlju, ki bo postalo sodobni Kazahstan, vladala [[Zlata horda]], znana tudi kot ''Ulus Džoči''.<ref name="Lee">{{cite encyclopedia |last=Lee |first=Joo-Yup |title=The Kazakh Khanate |editor-last=Ludden |editor-first=David |encyclopedia=The Oxford Research Encyclopedia of Asian History |publisher=Oxford University Press |location=New York |date=April 2019 |url=https://www.researchgate.net/publication/338291376 |access-date=31 July 2025 |ref=Lee2019}}</ref> V obdobju Zlate horde se je med vladajočo elito pojavila turško-mongolska tradicija, v kateri so poturčeni potomci [[Džingiskan]]a sledili islamu in še naprej vladali nad deželami. === Kazaški kanat === {{glavni|Kazaški kanat}} [[File:2000 Stamp of Kazakhstan - Abylai Khan.jpg|thumb|upright=0.7|Ablaj kan, kan Srednjega džuza od 1771 do 1781]] [[File:SB - Kazakh woman on horse.jpg|thumb|Tradicionalna kazaška poročna obleka]] [[File:Karkaraly National Park 6.jpg|thumb|left|Ruševine palače Kizil Kenš v narodnem parku Karkarali]] [[File:Жуз.svg|thumb|left|250px|Približno območje zasedeno s tremi Kazaškimi džuzi v zgodnjem 20. stoletju. {| |{{legend|#ccff99|Mladi džuz}} |{{legend|#fdd99b|Srednji džuz}} |{{legend|#ffaaaa|Veliki džuz}} |}]] [[File:SB - Inside a Kazakh yurt.jpg|thumb|left|Kazaška družina v jurti, 1911/1914]] V 15. stoletju je Kazaški kanat nastal kot posledica razpada Zlate horde. Ustanovila sta ga Džanibek kan in Kerej kan, še naprej pa mu je vladal Džingisidovski klan Tore (dinastija Džoči). Kazaški kanat je bil naslednica levega (vzhodnega) krila Ulusa Džoči.<ref name="Lee"/> V začetku 16. stoletja so Kazahstanci kanat preoblikovali v nomadsko cesarstvo, ki se je raztezalo čez stepe vzhodno od Kaspijskega jezera in severno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] vse do zgornjega toka reke [[Irtiš]] in zahodnih pristopov k [[Altaj]]skim gorovjem. Med vladavino Burunduk kana (vladal 1488–1509) in Kasima kana (1509–1518) so bili Kazahstanci gospodarji praktično celotne stepske regije, domnevno so lahko na bojišče pripeljali 200.000 konjenikov in so se jih bali vsi njihovi sosedje. Mnogi zgodovinarji menijo, da je Kasim kanovo vodstvo izhodišče za samostojno in suvereno kazahstansko državo. Njegov vpliv je razširil kazahstansko oblast od jugovzhodnih regij sodobnega Kazahstana do Uralskega gorovja.<ref name="Britannica">[https://www.britannica.com/topic/history-of-Kazakhstan#ref357359 ''History of Kazakhstan'' | Britannica]</ref><ref name="Lee" /> Med vladavino treh sinov Kasim kana je kanova avtoriteta nekoliko oslabela, kar je sčasoma privedlo do razdrobljenosti Kazaškega kanata na tri ločene ''horde'': Veliko hordo v jugovzhodnem Kazahstanu severno od Tjanšana, Srednjo hordo v osrednji stepi blizu Aralskega jezera in Malo hordo med Aralskim jezerom in reko Ural. V teh regijah so kanovo moč pogosto omejevali plemenski voditelji, znani kot [[sultan]]i, še bolj pa [[beg]]i in batiri, poglavarji klanovskih skupnosti. Čeprav so kani nominalno poveljevali mogočni vojski, je bila njihova avtoriteta močno odvisna od zvestobe teh lokalnih voditeljev.<ref name="Britannica"/> Zadnji vladajoči sin Kasim kana, Haknazar, je premagal te izzive, ponovno združil tri horde in razširil svojo moč preko step. Pod svoj nadzor ni prišel le kazahstanskih hord, temveč tudi Baškirje, Kirgize in Nogajce, pa tudi ozemlja, kot so Kazanski, Sibirski in Astrahanski kanat, ter mesta, kot so Buhara, Hiva in Taškent. Po Ryčkovu je Haknazarjevo vladavino zaznamovala brutalna konsolidacija oblasti, kjer je izkoristil nestabilnost sosednjih ljudstev, naložil visoke davke in močno omejil njihovo gibanje in vire. Omejil jih je na en sam lonec na tri gospodinjstva, zasegel živino, blago in celo otroke ter prepovedal lastništvo zemlje in gibanje čez nekatere reke. Zaradi teh dejanj so ta ljudstva osiromašili in podredili, hkrati pa so okrepili njegovo oblast nad regijo.<ref name="Abusseitova">{{navedi knjigo |last=Abusseitova |first=M. Kh. |title=The Kazakh Khanate in the Second Half of the 16th Century |publisher=Academy of Sciences of the Kazakh SSR, Institute of History, Archaeology, and Ethnography named after Ch. Ch. Valikhanov |location=Alma-Ata |year=1985 |pages=52–53 |language=Russian |url=https://www.academia.edu/94606048}}</ref> Začel je redne vpade v Transoksiano, vzorec, ki so ga nadaljevali njegovi nasledniki, vključno s Tauekel kanom, ki je na kratko zasedel Samarkand. Vendar se je do začetka 17. stoletja obnovljena enotnost znova začela razpadati, kar je privedlo do razdrobljenosti kanata. Posledično se je centralna oblast znatno oslabila in po vsej regiji so se pojavili številni manjši, lokalni vladarji. Politična razpletenost, plemenska rivalstva in vse manjši pomen čezmejnih trgovskih poti med vzhodom in zahodom so oslabili Kazaški kanat. [[Hivski kanat]] je izkoristil to priložnost in zavzel polotok Mangišlak. Uzbeška vladavina je tam trajala dve stoletji, do ruskega prihoda. V 17. stoletju so se Kazahi borili proti Ojratom, federaciji zahodnih mongolskih plemen, vključno z Dzungari<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |title=Kazakhstan to c. AD 1700 |work=Encyclopædia Britannica |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150811050147/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |archivedate=11 August 2015}}</ref>. Začetek 18. stoletja je zaznamoval zenit Kazaškega kanata. V tem obdobju je Mala Horda sodelovala v vojni 1723–1730 proti Dzungarskemu kanatu, po njihovi »veliki nesreči« invaziji na kazaška ozemlja.Pod vodstvom Abul Kair kana so Kazahi dobil večje zmage nad Dzungarji pri reki Bulanti leta 1726 in v bitki pri Anrakaju leta 1729. Ablaj kan je sodeloval v najpomembnejših bitkah proti Dzungarjem od 1720-ih do 1750-ih, za kar ga je ljudstvo razglasilo za ''batira'' ('heroja'). Kazahi so trpeli zaradi pogostih napadov volških [[Kalmiki|Kalmikov]]. Kokandski kanat je izkoristil šibkost kazaških džuzov po napadih na Džungarje in Kalmike ter osvojil sedanji jugovzhodni Kazahstan, vključno z Almatijem, formalno prestolnico v prvi četrtini 19. stoletja. Tudi Buharski emirat je vladal Šimkentu, preden so Rusi prevzeli prevlado.<ref name="Russian Encyclopedia" /> Leta 1822 je bila institucija kanata v kazaških hordah ukinjena, kar je sprožilo upor sultana Kasima v letih 1824–1827. Zadnji poskus obnove kanata je vodil sultan Kenesary Kasimov, ki se je leta 1837 razglasil za kana in vodil oborožen boj proti ruskim oblastem do svoje smrti leta 1847.<ref name="Russian Encyclopedia">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/c/kazakhskoe-khanstvo-3b4db9 |website=bigenc.ru |title=Kazakh Khanate |date=15 November 2023 }}</ref> === Ruski Kazahstan === {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Battle Cossacks with Kyrgyz 1826.JPG|thumb|Uralski Kozaki se prepirajo s Kazahi]] V prvi polovici 18. stoletja je Rusko cesarstvo zgradilo ''linijo Irtiš'', serijo šestinštirideset utrdb in devetinšestdesetih [[reduta|redut]], vključno [[Omsk]] (1716), [[Semipalatinsk]] (1718), [[Pavlodar]] (1720), [[Orenburg]] (1743) in [[Petropavlovsk]] (1752), da bi preprečili napade Kazahov in Ojratov na rusko ozemlje<ref>"''Russian Colonization and the Genesis of Kazak National Consciousness''". S. Sabol (2003). Springer. p.27 {{ISBN|0230599427}}</ref><ref>"''Central Asia, 130 Years of Russian Dominance: A Historical Overview''". Edward A. Allworth, Edward Allworth (1994). Duke University Press. p. 10. {{ISBN|0822315211}}</ref>. V poznem 18. stoletju so Kazahi izkoristili Pugačev upor, ki je bil osredotočen na območje Volge, kjer so napadli ruske in volške nemške naselbine. [[Ruski imperij]] je v 19. stoletju začelo širiti svoj vpliv v Srednjo Azijo. Obdobje ''Velike igre'' na splošno velja za približno 1813 do Anglo-ruske konvencije iz leta 1907. Carji so dejansko vladali nad večino ozemlja, ki je pripadalo sedanji republiki Kazahstan. Ruski imperij je uvedel sistem upravljanja in zgradil vojaške garnizone in vojašnice, da bi ustanovil prisotnost v Srednji Aziji v tako imenovani ''Veliki igri'' za prevlado na območju proti Britanskemu imperiju, ki je svoj vpliv širil iz južne Indije v jugovzhodno Azijo. Rusija je leta 1735 zgradila prvo izpostavo Orsk. Uvedla je ruski jezik v vse šole in vladne organizacije. Ruska prizadevanja za vsiljevanje svojega sistema so vzbudila ogorčenje s strani Kazahov in do 1860-ih so se nekateri Kazahi uprli ruski vladavini. Motila je tradicionalni nomadski življenjski slog in živinorejsko gospodarstvo, ljudje pa so trpeli lakoto in stradanje, nekaj kazahških plemen je propadlo. Kazaško nacionalno gibanje, ki se je začelo v poznem 19. stoletju, si je prizadevalo ohraniti materni jezik in identiteto, tako da se je uprlo poskusom Ruskega imperija, da bi jih asimilirali in zadušili. Od 1890-ih let naprej je vse večje število naseljencev iz Ruskega imperija začelo kolonizirati ozemlje današnjega Kazahstana, zlasti provinco Semirečje. Ko je bila leta 1906 dokončana [[Transaralska železnica]] od Orenburga do [[Taškent]]a, se je število naseljencev še povečalo. Posebej ustanovljen oddelek za migracije (Переселенческое Управление) v Sankt Peterburgu je nadziral in spodbujal migracije, da bi razširil ruski vpliv na tem območju. V 19. stoletju se je v Kazahstan priselilo približno 400.000 Rusov, v regiji pa se je v prvi tretjini 20. stoletja priselilo približno milijon Slovanov, Nemcev, Judov in drugih<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |title=Kazakhstan |work=Encyclopædia Britannica |date=16 December 1991 |accessdate=9 September 2013 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617101159/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |archivedate=17 June 2015}}</ref>. Vasile Balabanov je bil skrbnik, ki je bil odgovoren za preselitev v večjem delu tega obdobja. [[File:Alikhan Bukeikhanov.jpg|thumb|left|upright=0.7|Alihan Bukeihanov, kazahstanski državnik, ki je med letoma 1917 in 1920 opravljal funkcijo premierja Alaševe avtonomije od 1917 do 1920]] Konkurenca za zemljo in vodo, ki je nastala med Kazahi in prišleki, je v zadnjih letih Ruskega imperija povzročila veliko ogorčenje proti kolonialni vladavini. Najbolj resna vstaja, srednjeazijski upor, se je zgodila leta 1916. Kazahstan je napadel ruske in kozaške naseljence in vojaške garnizone. Upor je povzročil vrsto spopadov in brutalne poboje, ki sta jih zagrešili obe strani<ref>{{cite encyclopedia|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|title=Kazakhstan|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|date=2005y|archivedate=15 April 2005|accessdate=29 October 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415185833/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|url-status=dead}}</ref>. Obe strani sta se uprli komunistični vladi do konca leta 1919. === Kazaška sovjetska socialistična republika === {{glavni| Kazaška sovjetska socialistična republika}} [[File:Young Pioneers in Kazakh SSR.jpg|thumb|Mladi pionirji v pionirskem taboru v Kazaški SSR]] Po [[Oktobrska revolucija|propadu centralne vlade]] v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] novembra 1917 so Kazahi (takrat v Rusiji uradno imenovani ''Kirgiz'') doživeli kratko obdobje avtonomije (Alaševa avtonomija), da bi na koncu podlegli vladavini [[boljševiki|boljševikov]]. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika v okviru Ruske federativne socialistične republike (RSFSR). Kirgiška ASSR je vključevala ozemlje današnjega Kazahstana, njegovo upravno središče pa je bilo mesto Orenburg, v katerem so živeli pretežno Rusi. Junija 1925 se je Kirgiška ASSR preimenovala v Kazaška ASSR, njeno upravno središče pa je bilo preneseno v mesto Kizilord, aprila 1927 pa v [[Almati]]. Sovjetska represija tradicionalne elite je skupaj s prisilno kolektivizacijo v poznih 1920-ih in 1930-ih prinesla lakoto in visoke smrtne žrtve, kar je vodilo v nemire (glej tudi: [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]).<ref>{{cite journal |url= http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20060903203830/http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|archive-date= 3 September 2006|title= The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives|author= Simon Ertz|date= 2005|journal= Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies|volume= 1|pages= 1–12|accessdate= 1 June 2010}}</ref> V tridesetih letih 20. stoletja so bili nekateri člani kazahstanske kulturne družbe usmrčeni - kot del političnih represalij, ki jih je v Moskvi vodila sovjetska vlada. 5. decembra 1936 se je Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika (katere ozemlje do tedaj ustreza ozemlju sodobnega Kazahstana) ločila od Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in je postala polnopravna zvezna republika ZSSR, ena od enajstih takšnih republik v tistem času, skupaj s Kirgiško sovjetsko socialistično republiko. Republika je bila ena od destinacij za izgnane in obsojene osebe, pa tudi za množično naselitev ali deportacije, ki so jih osrednje oblasti ZSSR izvajale v 1930-ih in 1940-ih, na primer približno 400.000 Povolških Nemcev, deportiranih iz Povolške nemške avtonomne sovjetske socialistične republike v septembra – oktobra 1941, nato pa Grki in krimski Tatari. Deportirani in ujetniki so bili internirani v nekaterih največjih sovjetskih delovnih taboriščih ([[Gulag]]), vključno s taboriščem ALZhIR zunaj Astane, ki je bilo rezervirano za žene moških, ki so veljali za 'sovražnike ljudstva'<ref>[http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 Children of the gulag live with amnesia]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303223853/http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 |date=3 March 2016 }}, ''Taipei Times'', 1 January 2007</ref>. Mnogi so se preselili zaradi politike preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi, drugi pa so bili v Sovjetski zvezi prisiljeni v prisilna naselja. [[File:International conference on Primary Health Care - Conferencia Internacional sobre Atención Primaria de Salud - Almaty -1978.jpg|thumb| Mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi leta 1978, znana kot Deklaracija Alma-Ata]] Sovjetsko-nemška vojna (1941–1945) je v podporo vojnim prizadevanjem povečala industrializacijo in pridobivanje rudnin. V času smrti voditelja ZSSR [[Josip Stalin|Josipa Stalina]] leta 1953 pa je imel Kazahstan še vedno močno kmetijsko gospodarstvo. Leta 1953 je sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] sprožil ''Kampanjo Deviških polj'', namenjeno spreminjanju tradicionalnih pašnikov Kazahstana v veliko pridelovalnico žita za Sovjetsko zvezo. Politika Deviških polj je prinesla mešane rezultate. Vendar pa je skupaj s poznejšimi modernizacijami sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] (na oblasti 1964–1982) pospešil razvoj kmetijskega sektorja, ki ostaja vir preživetja za velik odstotek kazahstanskega prebivalstva. Kazahi so zaradi desetletij pomanjkanja, vojn in ponovne naselitve do leta 1959 postali manjšina v državi, ki je predstavljala 30 % prebivalstva. Etnični Rusi so predstavljali 43 %<ref>Flynn, Moya (1994). ''[https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 Migrant Resettlement in the Russian Federation: Reconstructing 'Homes' and 'Homelands'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905163322/https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 |date=5 September 2015 }}''. Anthem Press. p. 15. {{ISBN|1-84331-117-8}}</ref>. Leta 1947 je vlada ZSSR v okviru svojega projekta atomske bombe v bližini severovzhodnega mesta [[Semipalatinsk]] ustanovila testno mesto za atomsko bombo, kjer je bil leta 1949 izveden prvi sovjetski preskus jedrske bombe. Do leta 1989 je bilo izvedenih na stotine jedrskih testov, ki so imeli negativne ekološke in biološke posledice<ref>{{navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|title=Kazakhstan's Painful Nuclear Past Looms Large Over Its Energy Future|last=Keenan|first=Jillian|newspaper=The Atlantic|language=en-US|access-date=27 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202233241/https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|archivedate=2 February 2017}}</ref>. Protijedrsko gibanje v Kazahstanu je postalo glavna politična sila v poznih 1980-ih. Decembra 1986 so v Almatiju potekale množične demonstracije mladih etničnih Kazahov, pozneje imenovanih izgredi Jeltoksan, ki so protestirali nad zamenjavo prvega sekretarja Komunistične partije Kazahstanske republike Dinmukhameda Konajeva z Genadijem Kolbinom iz ruske SFSR. Vladne čete so zatrle nemire, več ljudi je bilo ubitih, veliko protestnikov pa je bilo zaprtih. V slabih dneh sovjetske vladavine je nezadovoljstvo še naprej raslo in se izražalo pod politiko glasnosti sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. === Neodvisnost === 25. oktobra 1990 je Kazahstan razglasil svojo suverenost na svojem ozemlju kot republika v Sovjetski zvezi. Potem ko je avgusta 1991 prekinjen poskus državnega udara v Moskvi, je Kazahstan 16. decembra 1991 razglasil neodvisnost in tako postal zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost. Deset dni kasneje je Sovjetska zveza sama prenehala obstajati. Prvi predsednik države Kazahstan [[Nursultan Nazarbajev]] je postal prvi predsednik države. Nazarbajev je vladal avtoritarno, za kar so nekateri menili, da je v prvih letih osamosvojitve bilo potrebno. Poudarek je bil na pretvorbi gospodarstva države v tržno gospodarstvo, politične reforme pa so zaostajale za dosežki v gospodarstvu. Do leta 2006 je Kazahstan ustvaril 60 % BDP Srednje Azije, predvsem s svojo naftno industrijo. Leta 1997 je vlada glavno mesto preselila v Astano (preimenovana v Nursultan 23. marca 2019) iz Almatija, največjega kazahstanskega mesta, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sovjetske zveze. Kazahstansko politično krajino med Nazarbajevo vladavino je zaznamoval omejen politični pluralizem. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je v Majilisu (spodnjem domu parlamenta) prevladovala provladna stranka Otan pod vodstvom Nazarbajeva. Druge stranke, ki so naklonjene predsedniku, kot sta agrarno-industrijski blok AIST in stranka Asar (ki jo je ustanovila Nazarbajevljeva hči), so si zagotovile večino preostalih sedežev, medtem ko so se opozicijske stranke borile za zastopanost. Mednarodni opazovalci, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, so kritizirali volitve, ker niso izpolnjevale demokratičnih standardov.<ref>{{navedi splet |title=Parliamentary Elections, 19 September and 3 October 2004 |url=https://www.osce.org/node/57857 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108211859/https://www.osce.org/node/57857 |archive-date=8 January 2021 |access-date=2021-01-05 |website=[[osce.org]] |date=15 December 2004 |language=en}}</ref> Kljub trditvam o napredku v smeri demokracije je kazahstanski politični sistem ostal avtoritaren še dolgo v 21. stoletju.[65] Leta 2010 je bila država na indeksu demokracije časopisa ''The Economist'' še vedno uvrščena med avtoritarne režime. Nazarbajev, ki je vladal od osamosvojitve, je 19. marca 2019 po skoraj treh desetletjih na oblasti napovedal svoj odstop.<ref>{{navedi novice |date=19 March 2019 |title=Kazakh leader resigns after three decades |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190425061650/https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |archive-date=25 April 2019 |access-date=19 March 2019 |work=BBC News}}</ref> Njegov naslednik, Kasim-Žomart Tokajev, je zmagal na predsedniških volitvah leta 2019 in funkcijo prevzel 12. junija 2019.<ref>{{navedi novice |date=10 June 2019 |title=Nazarbayev protégé wins Kazakhstan elections marred by protests |url=https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922092114/https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |archive-date=22 September 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=10 June 2019 |title=CEC announces preliminary results of 2019 Presidential Election in Kazakhstan |url=https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815174133/https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |archive-date=15 August 2019 |access-date=15 August 2019 |website=inform.kz}}</ref> Tokajevo prvo uradno dejanje je bilo preimenovanje glavnega mesta v Nur-Sultan v čast Nazarbajevi zapuščini.<ref>{{navedi novice |date=20 March 2019 |title=Kazakhstan renames capital as new president takes office |url=https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216140002/https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref> Vendar se je Tokajevo predsedovanje soočilo z velikimi izzivi. Januarja 2022 so Kazahstan zaradi strmega dviga cen goriva zajeli obsežni protesti.<ref>{{navedi splet |date=2022-01-05 |title=Kazakhstan protests: government resigns amid rare outbreak of unrest. |url=https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105122522/https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |archive-date=5 January 2022 |access-date=2022-01-05 |website=the Guardian |language=en}}</ref> Nemiri so se hitro stopnjevali in Tokajev se je odločno odzval s prevzemom nadzora nad Varnostnim svetom države, odstavitvijo Nazarbajeva s položaja in utrditvijo lastne moči. To je pomenilo dramatičen premik v politični dinamiki Kazahstana, saj je Tokajev nakazal odmik od starega sistema iz časa Nazarbajeva.<ref>{{navedi novice |title=Kazakhstan's Nazarbayev handed over security council job on his own will: Spokesman |url=https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216143609/https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=www.aa.com.tr}}</ref> Septembra 2022 se je glavno mesto preimenovalo nazaj v Astana, kar je veljalo za del širših prizadevanj za distanciranje države od vpliva nekdanjega predsednika.<ref>{{navedi novice |date=14 September 2022 |title=Kazakhstan to change name of capital from Nur-sultan back to Astana |url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220914002239/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |archive-date=14 September 2022 |access-date=21 September 2022 |work=the Guardian |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni| Geografija Kazahstana}} [[File:Kazakhstan BMNG.jpg|thumb|right|Satelitska slika Kazahstana novembra 2004]] [[File:Reserve Karkaraly.jpg|thumb|Regija Karaganda]] Ker se razprostira na obeh straneh reke [[Ural (reka)|Ural]], ki velja za ločnico z evropsko celino, je Kazahstan ena izmed samo dveh celinskih držav na svetu, ki ima ozemlje na dveh celinah (drugi je [[Azerbajdžan]]). Kazahstan leži v Srednji Aziji. Obsega dele Turanskega nižavja, Srednjekazaško višavje južni del Zahodnisibirskega nižavja, del Prikaspijskega nižavja in odrastke srednjeazijskih gorovij. '''Turansko nižavje''' je puščavska in polpuščavska ravnina z na zahodu rahlo dvignjeno [[Ustjurtska planota|Ustjurtsko planoto]]. Je velika tektonska udorina v kateri so se v terciarju odlagale usedline plitvega morja, ki se je skrčilo na današnje Kaspijsko in Aralsko jezero. V osrednjih deli so danes obsežne puščave s slanimi kotanjami (Kizilkum, Mujunkum). Mestoma so vetrovi v pleistocenu nanosili rodovitno puhlico, kjer je tudi poselitev najgostejša. '''[[Kazaško višavje|Srednjekazaško višavje]]''' je staro hribovje iz kristalinskih kamnin, bogatih z rudami, z najvišjim vrhom Aksoran (1565 m). '''Prikaspijsko nižavje''' je večinoma pod morsko gladino. Je ravna ilovnata puščava med rekama [[Volga|Volgo]] in [[Ural (reka)|Ural]]. Na vzhodu v Kazahstan sežejo deli '''srednjeazijskih gorovij''' [[Tjanšan]] z najvišjim vrhom Han Tängiri (7010 m), [[Džungarski Alatau]], [[Tarbagataj]] in [[Altaj]]. Kazahstan je s površino 2.700.000 kvadratnih kilometrov, ki je enakovredna zahodni Evropi, deveta največja država na svetu in največja zaprta država na svetu. Medtem ko je bil del Sovjetske zveze, je Kazahstan del svojega ozemlja izgubil v kitajski avtonomni pokrajini [[Xinjiang]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=i1SpCwAAQBAJ&pg=PT85&lpg=PT85&dq=kazakhstan+lost+some+of+its+territory+to+russia+and+china#v=onepage&q=kazakhstan%20lost%20some%20of%20its%20territory%20to%20russia%20and%20china&f=false|title=Xinjiang – China's Northwest Frontier|last=Warikoo|first=K.|date=2 March 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-29028-5|language=en}}</ref>, del pa v Uzbekistanski avtonomni republiki Karakalpakstan. Meji 6846 kilometrov z Rusijo, 2203 kilometrov z [[Uzbekistan]]om, 1533 kilometrov s [[Kitajska|Kitajsko]], 1051 kilometrov s [[Kirgizistan]]om in 379 kilometrov s [[Turkmenistan]]om. Velika mesta so [[Astana]], [[Almati]], [[Karagandi]], [[Šimkent]], [[Atirau]] in [[Oskemen]]. Leži med zemljepisnimi širinami 40 ° in 56 ° S, ter dolžinama 46 ° in 88 ° E. Medtem ko leži predvsem v Aziji, majhen del Kazahstana leži tudi zahodno od Urala v vzhodni Evropi<ref>{{cite encyclopedia|title=Kazakhstan – MSN Encarta |url=http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080601203047/http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archivedate= 1 June 2008 |url-status=dead}}</ref>. Kazahstanski teren se razprostira v smeri zahod–vzhod od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do gorovja [[Altaj]] in v smeri sever–jug od ravnin Zahodne Sibirije do oaz in puščav Srednje Azije. [[Kazaška stepa]] (planota) s površino okoli 804.500 kvadratnih kilometrov zavzema tretjino države in je največje območje suhih step na svetu. Za stepo so značilne velike površine travinja in peščenih območij. Glavna jezera in reke so [[Aralsko jezero]], [[Balhaško jezero]] in [[jezero Zajsan]], [[Šarin (reka)|reka Šarin]] s sotesko ter reke [[Ili (reka)|Ili]], [[Irtiš]], [[Išim (reka)|Išim]], [[Ural (reka)|Ural]] in [[Sir Darja]]. Kanjon Šarin je dolg 80 kilometrov, prečka planoto rdečega peščenjaka vzdolž reke Šarin v severnem Tjanšanu ('Nebeško gorovje', 200&nbsp;km vzhodno od Almatija) na {{coord|43|21|1.16|N|79|4|49.28|E|}}. Strma pobočja kanjona, stebri in oboki se dvigajo na višine med 150 in 300 metri. Nedostopnost kanjona je bila varno zatočišče za redko drevo [[jesen (drevo)|jesen]] (''Fraxinus sogdiana''), ki je preživelo tam ledeno dobo in ga zdaj gojijo tudi na nekaterih drugih območjih. Krater Bigač, na {{coord|48|30|N|82|00|E|}} je pliocenski ali miocenski asteroidni krater, premera 8&nbsp;km in ocenjen na starost 5 ± 3 milijone let. <gallery widths=200 heights=160> File:Astana-steppe-7748.jpg|Kazaška stepa v regiji Akmola File:Недалеко от пика - panoramio.jpg|Gorsko območje Tjanšan na jugovzhodu Kazahstana File:Panorama(sharyn).jpg|[[Narodni park Šarin]] File:Eurasian steppe belt.jpg|Kazaška stepa dela evrazijskega stepskega pasu (na zemljevidu) </gallery> === Naravni viri === [[File:Aral Sea 1989-2008.jpg|thumb|220x220px|[[Aralsko jezero]] leta 1989 in 2008]] Kazahstan ima veliko zalog dostopnih virov mineralnih in fosilnih goriv. Razvoj pridobivanja nafte, zemeljskega plina in rudnin je od leta 1993 v Kazahstanu pritegnil večino več kot 40 milijard dolarjev tujih naložb in predstavlja približno 57 % industrijske proizvodnje države (ali približno 13 % bruto domačega proizvoda). Po nekaterih ocenah<ref name="Homestead">[https://web.archive.org/web/20070507024507/http://www.homestead.com/prosites-kazakhembus/MineralWealth.html Mineral Wealth]. homestead.com</ref> ima Kazahstan drugo največjo rezervo [[uran]]a, [[krom]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a; tretje največje rezerve [[mangan]]a; pete največje zaloge [[baker|bakra]] in se uvršča v prvo deseterico po [[premog]]u, [[železo|železu]] in [[zlato|zlatu]]. Je tudi izvoznik [[diamant]]ov. Morda najpomembnejše za gospodarski razvoj - ima tudi trenutno 11. največje dokazane rezerve nafte in zemeljskega plina<ref>International Crisis Group. (May 2007). [http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx Central Asia's Energy Risks, Asia Report No. 133] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303225435/http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx |date=3 March 2016 }}</ref>. Skupaj je 160 nahajališč nafte z več kot 2,7 milijarde ton nafte. Raziskave nafte so pokazale, da so nahajališča na kaspijski obali le majhen del veliko večjega nahajališča. Na tem območju naj bi bilo 3,5 milijarde ton nafte in 2,5 milijarde kubičnih metrov plina. Na splošno ocena kazahstanskih naftnih nahajališč znaša 6,1 milijarde ton. Vendar pa so znotraj države le tri rafinerije, ki so v Atyrau, Pavlodaru in Šimkentu. Te ne morejo predelati skupne surove proizvodnje, zato jo veliko izvozijo v Rusijo. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije je Kazahstan leta 2009 proizvedel približno 1.540.000 sodčkov (245.000 m3) nafte. Kazahstan ima tudi velika nahajališča fosforita. Eden največjih znanih je kotlina Karatau s 650 milijoni ton P2O5 in nahajališče Čilisai v Aktobinskem fosforifernem bazenu v severozahodnem Kazahstanu, z virom 500–800 milijonov ton 9 % rude. Pobudo ''Extractive Industries Transparency Initiative'' (EITI) je 17. oktobra 2013 sprejel Kazahstan kot ''skladen z EITI'', kar pomeni, da ima država osnovni in funkcionalen postopek za zagotavljanje rednega razkrivanja prihodkov iz naravnih virov. === Podnebje === [[File:Kazakhstan map of Köppen climate classification.svg|thumb|Karta Köppnove klimatske klasifikacije v Kazahstanu]] Kazahstan ima 'skrajno' celinsko podnebje, s toplim poletjem in zelo hladnimi zimami. Dejansko je Astana drugo najhladnejše glavno mesto na svetu za [[Ulan Bator]]jem. Padavine se razlikujejo med sušnimi in polsušnimi razmerami, pozimi so še posebej suhe<ref>{{navedi splet|title=The Coldest Capital Cities In The World|url=http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|website=WorldAtlas.com|accessdate=15 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170108040732/http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|archivedate=8 January 2017}}</ref>. {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" |+ Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature za velika mesta v Kazahstanu<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|title=Kazakhstan climate information|publisher=Weatherbase|accessdate=4 February 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160102193331/http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|archivedate=2 January 2016}}</ref> |- !Lega !julij (°C) !januar (°C) |- |[[Almati]] || 30 / 18 ||0 /−8 |- |[[Šimkent]] || 32 / 17 || 4 /−4 |- |[[Karaganda]] || 27 / 14 || −8 /−17 |- |[[Astana]] || 27 / 15 || −10 /−18 |- |[[Pavlodar]] || 28 / 15 || −11 /−20 |- |[[Aktobe]] || 30 / 15 || −8 /−16 |} === Rastlinstvo in živalstvo === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Kazahstana}} [[File:Vulpes corsac.jpg|thumb|upright|Stepska lisica (Vulpes corsac)]] V Kazahstanu je deset naravnih rezervatov in deset [[narodni parki Kazahstana|narodnih parkov]], ki nudijo varno zatočišče številnim redkim in ogroženim rastlinam in živalim. Navadne rastline so opnasti grahovec ('''Astragalus''), ''Gagea'', [[luk]] (''Allium''), šaš ''Carex'' in ''Oxytropis''; med ogroženimi rastlinskimi vrstami so domače divje jabolko (''[[Malus sieversii]]''), divja vinska trta (''Vitis vinifera'') in več vrst tulipanov (npr. ''Tulipa greigii'') ter redke vrste čebule ''Allium karataviense'', tudi ''Iris willmottiana'' in ''Tulipa kaufmanniana''<ref>A.F. Kovshar (Ed.): ''Monitoring biologicheskogo raznoobraziya Zapovednika Aksu-Dzhabagly''. In: ''Tethys Biodiversity Research''. Tom 1, S. 17–21.</ref><ref>{{navedi splet |title=Celestial Silk Road 5th–21st June 2016 |url=http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |publisher=viranatura.com |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305045058/http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |archivedate=5 March 2016}}</ref>. Navadni sesalci so [[volk]], [[navadna lisica]], [[stepska lisica]], [[los]], [[argali]] (največja vrsta ovac), evrazijski [[ris]], mačka ''Otocolobus manul '' in [[snežni leopard]], od katerih je več zaščitenih. Kazahstanska rdeča knjiga zavarovanih vrst navaja 125 vretenčarjev, vključno s številnimi pticami in sesalci in 404 rastlin, vključno z glivami, algami in lišaji<ref>{{navedi splet|title=Red Book|url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|publisher=United Nations Environment Programme (UNEP)|accessdate=8 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161229115718/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|archivedate=29 December 2016}}</ref>. == Uprava == Kazahstan je razdeljen na sedemnajst regij ({{langx|kk|облыстар}}, {{lang|kk-latn|oblystar}}; {{langx|ru|link=no|области}}, {{lang|ru-latn|oblasti}}).<ref name="Republic of Kazakhstan">{{cite web |title=Republic of Kazakhstan |url=https://www.akorda.kz/en/republic_of_kazakhstan/kazakhstan |website=Official Website of the President of the Republic of Kazakhstan |publisher=The Republic of Kazakhstan |access-date=10 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241110220907/https://www.akorda.kz/en/republic_of_kazakhstan/kazakhstan |archive-date=10 November 2024 |publication-place=Astana |language=en}}</ref> Regije so razdeljene na 177 okrožij ({{langx|kk|аудандар}}, {{lang|kk-latn|audandar}}; {{langx|ru|link=no|районы}}, {{lang|ru-latn|rayony}}).<ref name="OECD" >{{cite web |title=Kazakhstan, Unitary County |url=https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf |publisher=www.oecd.org |access-date=6 February 2018 |url-status=deviated |archive-url=https://web.archive.org/web/20180206190320/https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf |archive-date=6 February 2018}}</ref> Okrožja se na najnižji upravni ravni nadalje delijo na podeželska okrožja, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez lastne občinske uprave.<ref name="Adilet">{{cite web |title=On Administrative-Territorial Division of the Republic of Kazakhstan, The Law of the Republic of Kazakhstan dated 8 December 1993 |url=http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_ |website=Adilet |publisher=Ministry of Justice of the Republic of Kazakhstan Republican Center of Legal Information |access-date=7 February 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180207124434/http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_ |archive-date=7 February 2018}}</ref> Mesta Almati, Astana in Šimkent imajo uradni status mest republiškega pomena in ne spadajo v okoliške regije. Poseben status ima tudi mesto [[Bajkonur]], saj je do leta 2050 v najemu Rusije zaradi kozmodroma Bajkonur.<ref name="CIA">{{Cite CIA World Factbook|country=Kazakhstan|date=9 January 2021 }}</ref> Šimkent je status »mesta republiškega pomena« pridobil junija 2018.<ref>{{cite web | url=https://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |script-title=ru:Публичное подписание Указа "О некоторых вопросах административно-территориального устройства Республики Казахстан" |trans-title=Public signing of the Decree "On some issues of the administrative and territorial structure of the Republic of Kazakhstan" |date=19 June 2018 |publisher=President of Kazakhstan |language=ru |access-date=21 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260211174128/https://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |archive-date=11 February 2026 |url-status=live|title=}}</ref> Vsako regijo vodi ''akim'' (regionalni glavar), ki ga imenuje predsednik. Okrajne ''akime'' imenujejo regionalni ''akimi''. Kazahstanska vlada je 10. decembra 1997 preselila glavno mesto iz Almatija (sedež pod Sovjetsko zvezo) v Astano.<ref>{{Cite web |title=Kazakhstan renames capital to honour ex-leader |url=https://www.aljazeera.com/news/2019/3/23/kazakhstan-renames-capital-to-honour-ex-leader |access-date=5 January 2021 |website=aljazeera.com |language=en |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108232741/https://www.aljazeera.com/news/2019/3/23/kazakhstan-renames-capital-to-honour-ex-leader |url-status=live}}</ref> ==== Občine ==== V Kazahstanu občine obstajajo na vseh ravneh upravne delitve. Mesta republiškega, regionalnega in okrožnega pomena so opredeljena kot urbana naselja, vsa preostala pa kot podeželska.<ref name="Adilet" /> Na najvišji ravni sta mesti Almati in Astana, ki sta razvrščeni kot mesti republiškega pomena z upravnim statusom, enakim statusu regije. Na vmesni ravni so mesta regionalnega pomena z upravnim statusom, enakim statusu okrožja. Mesta na teh dveh ravneh se lahko delijo na mestna okrožja.<ref name="OECD" /> Na najnižji ravni so mesta okrožnega pomena ter več kot dva tisoč vasi in podeželskih naselij ({{lang|ru-latn|aul}}) z upravnim statusom, enakim statusu podeželskih okrožij.<ref name="OECD" /> === Večja mesta === {{Largest cities | name = Večja mesta v Kazahstanu | country = Kazahstan | stat_ref = <ref>{{Cite web |url=http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821 |title=Обложка |website=stat.gov.kz |access-date=7 December 2021 |archive-date=13 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200613081608/http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821}}</ref> | list_by_pop = | class = nav | div_name = Regija | div_link = |city_1 = Almati |div_1 = regija Almati |pop_1 = 1.854.656 |img_1 = View of Almaty from the hills.png |city_2 = Astana |div_2 = regija Astana |pop_2 = 1.078.384 |img_2 = Central Downtown Astana pamorama.jpg |city_3 = Šimkent |div_3 = regija Turkistan |pop_3 = 1.009.086 |img_3 = Unnamed Road, Kazakhstan - panoramio (44).jpg |city_4 = Karaganda |div_4 = regija Karagandi |pop_4 = 497.712 |img_4 = Novy Gorod, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio (6).jpg |city_5 = Aktobe |div_5 = regija Aktobe |pop_5 = 487.994 |img_5 = |city_6 = Taraz |div_6 = regija Džambil |pop_6 = 357.791 |img_6 = Taraz image1.jpg |city_7 = Pavlodar |div_7 = regija Pavlodar |pop_7 = 333.989 |img_7 = |city_8 = Oskemen |div_8 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_8 = 331.614 |img_8 = |city_9 = Semej |div_9 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_9 = 323.138 |img_9 = |city_10 = Atirau |div_10 = regija Atirau |pop_10 = 269.720 |img_10 = }} == Demografija == [[File:Central Asia Ethnic en.svg|thumb|Srednjeazijski etnolingvistični mozaik, 1992]] Mednarodna baza podatkov ameriškega urada za popis prebivalstva navaja, da ima Kazahstan 18,9 milijona prebivalcev (maj 2019),<ref>{{navedi splet |title=Population Clock: World |url=https://www.census.gov/popclock/world/kz |website=census.gov |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530184512/https://www.census.gov/popclock/world/kz |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> medtem ko viri Združenih narodov, kot je revizija Svetovnih demografskih napovedi iz leta 2022, navajajo oceno 19.196.465 prebivalcev. Uradne ocene kažejo, da je bilo novembra 2023 prebivalstvo Kazahstana 20 milijonov.<ref name="Негізгі">{{navedi splet |title=Негізгі |url=http://stat.gov.kz |website=stat.gov.kz |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530193655/http://stat.gov.kz/ |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> Leta 2013 se je prebivalstvo Kazahstana povečalo na 17.280.000, kar je 1,7-odstotna stopnja rasti v zadnjem letu, glede na podatke Kazahstanske statistične agencije.<ref>[http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 Kazakhstan's population increases by 1.7 per cent over a year] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208063807/http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 |date=8 December 2015 }}. bnews.kz. 15 August 2013</ref> === Etnične skupine === Leta 2025 so etnični Kazahi predstavljali 71,3 % prebivalstva, etnični Rusi pa 14,6 %. Število etničnih Rusov se je od razpada Sovjetske zveze znatno zmanjšalo.<ref>{{navedi splet |last=uz |first=Daryo |date=2023-06-12 |title=Kazakhstan at 20 million: populations and possibilities |url=https://daryo.uz/en/2023/12/06/kazakhstan-at-20-million-populations-and-possibilities |access-date=2024-10-06 |website=Daryo.uz |language=en}}</ref> Druge skupine vključujejo Tatare (1,1 %), Ukrajince (1,8 %), Uzbeke (3,3 %), Nemce (1,1 %), Ujgure (1,5 %), Azerbajdžance, Dungance, Turke, Korejce, Poljake in Litovce. Nekatere manjšine, kot so Ukrajinci, Korejci, Volški Nemci, Čečeni, mešketski Turki in ruski politični nasprotniki režima, je v 1930-ih in 1940-ih v Kazahstan deportiral [[Josif Stalin]]. V državi so obstajala nekatera največja sovjetska delovna taborišča ([[Gulag]]).<ref>{{navedi splet |last=Clarey |first=Christopher |url=http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20070104084902/http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-date=4 January 2007 |title=Politics, economics and time bury memories of the Kazakh gulag |work=International Herald Tribune |date=1 January 2007 |access-date=9 September 2013}}</ref> Pomembno rusko priseljevanje je bilo povezano tudi s kampanjo Deviške zemlje in sovjetskim vesoljskim programom v času Hruščova.<ref>{{navedi novice |last=Greenall |first=Robert |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |title=Russians left behind in Central Asia |work=BBC News |date=23 November 2005 |access-date=9 September 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130911080317/http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |archive-date=11 September 2013}}</ref> Leta 1989 so etnični Rusi predstavljali 37,8 % prebivalstva, Kazahi pa so imeli večino le v 7 od 20 regij države. Pred letom 1991 je bilo v Kazahstanu približno milijon Nemcev, večinoma potomcev volških Nemcev, ki so bili med drugo svetovno vojno deportirani v Kazahstan. Po razpadu Sovjetske zveze se jih je večina izselila v Nemčijo.<ref>[http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans Kazakhstan: Special report on ethnic Germans] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208125555/http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans |date=8 December 2015 }}, IRIN Asia, 1 February 2005</ref> Leta 2026 je 63,6 % prebivalstva živelo v urbanih območjih.<ref>{{navedi splet |last=Kemelova |first=Fatima |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January - The Astana Times |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260204160610/https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-date=2026-02-04 |access-date=2026-02-05 |website=astanatimes.com |language=en |url-status=live }}</ref> === Religija === Po popisu prebivalstva iz leta 2021 je 69,3 % prebivalstva muslimanov, 17,2 % kristjanov, 0,2 % pripada drugim religijam (večinoma [[budizem]] in [[judovstvo]]), 11,01 % se jih ni odločilo odgovoriti, 2,25 % pa se jih opredeljuje kot ateistov. Kazahstan je sekularna država, katere ustava zagotavlja verske svobode. 39. člen ustave pravi: »Človekove pravice in svoboščine se ne smejo na noben način omejevati.« 14. člen prepoveduje »diskriminacijo na verski podlagi«, 19. člen pa zagotavlja, da ima vsakdo »pravico, da določi in navede ali ne navede svoje etnične, strankarske in verske pripadnosti.« Ustavni svet je te pravice potrdil v deklaraciji iz leta 2009, v kateri je navedel, da je predlagani zakon, ki omejuje pravice določenih posameznikov do prakticiranja vere, razglašen za protiustavnega.<ref>{{navedi splet |last=AsiaNews.it |title=Restrictive new law on religious freedom is unconstitutional |url=http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |access-date=2021-01-05 |publisher=www.asianews.it |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108041316/http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |url-status=live}}</ref> Skupno je v Kazahstanu 2300 mošej,<ref name="kazakhrel">[http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english/ Religious Situation Review in Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100511052119/http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english |date=11 May 2010 }} Congress of World Religions. Retrieved 7 September 2009.</ref> vse so povezane z ''Duhovnim združenjem muslimanov Kazahstana'', ki ga vodi vrhovni mufti. Nepridružene mošeje so prisilno zaprte. [[Kurbanbajram]] je priznan kot državni praznik. Četrtina prebivalstva je ruskih pravoslavcev, vključno z etničnimi Rusi, Ukrajinci in Belorusi.<ref name="USCOIRFk2009">{{navedi splet |url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |title=Kazakhstan |work=United States Commission on International Religious Freedom |publisher=United States Department of State |date=26 October 2009 |access-date=3 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522225421/https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |archive-date=22 May 2019 |url-status=live}}</ref> Druge krščanske skupine vključujejo rimskokatolike, grškokatolike in protestante. Skupno je 258 pravoslavnih cerkva, 93 katoliških cerkva (9 grškokatoliških) in več kot 500 protestantskih cerkva in molilnic. Ruski pravoslavni božič je v Kazahstanu priznan kot državni praznik. Druge verske skupine vključujejo judovstvo, bahajsko vero, hinduizem, budizem in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. <gallery widths=200 heights=160> File:Kazybek Bi District, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio.jpg|[[Velika mošeja Astana]] v prestolnici Astana. Islam je večinska religija v državi. File:Zenkov Cathedral Winter.jpg|[[Cerkev Vnebohoda, Almati]] File:Караганда, Собор Пресвятой Девы Марии Фатимской.jpg|[[Stolnica Gospe Fatimske, Karaganda]] je največja katoliška cerkev v Srednji Aziji </gallery> == Gospodarstvo == [[File:Central Downtown Astana 4.jpg|thumb|right|upright=1.35|Poslovni center Astane]] Kazahstan ima največje in najmočnejše gospodarstvo v Srednji Aziji. Kazahstansko gospodarstvo je ob podpori naraščajoče proizvodnje nafte in cen raslo v povprečju do 8 % letno do leta 2013, preden je v letih 2014 in 2015 prišlo do upočasnitve. Bil je prva nekdanja sovjetska republika, ki je poplačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu sklad, 7 let pred rokom. Kazahstan ima BDP 179,332 milijarde dolarjev in letno stopnjo rasti 4,5 %. Kazahstanski BDP na prebivalca znaša 9.686 dolarjev<ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.kz/official/dynamic|title= Ұлттық статистика бюросы |work=QazStat |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017035705/https://stat.gov.kz/official/dynamic|archive-date=2019-10-17|access-date=}}</ref>. Povečanje vloge Kazahstana v svetovni trgovini in osrednje pozicioniranje na novi Svilni cesti je državi omogočilo, da odpre svoje trge. Kazahstan se je leta 2015 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Drugi večji izvoz Kazahstana je pšenica, tekstil in živina. Je vodilni izvoznik urana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722142342/http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archivedate=22 July 2011 |title=№ 1 in the world |work=The Atomic Company Kazatomprom, Kazatomprom.kz |date=30 December 2009 |accessdate=1 June 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |title=Uranium and Nuclear Power in Kazakhstan |publisher=world-nuclear.org |date=17 February 2011 |accessdate=5 March 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130326045234/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |archivedate=26 March 2013}}</ref> Kazahstansko gospodarstvo se je v letu 2014 povečalo za 4,6 %. Država je doživela upočasnitev gospodarske rasti od leta 2014, kar je posledica padca cen nafte in posledic ukrajinske krize. Država je februarja 2014 razvrednotila svojo valuto za 19 %. Druga 22-odstotna devalvacija se je zgodila avgusta 2015.<ref>[https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html Kazakhstan's currency plunges] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205174742/https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html |date=5 February 2017 }}, ''[[The New York Times]]'', 21 August 2015</ref> Kazahstanski fiskalni položaj je stabilen. Vlada je še naprej sledila konzervativni fiskalni politiki z nadzorom proračunske porabe in nabiranjem prihrankov od nafte v svojem naftnem skladu - Samruk-Kazyna. Kazahstan je dobro obvladal svetovno finančno krizo, z združevanjem fiskalne sprostitve z denarno stabilizacijo. Leta 2009 je vlada uvedla obsežne podporne ukrepe, kot sta dokapitalizacija bank in podpora nepremičninskemu in kmetijskemu sektorju, pa tudi malim in srednje velikim podjetjem. [[File:35Aktau główna ulica.JPG|thumb|Aktau je kazahstansko pristanišče ob Kaspijskem jezeru]] Energetika je vodilni gospodarski sektor. Proizvodnja kondenzata surove nafte in zemeljskega plina iz bazenov nafte in plina v Kazahstanu je v letu 2012 znašala 79,2 milijona ton. Kazahstan ima približno 4 milijarde ton dokazanih obnovljivih rezerv nafte in 2000 kubičnih kilometrov plina. Glavna naftna in plinska polja ter obnovljive rezerve nafte so Tengiz s 7 milijardami sodov, Karačaganak z 8 milijardami sodov in 1350 kubičnih kilometrov zemeljskega plina in Kašagan s 7 do 9 milijard sodov. Kazahstan je leta 1998 uvedel ambiciozen program pokojninskih reform. Pokojninska sredstva so s 1. januarjem 2012 znašala približno 17 milijard dolarjev (2,5 bilijona KZT). V državi je 11 varčevalnih pokojninskih skladov. Državni akumulacijski pokojninski sklad, edini državni sklad, je bil privatiziran leta 2006. Poenotena finančna regulativna agencija države nadzira in ureja pokojninske sklade. Naraščajoče povpraševanje po pokojninskih skladih po kakovostnih naložbenih mestih je sprožilo hiter razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev. Kapital pokojninskih skladov se skoraj izključno vlaga v korporativne in državne obveznice, vključno z državnimi evroobveznicami Kazahstana. Kazahstanska vlada proučuje projekt oblikovanja enotnega nacionalnega pokojninskega sklada in v njega prenese vse račune iz zasebnih pokojninskih skladov. Bančni sistem Kazahstana se hitro razvija. Narodna banka je v kampanji za krepitev bančnega sektorja uvedla zavarovanje vlog. Zaradi motečih in slabih sredstev bančni sektor še vedno tvega, da bo izgubil stabilnost. V Kazahstanu ima sedež več velikih tujih bank, vključno z RBS, Citibank in HSBC. Kookmin in UniCredit sta pred kratkim vstopili na kazahstanski trg finančnih storitev s prevzemi in povečanjem deležev. Kazahstan se je povzpel na 41. mesto z indeksom ekonomske svobode za leto 2018, ki sta ga objavila Wall Street Journal in The Heritage Foundation<ref name="EFI2018">{{navedi splet|title=Economic Freedom Index|url=https://www.heritage.org/index/ranking|publisher=The Heritage Foundation|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026110910/http://www.heritage.org/index/ranking|archivedate=26 October 2017}}</ref>. Kazahstansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v povprečju naraščalo za 8 % na strani izvoza ogljikovodikov. Kljub dolgotrajni negotovosti svetovnega gospodarstva je kazahstansko gospodarstvo stabilno. Kitajska je eden glavnih gospodarskih in trgovinskih partnerjev Kazahstana. Leta 2013 je Kitajska začela ''Belt and Road Initiative'' (BRI), kjer ima Kazahstan pomembno vlogo tranzitnega vozlišča.<ref>Vakulchuk, Roman and Indra Overland (2019) "[https://www.researchgate.net/publication/329310641 China’s Belt and Road Initiative through the Lens of Central Asia]", in Fanny M. Cheung and Ying-yi Hong (eds) ''Regional Connection under the Belt and Road Initiative. The Prospects for Economic and Financial Cooperation''. London: Routledge, pp. 115–133.</ref> === Kmetijstvo === [[File:Песня жаворонка(3264-2448).jpg|thumb|right|Pšenična polja blizu Kokšetaua]] Kmetijstvo predstavlja približno 5 % kazahstanskega BDP. Žito, krompir, grozdje, zelenjava, melone in živina so najpomembnejše kmetijsko blago. Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 846.000 kvadratnih kilometrov. Razpoložljivo kmetijsko zemljišče obsega 205.000 kvadratnih kilometrov njivskih površin in 611.000 kvadratnih kilometrov pašnikov in sena. Več kot 80 % celotne površine države je uvrščeno med kmetijska zemljišča, vključno s skoraj 70 % pašnikov. Obdelovalnih površin je 1,5 hektarja na prebivalca<ref name=wb1>{{navedi splet|title=Arable Land per inhabitant World Bank database.|url=http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|publisher=The World Bank|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210004356/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|archivedate=10 February 2015}}</ref>. Glavni proizvodi živinoreje so mlečni izdelki, usnje, meso in volna. Glavne poljščine države so pšenica, ječmen, bombaž in riž. Izvoz pšenice, ki je glavni vir trde valute, se uvršča med vodilne surovine v izvozni trgovini Kazahstana. Leta 2003 je Kazahstan zbral 17,6 milijona ton žita bruto, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom 2002. Kazahstansko kmetijstvo ima še vedno veliko okoljskih težav zaradi slabega upravljanja v Sovjetski zvezi. Nekaj kazahstanskega vina se prideluje v gorah na vzhodu Almatija. Za Kazahstan velja, da je eno od krajev izvora jabolk, zlasti divji prednik ''Malus domestica'', ''Malus sieversii''<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |title=Apple sweetness |first=Michael |last=Pollan |authorlink=|year=2009 |work=The Botany of Desire |publisher= KQED |location=San Francisco |accessdate=29 November 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010130036/http://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |archivedate=10 October 2010}}</ref> znan kot ''alma''. Regija, kjer naj bi nastal, se imenuje Almati: 'bogat z jabolki'<ref>{{navedi splet |url=http://www.almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |title=The official site of Almaty city: History |publisher=Almaty.kz |date=12 January 2010 |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101013194235/http://almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |archivedate=13 October 2010}}</ref>. To drevo je še vedno divje v gorah Srednje Azije, na jugu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem. === Turizem === [[File:Казахстан. Боровое, вид с Болектау, осень, вечер.jpg|thumb|286x286px|Jezero Burabaj, pogled iz gore Bolectau]] [[File:Верхняя точка горнолыжной трассы курорта Чимбулак..JPG|thumb|Smučarsko središče Almati]] Kazahstan je deveta največja država po površini in največja država, ki nima dostopa do morja. Turizem danes ni pomemben sestavni del gospodarstva. Od leta 2014 je turizem predstavljal 0,3 % BDP Kazahstana, vlada pa ga namerava do leta 2020 povečati na 3 %. Glede na Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o potovanjih in konkurenčnosti turizma za leto 2017 je BDP v Kazahstanu 3,08 milijarde ameriških dolarjev ali 1,6 odstotka skupnega BDP. WEF je v poročilu za leto 2019 Kazahstan zasedel 80. mesto. Kazahstan je leta 2016 obiskalo 6,5 milijona turistov. Leta 2017 se je Kazahstan po številu prihodov turistov uvrstil na 43. mesto na svetu. Turizem v Kazahstanu je 'močno nerazvit', kljub znamenitostim dramatičnih gorskih, jezerskih in puščavnih pokrajin v državi. Dejavniki, ki ovirajo povečanje turističnih obiskov, naj bi vključevali visoke cene, slabo infrastrukturo, slabo storitev in logistične težave potovanja v geografsko ogromni, nerazviti državi. Tudi za domačine lahko odhod na počitnice v tujino stane le polovico cene počitnic v Kazahstanu. Kazahstanska vlada, dolgo označena kot avtoritarna z zgodovino kršenja človekovih pravic in zatiranja politične opozicije, je začela pobudo, imenovano ''Načrt za razvoj turistične industrije 2020''. Cilj te pobude je ustanoviti pet turističnih grozdov v Kazahstanu: mesto Astana, mesto Almati, vzhodni Kazahstan, Južni Kazahstan in območje Zahodnega Kazahstana. Poleg tega si prizadeva za naložbe v višini 4 milijarde dolarjev in ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest v turistični panogi do leta 2020<ref>{{navedi splet |url=http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |title=Kazakhstan to develop its tourism industry. Environment. Tengrinews.kz |publisher=En.tengrinews.kz |date=18 June 2014 |accessdate=18 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119065420/http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |archive-date=19 November 2015 |url-status=live }}</ref>. Kazahstan državljanom Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Kirgizije, Mongolije, Rusije in Ukrajine ponuja stalni brezvizni režim do 90 dni, državljanom Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Srbije, Južna Koreja, Tadžikistan, Turčija, ZAE in Uzbekistana pa do 30 dni. Kazahstan je vzpostavil brezvizni režim za državljane 54 držav, vključno z državami članicami Evropske unije in OECD, ZDA, Japonske, Mehike, Avstralije in Nove Zelandije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |title=Visa Regime of Kazakhstan with other countries |publisher=The Ministry of foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan |date=3 June 2017 |accessdate=22 June 2017 |language=ru |archive-date=2017-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170609052952/http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |url-status=dead }}</ref> == Unescova svetovna dediščina == Kazahstan ima na seznamu Unescove svetovne dediščine tri kulturne in naravne dediščine: *[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] (kazaško Қожа Ахмет Яссауи кесенесі, ''Qoja Ahmet Iassaýı kesenesi''); grobnico v mestu Turkestan so zgradili pod vladavino mongolskega emirja Timur Lenka in sodi med najbolje ohranjene zgradbe iz tistega časa. *[[Petroglifi arheološkega najdišča v Tamgaliju]]; pri mestu [[Tamgali]] najdemo na tisoče skalnih rezbarij z ostanki naselbin in grobnic. * [[Svilna pot v gorovju Tjanšan]] *[[Sarjarka - Stepe in jezera na severu Kazahstana]]; območje zajema zavarovana predela Naurzum in Korgalčin (Nauryzumsky in Korgalzhyn) ter obširno srednjeazijsko stepo. Mokrišča naravnih rezervatov so zelo pomembna za številne ptice selivke, stepa pa je domovina ogroženih vrst ptic in redke sajge. *[[Tjanšan|Šindžjang Tjanšan]] * Hladne zimske puščave [[Turan|Turana]]; (vpisana 2023) Ta transnacionalna dediščina obsega štirinajst sestavnih delov, ki jih najdemo na sušnih območjih zmernega pasu Srednje Azije med Kaspijskim jezerom in Turanskim visokim gorovjem. Območje je podvrženo ekstremnim podnebnim razmeram z zelo mrzlimi zimami in vročimi poletji ter se ponaša z izjemno pestro floro in favno, ki se je prilagodila težkim razmeram. Dediščina predstavlja tudi precejšnjo raznolikost puščavskih ekosistemov, ki se razprostirajo na razdalji več kot 1500 kilometrov od vzhoda do zahoda. Vsak od sestavnih delov dopolnjuje druge v smislu biotske raznovrstnosti, tipov puščav in tekočih ekoloških procesov.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1693 Unesco]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kazakhstan}} * [https://web.archive.org/web/20160101051159/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552643 Caspian Pipeline Controversy] from the [https://web.archive.org/web/20160115205405/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494 Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298071.stm Country Profile] from BBC News. * {{CIA World Factbook link|kz|Kazakhstan}} * [https://2009-2017.state.gov/p/sca/ci/kz/ Kazakhstan] information from the United States Department of State * [https://web.archive.org/web/20100309085822/http://www.loc.gov/rr/international/amed/kazakhstan/kazakhstan.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]]. * [https://web.archive.org/web/20160304053245/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/kazakhstan.htm Kazakhstan] at ''UCB Libraries GovPubs''. * [http://mfa.kz/ Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929145154/http://mfa.kz/ |date=2011-09-29 }} {{Central Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evrazija]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Kazahstan| ]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] rcnzx8xyj2kmk64vt3gr87febccoe61 6749655 6749653 2026-09-12T14:42:07Z Ljuba24b 92351 /* Unescova svetovna dediščina */ dp 6749655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Қазақстан Республикасы <br />''Qazaqstan Respublïkası''<br /> Республика Казахстан <br />''Respublika Kazakhstan''<br /> |conventional_long_name = Republika Kazahstan |common_name = Kazahstan |common_name2 = Kazahstana |national_motto = |image_flag = Flag of Kazakhstan.svg |image_coat =Coat_of_arms_of_Kazakhstan.svg |image_map = Kazakhstan (orthographic projection).svg |national_anthem = Менің Қазақстаным<br/>''Meniñ Qazaqstanım''<br/>{{small|''Moj Kazahstan''}}<br/><center>[[File:Kazakhstan National Anthem 2012.ogg]]</center> |official_languages = [[kazaščina]] (državni jezik), [[ruščina]] |capital = [[Astana]] |latd=51 |latm=10 |latNS=N |longd=71 |longm=25 |longEW=E |largest_city = [[Almati]] |demonym = Kazahstánec, Kazahstánka |government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = Kasim-Žomart Tokajev |leader_name2 = Olžas Bektenov |sovereignty_type = [[Zgodovina Kazahstana|Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_event1 = 1. kanat |established_date1 = 1361 kot [[Bela horda]] |established_event2 = 2. kanat |established_date2 = 1428 kot [[Uzbeška horda]] |established_event3 = 3. kanat |established_date3 = 1465 kot [[Kazaški kanat]] |established_event4 = Neodvisnost od Sovjetske zveze |established_date4 = 16. december 1991 |established_event5 = Razpad Sovjetske zveze |established_date5 = 25. december 1991 | established_event7 = Ustava | established_date7 = 30. avgust 1995 |area_rank = 9. |area_km2 = 2.724.900 |percent_water = 1,7 |population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 20.495.975<ref>{{navedi splet |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January (as of February 3, 2025) |language=en |publisher=astanatimes.com |date=2026-02-03 |access-date=2026-02-05 |archive-date=4 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250204141004/https://en.inform.kz/news/kazakhstans-population-stands-at-20286084-on-january-1-f8954a/ |url-status=live}}</ref> |population_estimate_year = 2026 |population_estimate_rank = 65. |population_census = 14.953.100 |population_census_year = 1999 |population_density_km2 = 7 |population_density_rank = 236. |GDP_year = 2025 |GDP_PPP = 904,500 milijarde $ |GDP_ref = <ref name="IMF">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |publisher=International Monetary Fund |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> |GDP_PPP_rank =37. |GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $44.450<ref name="IMF"/> |GDP_PPP_per_capita_rank =49. |GDP_nominal_rank = 48. |GDP_nominal = {{increase}} $300,540 milijarde $ |GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $14.770 |GDP_nominal_per_capita_rank = 64. |HDI_year = 2023 |HDI = 0,837 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |accessdate=16 April 2020 |publisher=United Nations Development Programme |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416080801/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |archivedate=16 April 2020}}</ref> |HDI_rank = 60. |Gini = 27,8 |Gini_ref = <ref name=WB1>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=25 December 2022 |archive-date=18 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200518140724/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |url-status=live}}</ref> |Gini_year = 2018 |currency = [[kazahstanski tenge|tenge]] |currency_code = KZT |country_code = KAZ |time_zone = Zahod/Vzhod |utc_offset = +5/+6 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |utc_offset_DST = +5/+6 |cctld = [[.kz]] |calling_code = 7 }} '''Kazahstan''', uradno '''Republika Kazahstan''', je država, ki večinoma leži v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], najbolj zahodni deli pa so v [[Evropa|Evropi]]. Je deveta največja država in največja [[celinska država]] na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov. Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parlam.kz/en/constitution |title=Kazakhstan/Qazaqstan Constitution |accessdate=27 December 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202170929/http://www.parlam.kz/en/constitution |archivedate=2 December 2016}}</ref> Meji na [[Rusija|Rusijo]], [[Kitajska|Kitajsko]], [[Kirgizistan]], [[Uzbekistan]] in [[Turkmenistan]]. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez [[Kaspijsko jezero]]. V najbližji točki sta si z Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, [[stepa]], [[tajga]], skalni [[kanjon]]i, hribi, delte, zasnežene gore in [[puščava]]. V Kazahstanu je leta 2025 po ocenah živelo 20,5 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 7,4 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto [[Astana]], ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot [[Nursultan]] po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, [[Almati]]ja. Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in cesarstvi. V antiki so deželo naseljevali nomadski [[Skiti]], perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. [[Turška ljudstva]], nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej njegovi zgodovini. V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo [[Mongolsko cesarstvo]] pod [[Džingiskan]]om. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane ''jüz'' (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). [[Rusi]] so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so ''de jure'' vladali vsemu Kazahstanu kot delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 in poznejši [[Ruska državljanska vojna|državljanski vojni]] je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika. Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. [[Nursultan Abiševič Nazarbajev]], prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladajočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime. Na mestu predsednika je Nazarbajeva nasledil predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov<ref name="time">{{navedi novice|last=Zarakhovich|first=Yuri|date=27 September 2006|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|title=Kazakhstan Comes on Strong|work=Time|access-date=13 December 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151207235354/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|archivedate=7 December 2015}}</ref>. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere«<ref name="World Report 2015: Kazakhstan">Human Rights Watch, [https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan World Report 2015: Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161028020227/https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan |date=28 October 2016 }}, accessed October 2015.</ref>. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo. Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje [[Kazahi|Kazahe]] (65,5 % prebivalstva), [[Rusi|Ruse]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Ukrajinci|Ukrajince]], [[Nemci|Nemce]], [[Tatari|Tatare]] in [[Ujguri|Ujgure]]<ref name="Census2009">{{navedi splet |script-title=ru:Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) |url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archiveurl=https://www.webcitation.org/5uvOtyVTC?url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archivedate=12 December 2010 |publisher=Republic of Kazakhstan Statistical Agency |access-date=10 December 2010 |language=ru |url-status=dead}}</ref>. [[Islam]] je vera približno 70 % prebivalstva, [[krščanstvo]] pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani. Državni jezik je [[kazaščina]], [[ruščina]] pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY. == Etimologija == Ime ''Kazah'' izvira iz starodavne turške besede ''qaz'', 'potepanje', kar odraža nomadsko kulturo Kazahov<ref name=etym>{{cite dictionary |title=Cossack (n.) |url=http://etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |dictionary=The Online Etymology Dictionary |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151002024126/http://www.etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |archivedate=2 October 2015 }}</ref>. Izraz ''kozak'' je istega izvora. Perzijska pripona ''-stan'' pomeni 'dežela' ali 'kraj', zato lahko ''Kazahstan'' dobesedno prevedemo kot 'dežela potepuhov'. Čeprav se izraz tradicionalno nanaša samo na etnične [[Kazahi|Kazahe]], vključno s tistimi, ki živijo na Kitajskem, v Rusiji, Turčiji, Uzbekistanu in drugih sosednjih državah, se izraz Kazah vedno pogosteje uporablja za vsakega prebivalca Kazahstana, vključno z ne-kazahi<ref>{{cite journal |last=Surucu |first=Cengiz |title=Modernity, Nationalism, Resistance: Identity Politics in Post-Soviet Kazakhstan |url=https://archive.org/details/central-asian-survey_2002-12_21_4/page/385 |journal=Central Asian Survey |year= 2002 |pages=385–402 |doi=10.1080/0263493032000053208 |volume=21 |issue=4|issn = 0263-4937}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kazahstana}} [[File:Cumania (1200) eng.png|thumb|270px|Cuman-Kipčak konfederacija v Evraziji okoli 1200. Kazahstanci so potomci Kipčakov, Nogaisov in drugih turških in srednjeveških mongolskih plemen]] Kazahstan je bil naseljen že od [[paleolitik]]a.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=yZHmpRGYtTEC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=kazakhstan+paleolithic#v=onepage&q=kazakhstan%20paleolithic&f=false|title=Early Paleolithic in South and East Asia|last=Ikawa-Smith|first=Fumiko|date=1 January 1978|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-081003-5|location=|pages=91|language=en}}</ref> Kultura Botai (3700–3100 pr. n. št.) velja za prvo, ki je udomačila konja. Prebivalstvo Botai je večino svojih prednikov izpeljalo iz globoko evropskega prebivalstva, znanega kot starodavni severni Evrazijci, hkrati pa je kazalo tudi nekaj primesi starodavne vzhodne Azije.<ref>{{Cite journal |last1=Jeong |first1=Choongwon |last2=Balanovsky |first2=Oleg |last3=Lukianova |first3=Elena |last4=Kahbatkyzy |first4=Nurzhibek |last5=Flegontov |first5=Pavel |last6=Zaporozhchenko |first6=Valery |last7=Immel |first7=Alexander |last8=Wang |first8=Chuan-Chao |last9=Ixan |first9=Olzhas |last10=Khussainova |first10=Elmira |last11=Bekmanov |first11=Bakhytzhan |date=June 2019 |title=The genetic history of admixture across inner Eurasia |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=3 |issue=6 |pages=966–976 |doi=10.1038/s41559-019-0878-2 |issn=2397-334X |pmc=6542712 |pmid=31036896 |bibcode=2019NatEE...3..966J}}</ref> Živinoreja se je razvila v neolitiku. Prebivalstvo je bilo v bronasti in železni dobi belska rasa.<ref>{{Cite journal |last=Ismagulov |first=O |year=2010 |title=Physical Anthropology of Kazakh People and their Genesis |journal=Science of Central Asia |url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=category&id=4&Itemid=28 |display-authors=etal |access-date=5 November 2022 |archive-date=10 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170210124931/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=7:physical-anthropology-of-kazakh-people-and-their-genesis}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=10 June 2015 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS |access-date=5 November 2022 |archive-date=2 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220902191050/https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |url-status=live}}</ref> Kazahstansko ozemlje je bilo ključni sestavni del evroazijske trgovske [[Stepska pot|Stepske poti]], prednice kopenske [[Svilna pot|svilne poti]]. Arheologi verjamejo, da so ljudje najprej udomačili konja (tj. ponija) v obsežnih stepah regije. Srednja Azija je bila v zadnjih prazgodovinskih obdobjih naseljena s skupinami, kot je morda proto-indoevropska [[kultura Afanasjevo]],<ref>According to Allentoft et al. (2015) and Haak et al. (2015),</ref> poznejših zgodnjih indo-iranskih kultur, kot sta [[Kultura Andronovo|Andronovo]]<ref name="Beckwith49">{{harvnb|Beckwith|2009|p=49}}: "Archaeologists are now generally agreed that the Andronovo culture of the Central Steppe region in the second millennium BC is to be equated with the Indo-Iranians."</ref> in poznejšimi indo-Iranci, kot so [[Saki]] in [[Masageti]].<ref name="B_68">{{harvnb|Beckwith|2009|p=68}}</ref> Druge skupine so vključevale nomadske [[Skiti|Skite]] in perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] na južnem ozemlju sodobne države. Leta 329 pred našim štetjem so se [[Aleksander Veliki]] in njegova makedonska vojska borili v bitki pri Jahartesu proti Sakijem ob reki Jahartes, danes znani kot [[Sir Darja]] ob južni meji sodobnega Kazahstana. === Turški kaganat in Kumansko-Kipčakski kaganat === Glavna migracija turških ljudstev se je zgodila med 5. in 11. stoletjem, ko so se razširila po večjem delu Srednje Azije. Turška ljudstva so počasi nadomestila in asimilirala prejšnje iransko govoreče domačine, s čimer so prebivalstvo Srednje Azije iz večinoma iranskega spremenili v pretežno vzhodnoazijsko.<ref>{{Cite journal |last1=Damgaard |first1=Peter de Barros |last2=Marchi |first2=Nina |last3=Rasmussen |first3=Simon |last4=Peyrot |first4=Michaël |last5=Renaud |first5=Gabriel |last6=Korneliussen |first6=Thorfinn |last7=Moreno-Mayar |first7=J. Víctor |last8=Pedersen |first8=Mikkel Winther |last9=Goldberg |first9=Amy |last10=Usmanova |first10=Emma |last11=Baimukhanov |first11=Nurbol |date=May 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |journal=Nature |language=en |volume=557 |issue=7705 |pages=369–374 |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |bibcode=2018Natur.557..369D |hdl=1887/3202709 |s2cid=13670282 |issn=1476-4687 |quote=The wide distribution of the Turkic languages from Northwest China, Mongolia and Siberia in the east to Turkey and Bulgaria in the west implies large-scale migrations out of the homeland in Mongolia. |hdl-access=free |access-date=10 August 2022 |archive-date=21 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200221160318/https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |url-status=live}} The quotation is from pp. 4–5.</ref> Prvi turški kaganat je leta 552 na Mongolski planoti ustanovil Bumin in se hitro razširil proti zahodu proti Kaspijskemu jezeru. Göktürki so pred seboj pregnali različna ljudstva: Ksionite, Uare, Ogure in druge. Zdi se, da so se ta združila z Avari in Bolgari. V 35 letih sta bila vzhodna polovica in Zahodni turški kaganat neodvisna. Zahodni kaganat je dosegel svoj vrhunec v začetku 7. stoletja. === Mongolsko cesarstvo in Zlata horda === {{glavni|Mongolsko cesarstvo|Zlata horda}} Kumani so v stepe sodobnega Kazahstana vstopili okoli začetka 11. stoletja, kjer so se kasneje pridružili Kipčakom in ustanovili obsežno kumansko-kipčaško konfederacijo. Medtem ko sta starodavni mesti Taraz (Aulie-Ata) in Hazrat-e Turkestan že dolgo služili kot pomembni vmesni postaji na svilni poti, ki je povezovala Azijo in Evropo, se je prava politična konsolidacija začela šele z mongolsko vladavino v začetku 13. stoletja. Pod Mongolskim cesarstvom so bila ustanovljena prva strogo strukturirana upravna okrožja (''Ulus''). Po delitvi Mongolskega cesarstva leta 1259 je ozemlju, ki bo postalo sodobni Kazahstan, vladala [[Zlata horda]], znana tudi kot ''Ulus Džoči''.<ref name="Lee">{{cite encyclopedia |last=Lee |first=Joo-Yup |title=The Kazakh Khanate |editor-last=Ludden |editor-first=David |encyclopedia=The Oxford Research Encyclopedia of Asian History |publisher=Oxford University Press |location=New York |date=April 2019 |url=https://www.researchgate.net/publication/338291376 |access-date=31 July 2025 |ref=Lee2019}}</ref> V obdobju Zlate horde se je med vladajočo elito pojavila turško-mongolska tradicija, v kateri so poturčeni potomci [[Džingiskan]]a sledili islamu in še naprej vladali nad deželami. === Kazaški kanat === {{glavni|Kazaški kanat}} [[File:2000 Stamp of Kazakhstan - Abylai Khan.jpg|thumb|upright=0.7|Ablaj kan, kan Srednjega džuza od 1771 do 1781]] [[File:SB - Kazakh woman on horse.jpg|thumb|Tradicionalna kazaška poročna obleka]] [[File:Karkaraly National Park 6.jpg|thumb|left|Ruševine palače Kizil Kenš v narodnem parku Karkarali]] [[File:Жуз.svg|thumb|left|250px|Približno območje zasedeno s tremi Kazaškimi džuzi v zgodnjem 20. stoletju. {| |{{legend|#ccff99|Mladi džuz}} |{{legend|#fdd99b|Srednji džuz}} |{{legend|#ffaaaa|Veliki džuz}} |}]] [[File:SB - Inside a Kazakh yurt.jpg|thumb|left|Kazaška družina v jurti, 1911/1914]] V 15. stoletju je Kazaški kanat nastal kot posledica razpada Zlate horde. Ustanovila sta ga Džanibek kan in Kerej kan, še naprej pa mu je vladal Džingisidovski klan Tore (dinastija Džoči). Kazaški kanat je bil naslednica levega (vzhodnega) krila Ulusa Džoči.<ref name="Lee"/> V začetku 16. stoletja so Kazahstanci kanat preoblikovali v nomadsko cesarstvo, ki se je raztezalo čez stepe vzhodno od Kaspijskega jezera in severno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] vse do zgornjega toka reke [[Irtiš]] in zahodnih pristopov k [[Altaj]]skim gorovjem. Med vladavino Burunduk kana (vladal 1488–1509) in Kasima kana (1509–1518) so bili Kazahstanci gospodarji praktično celotne stepske regije, domnevno so lahko na bojišče pripeljali 200.000 konjenikov in so se jih bali vsi njihovi sosedje. Mnogi zgodovinarji menijo, da je Kasim kanovo vodstvo izhodišče za samostojno in suvereno kazahstansko državo. Njegov vpliv je razširil kazahstansko oblast od jugovzhodnih regij sodobnega Kazahstana do Uralskega gorovja.<ref name="Britannica">[https://www.britannica.com/topic/history-of-Kazakhstan#ref357359 ''History of Kazakhstan'' | Britannica]</ref><ref name="Lee" /> Med vladavino treh sinov Kasim kana je kanova avtoriteta nekoliko oslabela, kar je sčasoma privedlo do razdrobljenosti Kazaškega kanata na tri ločene ''horde'': Veliko hordo v jugovzhodnem Kazahstanu severno od Tjanšana, Srednjo hordo v osrednji stepi blizu Aralskega jezera in Malo hordo med Aralskim jezerom in reko Ural. V teh regijah so kanovo moč pogosto omejevali plemenski voditelji, znani kot [[sultan]]i, še bolj pa [[beg]]i in batiri, poglavarji klanovskih skupnosti. Čeprav so kani nominalno poveljevali mogočni vojski, je bila njihova avtoriteta močno odvisna od zvestobe teh lokalnih voditeljev.<ref name="Britannica"/> Zadnji vladajoči sin Kasim kana, Haknazar, je premagal te izzive, ponovno združil tri horde in razširil svojo moč preko step. Pod svoj nadzor ni prišel le kazahstanskih hord, temveč tudi Baškirje, Kirgize in Nogajce, pa tudi ozemlja, kot so Kazanski, Sibirski in Astrahanski kanat, ter mesta, kot so Buhara, Hiva in Taškent. Po Ryčkovu je Haknazarjevo vladavino zaznamovala brutalna konsolidacija oblasti, kjer je izkoristil nestabilnost sosednjih ljudstev, naložil visoke davke in močno omejil njihovo gibanje in vire. Omejil jih je na en sam lonec na tri gospodinjstva, zasegel živino, blago in celo otroke ter prepovedal lastništvo zemlje in gibanje čez nekatere reke. Zaradi teh dejanj so ta ljudstva osiromašili in podredili, hkrati pa so okrepili njegovo oblast nad regijo.<ref name="Abusseitova">{{navedi knjigo |last=Abusseitova |first=M. Kh. |title=The Kazakh Khanate in the Second Half of the 16th Century |publisher=Academy of Sciences of the Kazakh SSR, Institute of History, Archaeology, and Ethnography named after Ch. Ch. Valikhanov |location=Alma-Ata |year=1985 |pages=52–53 |language=Russian |url=https://www.academia.edu/94606048}}</ref> Začel je redne vpade v Transoksiano, vzorec, ki so ga nadaljevali njegovi nasledniki, vključno s Tauekel kanom, ki je na kratko zasedel Samarkand. Vendar se je do začetka 17. stoletja obnovljena enotnost znova začela razpadati, kar je privedlo do razdrobljenosti kanata. Posledično se je centralna oblast znatno oslabila in po vsej regiji so se pojavili številni manjši, lokalni vladarji. Politična razpletenost, plemenska rivalstva in vse manjši pomen čezmejnih trgovskih poti med vzhodom in zahodom so oslabili Kazaški kanat. [[Hivski kanat]] je izkoristil to priložnost in zavzel polotok Mangišlak. Uzbeška vladavina je tam trajala dve stoletji, do ruskega prihoda. V 17. stoletju so se Kazahi borili proti Ojratom, federaciji zahodnih mongolskih plemen, vključno z Dzungari<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |title=Kazakhstan to c. AD 1700 |work=Encyclopædia Britannica |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150811050147/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |archivedate=11 August 2015}}</ref>. Začetek 18. stoletja je zaznamoval zenit Kazaškega kanata. V tem obdobju je Mala Horda sodelovala v vojni 1723–1730 proti Dzungarskemu kanatu, po njihovi »veliki nesreči« invaziji na kazaška ozemlja.Pod vodstvom Abul Kair kana so Kazahi dobil večje zmage nad Dzungarji pri reki Bulanti leta 1726 in v bitki pri Anrakaju leta 1729. Ablaj kan je sodeloval v najpomembnejših bitkah proti Dzungarjem od 1720-ih do 1750-ih, za kar ga je ljudstvo razglasilo za ''batira'' ('heroja'). Kazahi so trpeli zaradi pogostih napadov volških [[Kalmiki|Kalmikov]]. Kokandski kanat je izkoristil šibkost kazaških džuzov po napadih na Džungarje in Kalmike ter osvojil sedanji jugovzhodni Kazahstan, vključno z Almatijem, formalno prestolnico v prvi četrtini 19. stoletja. Tudi Buharski emirat je vladal Šimkentu, preden so Rusi prevzeli prevlado.<ref name="Russian Encyclopedia" /> Leta 1822 je bila institucija kanata v kazaških hordah ukinjena, kar je sprožilo upor sultana Kasima v letih 1824–1827. Zadnji poskus obnove kanata je vodil sultan Kenesary Kasimov, ki se je leta 1837 razglasil za kana in vodil oborožen boj proti ruskim oblastem do svoje smrti leta 1847.<ref name="Russian Encyclopedia">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/c/kazakhskoe-khanstvo-3b4db9 |website=bigenc.ru |title=Kazakh Khanate |date=15 November 2023 }}</ref> === Ruski Kazahstan === {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Battle Cossacks with Kyrgyz 1826.JPG|thumb|Uralski Kozaki se prepirajo s Kazahi]] V prvi polovici 18. stoletja je Rusko cesarstvo zgradilo ''linijo Irtiš'', serijo šestinštirideset utrdb in devetinšestdesetih [[reduta|redut]], vključno [[Omsk]] (1716), [[Semipalatinsk]] (1718), [[Pavlodar]] (1720), [[Orenburg]] (1743) in [[Petropavlovsk]] (1752), da bi preprečili napade Kazahov in Ojratov na rusko ozemlje<ref>"''Russian Colonization and the Genesis of Kazak National Consciousness''". S. Sabol (2003). Springer. p.27 {{ISBN|0230599427}}</ref><ref>"''Central Asia, 130 Years of Russian Dominance: A Historical Overview''". Edward A. Allworth, Edward Allworth (1994). Duke University Press. p. 10. {{ISBN|0822315211}}</ref>. V poznem 18. stoletju so Kazahi izkoristili Pugačev upor, ki je bil osredotočen na območje Volge, kjer so napadli ruske in volške nemške naselbine. [[Ruski imperij]] je v 19. stoletju začelo širiti svoj vpliv v Srednjo Azijo. Obdobje ''Velike igre'' na splošno velja za približno 1813 do Anglo-ruske konvencije iz leta 1907. Carji so dejansko vladali nad večino ozemlja, ki je pripadalo sedanji republiki Kazahstan. Ruski imperij je uvedel sistem upravljanja in zgradil vojaške garnizone in vojašnice, da bi ustanovil prisotnost v Srednji Aziji v tako imenovani ''Veliki igri'' za prevlado na območju proti Britanskemu imperiju, ki je svoj vpliv širil iz južne Indije v jugovzhodno Azijo. Rusija je leta 1735 zgradila prvo izpostavo Orsk. Uvedla je ruski jezik v vse šole in vladne organizacije. Ruska prizadevanja za vsiljevanje svojega sistema so vzbudila ogorčenje s strani Kazahov in do 1860-ih so se nekateri Kazahi uprli ruski vladavini. Motila je tradicionalni nomadski življenjski slog in živinorejsko gospodarstvo, ljudje pa so trpeli lakoto in stradanje, nekaj kazahških plemen je propadlo. Kazaško nacionalno gibanje, ki se je začelo v poznem 19. stoletju, si je prizadevalo ohraniti materni jezik in identiteto, tako da se je uprlo poskusom Ruskega imperija, da bi jih asimilirali in zadušili. Od 1890-ih let naprej je vse večje število naseljencev iz Ruskega imperija začelo kolonizirati ozemlje današnjega Kazahstana, zlasti provinco Semirečje. Ko je bila leta 1906 dokončana [[Transaralska železnica]] od Orenburga do [[Taškent]]a, se je število naseljencev še povečalo. Posebej ustanovljen oddelek za migracije (Переселенческое Управление) v Sankt Peterburgu je nadziral in spodbujal migracije, da bi razširil ruski vpliv na tem območju. V 19. stoletju se je v Kazahstan priselilo približno 400.000 Rusov, v regiji pa se je v prvi tretjini 20. stoletja priselilo približno milijon Slovanov, Nemcev, Judov in drugih<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |title=Kazakhstan |work=Encyclopædia Britannica |date=16 December 1991 |accessdate=9 September 2013 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617101159/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |archivedate=17 June 2015}}</ref>. Vasile Balabanov je bil skrbnik, ki je bil odgovoren za preselitev v večjem delu tega obdobja. [[File:Alikhan Bukeikhanov.jpg|thumb|left|upright=0.7|Alihan Bukeihanov, kazahstanski državnik, ki je med letoma 1917 in 1920 opravljal funkcijo premierja Alaševe avtonomije od 1917 do 1920]] Konkurenca za zemljo in vodo, ki je nastala med Kazahi in prišleki, je v zadnjih letih Ruskega imperija povzročila veliko ogorčenje proti kolonialni vladavini. Najbolj resna vstaja, srednjeazijski upor, se je zgodila leta 1916. Kazahstan je napadel ruske in kozaške naseljence in vojaške garnizone. Upor je povzročil vrsto spopadov in brutalne poboje, ki sta jih zagrešili obe strani<ref>{{cite encyclopedia|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|title=Kazakhstan|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|date=2005y|archivedate=15 April 2005|accessdate=29 October 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415185833/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|url-status=dead}}</ref>. Obe strani sta se uprli komunistični vladi do konca leta 1919. === Kazaška sovjetska socialistična republika === {{glavni| Kazaška sovjetska socialistična republika}} [[File:Young Pioneers in Kazakh SSR.jpg|thumb|Mladi pionirji v pionirskem taboru v Kazaški SSR]] Po [[Oktobrska revolucija|propadu centralne vlade]] v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] novembra 1917 so Kazahi (takrat v Rusiji uradno imenovani ''Kirgiz'') doživeli kratko obdobje avtonomije (Alaševa avtonomija), da bi na koncu podlegli vladavini [[boljševiki|boljševikov]]. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika v okviru Ruske federativne socialistične republike (RSFSR). Kirgiška ASSR je vključevala ozemlje današnjega Kazahstana, njegovo upravno središče pa je bilo mesto Orenburg, v katerem so živeli pretežno Rusi. Junija 1925 se je Kirgiška ASSR preimenovala v Kazaška ASSR, njeno upravno središče pa je bilo preneseno v mesto Kizilord, aprila 1927 pa v [[Almati]]. Sovjetska represija tradicionalne elite je skupaj s prisilno kolektivizacijo v poznih 1920-ih in 1930-ih prinesla lakoto in visoke smrtne žrtve, kar je vodilo v nemire (glej tudi: [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]).<ref>{{cite journal |url= http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20060903203830/http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|archive-date= 3 September 2006|title= The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives|author= Simon Ertz|date= 2005|journal= Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies|volume= 1|pages= 1–12|accessdate= 1 June 2010}}</ref> V tridesetih letih 20. stoletja so bili nekateri člani kazahstanske kulturne družbe usmrčeni - kot del političnih represalij, ki jih je v Moskvi vodila sovjetska vlada. 5. decembra 1936 se je Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika (katere ozemlje do tedaj ustreza ozemlju sodobnega Kazahstana) ločila od Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in je postala polnopravna zvezna republika ZSSR, ena od enajstih takšnih republik v tistem času, skupaj s Kirgiško sovjetsko socialistično republiko. Republika je bila ena od destinacij za izgnane in obsojene osebe, pa tudi za množično naselitev ali deportacije, ki so jih osrednje oblasti ZSSR izvajale v 1930-ih in 1940-ih, na primer približno 400.000 Povolških Nemcev, deportiranih iz Povolške nemške avtonomne sovjetske socialistične republike v septembra – oktobra 1941, nato pa Grki in krimski Tatari. Deportirani in ujetniki so bili internirani v nekaterih največjih sovjetskih delovnih taboriščih ([[Gulag]]), vključno s taboriščem ALZhIR zunaj Astane, ki je bilo rezervirano za žene moških, ki so veljali za 'sovražnike ljudstva'<ref>[http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 Children of the gulag live with amnesia]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303223853/http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 |date=3 March 2016 }}, ''Taipei Times'', 1 January 2007</ref>. Mnogi so se preselili zaradi politike preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi, drugi pa so bili v Sovjetski zvezi prisiljeni v prisilna naselja. [[File:International conference on Primary Health Care - Conferencia Internacional sobre Atención Primaria de Salud - Almaty -1978.jpg|thumb| Mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi leta 1978, znana kot Deklaracija Alma-Ata]] Sovjetsko-nemška vojna (1941–1945) je v podporo vojnim prizadevanjem povečala industrializacijo in pridobivanje rudnin. V času smrti voditelja ZSSR [[Josip Stalin|Josipa Stalina]] leta 1953 pa je imel Kazahstan še vedno močno kmetijsko gospodarstvo. Leta 1953 je sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] sprožil ''Kampanjo Deviških polj'', namenjeno spreminjanju tradicionalnih pašnikov Kazahstana v veliko pridelovalnico žita za Sovjetsko zvezo. Politika Deviških polj je prinesla mešane rezultate. Vendar pa je skupaj s poznejšimi modernizacijami sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] (na oblasti 1964–1982) pospešil razvoj kmetijskega sektorja, ki ostaja vir preživetja za velik odstotek kazahstanskega prebivalstva. Kazahi so zaradi desetletij pomanjkanja, vojn in ponovne naselitve do leta 1959 postali manjšina v državi, ki je predstavljala 30 % prebivalstva. Etnični Rusi so predstavljali 43 %<ref>Flynn, Moya (1994). ''[https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 Migrant Resettlement in the Russian Federation: Reconstructing 'Homes' and 'Homelands'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905163322/https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 |date=5 September 2015 }}''. Anthem Press. p. 15. {{ISBN|1-84331-117-8}}</ref>. Leta 1947 je vlada ZSSR v okviru svojega projekta atomske bombe v bližini severovzhodnega mesta [[Semipalatinsk]] ustanovila testno mesto za atomsko bombo, kjer je bil leta 1949 izveden prvi sovjetski preskus jedrske bombe. Do leta 1989 je bilo izvedenih na stotine jedrskih testov, ki so imeli negativne ekološke in biološke posledice<ref>{{navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|title=Kazakhstan's Painful Nuclear Past Looms Large Over Its Energy Future|last=Keenan|first=Jillian|newspaper=The Atlantic|language=en-US|access-date=27 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202233241/https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|archivedate=2 February 2017}}</ref>. Protijedrsko gibanje v Kazahstanu je postalo glavna politična sila v poznih 1980-ih. Decembra 1986 so v Almatiju potekale množične demonstracije mladih etničnih Kazahov, pozneje imenovanih izgredi Jeltoksan, ki so protestirali nad zamenjavo prvega sekretarja Komunistične partije Kazahstanske republike Dinmukhameda Konajeva z Genadijem Kolbinom iz ruske SFSR. Vladne čete so zatrle nemire, več ljudi je bilo ubitih, veliko protestnikov pa je bilo zaprtih. V slabih dneh sovjetske vladavine je nezadovoljstvo še naprej raslo in se izražalo pod politiko glasnosti sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. === Neodvisnost === 25. oktobra 1990 je Kazahstan razglasil svojo suverenost na svojem ozemlju kot republika v Sovjetski zvezi. Potem ko je avgusta 1991 prekinjen poskus državnega udara v Moskvi, je Kazahstan 16. decembra 1991 razglasil neodvisnost in tako postal zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost. Deset dni kasneje je Sovjetska zveza sama prenehala obstajati. Prvi predsednik države Kazahstan [[Nursultan Nazarbajev]] je postal prvi predsednik države. Nazarbajev je vladal avtoritarno, za kar so nekateri menili, da je v prvih letih osamosvojitve bilo potrebno. Poudarek je bil na pretvorbi gospodarstva države v tržno gospodarstvo, politične reforme pa so zaostajale za dosežki v gospodarstvu. Do leta 2006 je Kazahstan ustvaril 60 % BDP Srednje Azije, predvsem s svojo naftno industrijo. Leta 1997 je vlada glavno mesto preselila v Astano (preimenovana v Nursultan 23. marca 2019) iz Almatija, največjega kazahstanskega mesta, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sovjetske zveze. Kazahstansko politično krajino med Nazarbajevo vladavino je zaznamoval omejen politični pluralizem. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je v Majilisu (spodnjem domu parlamenta) prevladovala provladna stranka Otan pod vodstvom Nazarbajeva. Druge stranke, ki so naklonjene predsedniku, kot sta agrarno-industrijski blok AIST in stranka Asar (ki jo je ustanovila Nazarbajevljeva hči), so si zagotovile večino preostalih sedežev, medtem ko so se opozicijske stranke borile za zastopanost. Mednarodni opazovalci, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, so kritizirali volitve, ker niso izpolnjevale demokratičnih standardov.<ref>{{navedi splet |title=Parliamentary Elections, 19 September and 3 October 2004 |url=https://www.osce.org/node/57857 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108211859/https://www.osce.org/node/57857 |archive-date=8 January 2021 |access-date=2021-01-05 |website=[[osce.org]] |date=15 December 2004 |language=en}}</ref> Kljub trditvam o napredku v smeri demokracije je kazahstanski politični sistem ostal avtoritaren še dolgo v 21. stoletju.[65] Leta 2010 je bila država na indeksu demokracije časopisa ''The Economist'' še vedno uvrščena med avtoritarne režime. Nazarbajev, ki je vladal od osamosvojitve, je 19. marca 2019 po skoraj treh desetletjih na oblasti napovedal svoj odstop.<ref>{{navedi novice |date=19 March 2019 |title=Kazakh leader resigns after three decades |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190425061650/https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |archive-date=25 April 2019 |access-date=19 March 2019 |work=BBC News}}</ref> Njegov naslednik, Kasim-Žomart Tokajev, je zmagal na predsedniških volitvah leta 2019 in funkcijo prevzel 12. junija 2019.<ref>{{navedi novice |date=10 June 2019 |title=Nazarbayev protégé wins Kazakhstan elections marred by protests |url=https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922092114/https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |archive-date=22 September 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=10 June 2019 |title=CEC announces preliminary results of 2019 Presidential Election in Kazakhstan |url=https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815174133/https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |archive-date=15 August 2019 |access-date=15 August 2019 |website=inform.kz}}</ref> Tokajevo prvo uradno dejanje je bilo preimenovanje glavnega mesta v Nur-Sultan v čast Nazarbajevi zapuščini.<ref>{{navedi novice |date=20 March 2019 |title=Kazakhstan renames capital as new president takes office |url=https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216140002/https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref> Vendar se je Tokajevo predsedovanje soočilo z velikimi izzivi. Januarja 2022 so Kazahstan zaradi strmega dviga cen goriva zajeli obsežni protesti.<ref>{{navedi splet |date=2022-01-05 |title=Kazakhstan protests: government resigns amid rare outbreak of unrest. |url=https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105122522/https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |archive-date=5 January 2022 |access-date=2022-01-05 |website=the Guardian |language=en}}</ref> Nemiri so se hitro stopnjevali in Tokajev se je odločno odzval s prevzemom nadzora nad Varnostnim svetom države, odstavitvijo Nazarbajeva s položaja in utrditvijo lastne moči. To je pomenilo dramatičen premik v politični dinamiki Kazahstana, saj je Tokajev nakazal odmik od starega sistema iz časa Nazarbajeva.<ref>{{navedi novice |title=Kazakhstan's Nazarbayev handed over security council job on his own will: Spokesman |url=https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216143609/https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=www.aa.com.tr}}</ref> Septembra 2022 se je glavno mesto preimenovalo nazaj v Astana, kar je veljalo za del širših prizadevanj za distanciranje države od vpliva nekdanjega predsednika.<ref>{{navedi novice |date=14 September 2022 |title=Kazakhstan to change name of capital from Nur-sultan back to Astana |url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220914002239/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |archive-date=14 September 2022 |access-date=21 September 2022 |work=the Guardian |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni| Geografija Kazahstana}} [[File:Kazakhstan BMNG.jpg|thumb|right|Satelitska slika Kazahstana novembra 2004]] [[File:Reserve Karkaraly.jpg|thumb|Regija Karaganda]] Ker se razprostira na obeh straneh reke [[Ural (reka)|Ural]], ki velja za ločnico z evropsko celino, je Kazahstan ena izmed samo dveh celinskih držav na svetu, ki ima ozemlje na dveh celinah (drugi je [[Azerbajdžan]]). Kazahstan leži v Srednji Aziji. Obsega dele Turanskega nižavja, Srednjekazaško višavje južni del Zahodnisibirskega nižavja, del Prikaspijskega nižavja in odrastke srednjeazijskih gorovij. '''Turansko nižavje''' je puščavska in polpuščavska ravnina z na zahodu rahlo dvignjeno [[Ustjurtska planota|Ustjurtsko planoto]]. Je velika tektonska udorina v kateri so se v terciarju odlagale usedline plitvega morja, ki se je skrčilo na današnje Kaspijsko in Aralsko jezero. V osrednjih deli so danes obsežne puščave s slanimi kotanjami (Kizilkum, Mujunkum). Mestoma so vetrovi v pleistocenu nanosili rodovitno puhlico, kjer je tudi poselitev najgostejša. '''[[Kazaško višavje|Srednjekazaško višavje]]''' je staro hribovje iz kristalinskih kamnin, bogatih z rudami, z najvišjim vrhom Aksoran (1565 m). '''Prikaspijsko nižavje''' je večinoma pod morsko gladino. Je ravna ilovnata puščava med rekama [[Volga|Volgo]] in [[Ural (reka)|Ural]]. Na vzhodu v Kazahstan sežejo deli '''srednjeazijskih gorovij''' [[Tjanšan]] z najvišjim vrhom Han Tängiri (7010 m), [[Džungarski Alatau]], [[Tarbagataj]] in [[Altaj]]. Kazahstan je s površino 2.700.000 kvadratnih kilometrov, ki je enakovredna zahodni Evropi, deveta največja država na svetu in največja zaprta država na svetu. Medtem ko je bil del Sovjetske zveze, je Kazahstan del svojega ozemlja izgubil v kitajski avtonomni pokrajini [[Xinjiang]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=i1SpCwAAQBAJ&pg=PT85&lpg=PT85&dq=kazakhstan+lost+some+of+its+territory+to+russia+and+china#v=onepage&q=kazakhstan%20lost%20some%20of%20its%20territory%20to%20russia%20and%20china&f=false|title=Xinjiang – China's Northwest Frontier|last=Warikoo|first=K.|date=2 March 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-29028-5|language=en}}</ref>, del pa v Uzbekistanski avtonomni republiki Karakalpakstan. Meji 6846 kilometrov z Rusijo, 2203 kilometrov z [[Uzbekistan]]om, 1533 kilometrov s [[Kitajska|Kitajsko]], 1051 kilometrov s [[Kirgizistan]]om in 379 kilometrov s [[Turkmenistan]]om. Velika mesta so [[Astana]], [[Almati]], [[Karagandi]], [[Šimkent]], [[Atirau]] in [[Oskemen]]. Leži med zemljepisnimi širinami 40 ° in 56 ° S, ter dolžinama 46 ° in 88 ° E. Medtem ko leži predvsem v Aziji, majhen del Kazahstana leži tudi zahodno od Urala v vzhodni Evropi<ref>{{cite encyclopedia|title=Kazakhstan – MSN Encarta |url=http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080601203047/http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archivedate= 1 June 2008 |url-status=dead}}</ref>. Kazahstanski teren se razprostira v smeri zahod–vzhod od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do gorovja [[Altaj]] in v smeri sever–jug od ravnin Zahodne Sibirije do oaz in puščav Srednje Azije. [[Kazaška stepa]] (planota) s površino okoli 804.500 kvadratnih kilometrov zavzema tretjino države in je največje območje suhih step na svetu. Za stepo so značilne velike površine travinja in peščenih območij. Glavna jezera in reke so [[Aralsko jezero]], [[Balhaško jezero]] in [[jezero Zajsan]], [[Šarin (reka)|reka Šarin]] s sotesko ter reke [[Ili (reka)|Ili]], [[Irtiš]], [[Išim (reka)|Išim]], [[Ural (reka)|Ural]] in [[Sir Darja]]. Kanjon Šarin je dolg 80 kilometrov, prečka planoto rdečega peščenjaka vzdolž reke Šarin v severnem Tjanšanu ('Nebeško gorovje', 200&nbsp;km vzhodno od Almatija) na {{coord|43|21|1.16|N|79|4|49.28|E|}}. Strma pobočja kanjona, stebri in oboki se dvigajo na višine med 150 in 300 metri. Nedostopnost kanjona je bila varno zatočišče za redko drevo [[jesen (drevo)|jesen]] (''Fraxinus sogdiana''), ki je preživelo tam ledeno dobo in ga zdaj gojijo tudi na nekaterih drugih območjih. Krater Bigač, na {{coord|48|30|N|82|00|E|}} je pliocenski ali miocenski asteroidni krater, premera 8&nbsp;km in ocenjen na starost 5 ± 3 milijone let. <gallery widths=200 heights=160> File:Astana-steppe-7748.jpg|Kazaška stepa v regiji Akmola File:Недалеко от пика - panoramio.jpg|Gorsko območje Tjanšan na jugovzhodu Kazahstana File:Panorama(sharyn).jpg|[[Narodni park Šarin]] File:Eurasian steppe belt.jpg|Kazaška stepa dela evrazijskega stepskega pasu (na zemljevidu) </gallery> === Naravni viri === [[File:Aral Sea 1989-2008.jpg|thumb|220x220px|[[Aralsko jezero]] leta 1989 in 2008]] Kazahstan ima veliko zalog dostopnih virov mineralnih in fosilnih goriv. Razvoj pridobivanja nafte, zemeljskega plina in rudnin je od leta 1993 v Kazahstanu pritegnil večino več kot 40 milijard dolarjev tujih naložb in predstavlja približno 57 % industrijske proizvodnje države (ali približno 13 % bruto domačega proizvoda). Po nekaterih ocenah<ref name="Homestead">[https://web.archive.org/web/20070507024507/http://www.homestead.com/prosites-kazakhembus/MineralWealth.html Mineral Wealth]. homestead.com</ref> ima Kazahstan drugo največjo rezervo [[uran]]a, [[krom]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a; tretje največje rezerve [[mangan]]a; pete največje zaloge [[baker|bakra]] in se uvršča v prvo deseterico po [[premog]]u, [[železo|železu]] in [[zlato|zlatu]]. Je tudi izvoznik [[diamant]]ov. Morda najpomembnejše za gospodarski razvoj - ima tudi trenutno 11. največje dokazane rezerve nafte in zemeljskega plina<ref>International Crisis Group. (May 2007). [http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx Central Asia's Energy Risks, Asia Report No. 133] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303225435/http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx |date=3 March 2016 }}</ref>. Skupaj je 160 nahajališč nafte z več kot 2,7 milijarde ton nafte. Raziskave nafte so pokazale, da so nahajališča na kaspijski obali le majhen del veliko večjega nahajališča. Na tem območju naj bi bilo 3,5 milijarde ton nafte in 2,5 milijarde kubičnih metrov plina. Na splošno ocena kazahstanskih naftnih nahajališč znaša 6,1 milijarde ton. Vendar pa so znotraj države le tri rafinerije, ki so v Atyrau, Pavlodaru in Šimkentu. Te ne morejo predelati skupne surove proizvodnje, zato jo veliko izvozijo v Rusijo. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije je Kazahstan leta 2009 proizvedel približno 1.540.000 sodčkov (245.000 m3) nafte. Kazahstan ima tudi velika nahajališča fosforita. Eden največjih znanih je kotlina Karatau s 650 milijoni ton P2O5 in nahajališče Čilisai v Aktobinskem fosforifernem bazenu v severozahodnem Kazahstanu, z virom 500–800 milijonov ton 9 % rude. Pobudo ''Extractive Industries Transparency Initiative'' (EITI) je 17. oktobra 2013 sprejel Kazahstan kot ''skladen z EITI'', kar pomeni, da ima država osnovni in funkcionalen postopek za zagotavljanje rednega razkrivanja prihodkov iz naravnih virov. === Podnebje === [[File:Kazakhstan map of Köppen climate classification.svg|thumb|Karta Köppnove klimatske klasifikacije v Kazahstanu]] Kazahstan ima 'skrajno' celinsko podnebje, s toplim poletjem in zelo hladnimi zimami. Dejansko je Astana drugo najhladnejše glavno mesto na svetu za [[Ulan Bator]]jem. Padavine se razlikujejo med sušnimi in polsušnimi razmerami, pozimi so še posebej suhe<ref>{{navedi splet|title=The Coldest Capital Cities In The World|url=http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|website=WorldAtlas.com|accessdate=15 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170108040732/http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|archivedate=8 January 2017}}</ref>. {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" |+ Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature za velika mesta v Kazahstanu<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|title=Kazakhstan climate information|publisher=Weatherbase|accessdate=4 February 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160102193331/http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|archivedate=2 January 2016}}</ref> |- !Lega !julij (°C) !januar (°C) |- |[[Almati]] || 30 / 18 ||0 /−8 |- |[[Šimkent]] || 32 / 17 || 4 /−4 |- |[[Karaganda]] || 27 / 14 || −8 /−17 |- |[[Astana]] || 27 / 15 || −10 /−18 |- |[[Pavlodar]] || 28 / 15 || −11 /−20 |- |[[Aktobe]] || 30 / 15 || −8 /−16 |} === Rastlinstvo in živalstvo === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Kazahstana}} [[File:Vulpes corsac.jpg|thumb|upright|Stepska lisica (Vulpes corsac)]] V Kazahstanu je deset naravnih rezervatov in deset [[narodni parki Kazahstana|narodnih parkov]], ki nudijo varno zatočišče številnim redkim in ogroženim rastlinam in živalim. Navadne rastline so opnasti grahovec ('''Astragalus''), ''Gagea'', [[luk]] (''Allium''), šaš ''Carex'' in ''Oxytropis''; med ogroženimi rastlinskimi vrstami so domače divje jabolko (''[[Malus sieversii]]''), divja vinska trta (''Vitis vinifera'') in več vrst tulipanov (npr. ''Tulipa greigii'') ter redke vrste čebule ''Allium karataviense'', tudi ''Iris willmottiana'' in ''Tulipa kaufmanniana''<ref>A.F. Kovshar (Ed.): ''Monitoring biologicheskogo raznoobraziya Zapovednika Aksu-Dzhabagly''. In: ''Tethys Biodiversity Research''. Tom 1, S. 17–21.</ref><ref>{{navedi splet |title=Celestial Silk Road 5th–21st June 2016 |url=http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |publisher=viranatura.com |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305045058/http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |archivedate=5 March 2016}}</ref>. Navadni sesalci so [[volk]], [[navadna lisica]], [[stepska lisica]], [[los]], [[argali]] (največja vrsta ovac), evrazijski [[ris]], mačka ''Otocolobus manul '' in [[snežni leopard]], od katerih je več zaščitenih. Kazahstanska rdeča knjiga zavarovanih vrst navaja 125 vretenčarjev, vključno s številnimi pticami in sesalci in 404 rastlin, vključno z glivami, algami in lišaji<ref>{{navedi splet|title=Red Book|url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|publisher=United Nations Environment Programme (UNEP)|accessdate=8 December 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161229115718/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|archivedate=29 December 2016}}</ref>. == Uprava == Kazahstan je razdeljen na sedemnajst regij ({{langx|kk|облыстар}}, {{lang|kk-latn|oblystar}}; {{langx|ru|link=no|области}}, {{lang|ru-latn|oblasti}}).<ref name="Republic of Kazakhstan">{{cite web |title=Republic of Kazakhstan |url=https://www.akorda.kz/en/republic_of_kazakhstan/kazakhstan |website=Official Website of the President of the Republic of Kazakhstan |publisher=The Republic of Kazakhstan |access-date=10 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241110220907/https://www.akorda.kz/en/republic_of_kazakhstan/kazakhstan |archive-date=10 November 2024 |publication-place=Astana |language=en}}</ref> Regije so razdeljene na 177 okrožij ({{langx|kk|аудандар}}, {{lang|kk-latn|audandar}}; {{langx|ru|link=no|районы}}, {{lang|ru-latn|rayony}}).<ref name="OECD" >{{cite web |title=Kazakhstan, Unitary County |url=https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf |publisher=www.oecd.org |access-date=6 February 2018 |url-status=deviated |archive-url=https://web.archive.org/web/20180206190320/https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf |archive-date=6 February 2018}}</ref> Okrožja se na najnižji upravni ravni nadalje delijo na podeželska okrožja, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez lastne občinske uprave.<ref name="Adilet">{{cite web |title=On Administrative-Territorial Division of the Republic of Kazakhstan, The Law of the Republic of Kazakhstan dated 8 December 1993 |url=http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_ |website=Adilet |publisher=Ministry of Justice of the Republic of Kazakhstan Republican Center of Legal Information |access-date=7 February 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180207124434/http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_ |archive-date=7 February 2018}}</ref> Mesta Almati, Astana in Šimkent imajo uradni status mest republiškega pomena in ne spadajo v okoliške regije. Poseben status ima tudi mesto [[Bajkonur]], saj je do leta 2050 v najemu Rusije zaradi kozmodroma Bajkonur.<ref name="CIA">{{Cite CIA World Factbook|country=Kazakhstan|date=9 January 2021 }}</ref> Šimkent je status »mesta republiškega pomena« pridobil junija 2018.<ref>{{cite web | url=https://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |script-title=ru:Публичное подписание Указа "О некоторых вопросах административно-территориального устройства Республики Казахстан" |trans-title=Public signing of the Decree "On some issues of the administrative and territorial structure of the Republic of Kazakhstan" |date=19 June 2018 |publisher=President of Kazakhstan |language=ru |access-date=21 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260211174128/https://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |archive-date=11 February 2026 |url-status=live|title=}}</ref> Vsako regijo vodi ''akim'' (regionalni glavar), ki ga imenuje predsednik. Okrajne ''akime'' imenujejo regionalni ''akimi''. Kazahstanska vlada je 10. decembra 1997 preselila glavno mesto iz Almatija (sedež pod Sovjetsko zvezo) v Astano.<ref>{{Cite web |title=Kazakhstan renames capital to honour ex-leader |url=https://www.aljazeera.com/news/2019/3/23/kazakhstan-renames-capital-to-honour-ex-leader |access-date=5 January 2021 |website=aljazeera.com |language=en |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108232741/https://www.aljazeera.com/news/2019/3/23/kazakhstan-renames-capital-to-honour-ex-leader |url-status=live}}</ref> ==== Občine ==== V Kazahstanu občine obstajajo na vseh ravneh upravne delitve. Mesta republiškega, regionalnega in okrožnega pomena so opredeljena kot urbana naselja, vsa preostala pa kot podeželska.<ref name="Adilet" /> Na najvišji ravni sta mesti Almati in Astana, ki sta razvrščeni kot mesti republiškega pomena z upravnim statusom, enakim statusu regije. Na vmesni ravni so mesta regionalnega pomena z upravnim statusom, enakim statusu okrožja. Mesta na teh dveh ravneh se lahko delijo na mestna okrožja.<ref name="OECD" /> Na najnižji ravni so mesta okrožnega pomena ter več kot dva tisoč vasi in podeželskih naselij ({{lang|ru-latn|aul}}) z upravnim statusom, enakim statusu podeželskih okrožij.<ref name="OECD" /> === Večja mesta === {{Largest cities | name = Večja mesta v Kazahstanu | country = Kazahstan | stat_ref = <ref>{{Cite web |url=http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821 |title=Обложка |website=stat.gov.kz |access-date=7 December 2021 |archive-date=13 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200613081608/http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821}}</ref> | list_by_pop = | class = nav | div_name = Regija | div_link = |city_1 = Almati |div_1 = regija Almati |pop_1 = 1.854.656 |img_1 = View of Almaty from the hills.png |city_2 = Astana |div_2 = regija Astana |pop_2 = 1.078.384 |img_2 = Central Downtown Astana pamorama.jpg |city_3 = Šimkent |div_3 = regija Turkistan |pop_3 = 1.009.086 |img_3 = Unnamed Road, Kazakhstan - panoramio (44).jpg |city_4 = Karaganda |div_4 = regija Karagandi |pop_4 = 497.712 |img_4 = Novy Gorod, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio (6).jpg |city_5 = Aktobe |div_5 = regija Aktobe |pop_5 = 487.994 |img_5 = |city_6 = Taraz |div_6 = regija Džambil |pop_6 = 357.791 |img_6 = Taraz image1.jpg |city_7 = Pavlodar |div_7 = regija Pavlodar |pop_7 = 333.989 |img_7 = |city_8 = Oskemen |div_8 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_8 = 331.614 |img_8 = |city_9 = Semej |div_9 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_9 = 323.138 |img_9 = |city_10 = Atirau |div_10 = regija Atirau |pop_10 = 269.720 |img_10 = }} == Demografija == [[File:Central Asia Ethnic en.svg|thumb|Srednjeazijski etnolingvistični mozaik, 1992]] Mednarodna baza podatkov ameriškega urada za popis prebivalstva navaja, da ima Kazahstan 18,9 milijona prebivalcev (maj 2019),<ref>{{navedi splet |title=Population Clock: World |url=https://www.census.gov/popclock/world/kz |website=census.gov |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530184512/https://www.census.gov/popclock/world/kz |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> medtem ko viri Združenih narodov, kot je revizija Svetovnih demografskih napovedi iz leta 2022, navajajo oceno 19.196.465 prebivalcev. Uradne ocene kažejo, da je bilo novembra 2023 prebivalstvo Kazahstana 20 milijonov.<ref name="Негізгі">{{navedi splet |title=Негізгі |url=http://stat.gov.kz |website=stat.gov.kz |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530193655/http://stat.gov.kz/ |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> Leta 2013 se je prebivalstvo Kazahstana povečalo na 17.280.000, kar je 1,7-odstotna stopnja rasti v zadnjem letu, glede na podatke Kazahstanske statistične agencije.<ref>[http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 Kazakhstan's population increases by 1.7 per cent over a year] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208063807/http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 |date=8 December 2015 }}. bnews.kz. 15 August 2013</ref> === Etnične skupine === Leta 2025 so etnični Kazahi predstavljali 71,3 % prebivalstva, etnični Rusi pa 14,6 %. Število etničnih Rusov se je od razpada Sovjetske zveze znatno zmanjšalo.<ref>{{navedi splet |last=uz |first=Daryo |date=2023-06-12 |title=Kazakhstan at 20 million: populations and possibilities |url=https://daryo.uz/en/2023/12/06/kazakhstan-at-20-million-populations-and-possibilities |access-date=2024-10-06 |website=Daryo.uz |language=en}}</ref> Druge skupine vključujejo Tatare (1,1 %), Ukrajince (1,8 %), Uzbeke (3,3 %), Nemce (1,1 %), Ujgure (1,5 %), Azerbajdžance, Dungance, Turke, Korejce, Poljake in Litovce. Nekatere manjšine, kot so Ukrajinci, Korejci, Volški Nemci, Čečeni, mešketski Turki in ruski politični nasprotniki režima, je v 1930-ih in 1940-ih v Kazahstan deportiral [[Josif Stalin]]. V državi so obstajala nekatera največja sovjetska delovna taborišča ([[Gulag]]).<ref>{{navedi splet |last=Clarey |first=Christopher |url=http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20070104084902/http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-date=4 January 2007 |title=Politics, economics and time bury memories of the Kazakh gulag |work=International Herald Tribune |date=1 January 2007 |access-date=9 September 2013}}</ref> Pomembno rusko priseljevanje je bilo povezano tudi s kampanjo Deviške zemlje in sovjetskim vesoljskim programom v času Hruščova.<ref>{{navedi novice |last=Greenall |first=Robert |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |title=Russians left behind in Central Asia |work=BBC News |date=23 November 2005 |access-date=9 September 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130911080317/http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |archive-date=11 September 2013}}</ref> Leta 1989 so etnični Rusi predstavljali 37,8 % prebivalstva, Kazahi pa so imeli večino le v 7 od 20 regij države. Pred letom 1991 je bilo v Kazahstanu približno milijon Nemcev, večinoma potomcev volških Nemcev, ki so bili med drugo svetovno vojno deportirani v Kazahstan. Po razpadu Sovjetske zveze se jih je večina izselila v Nemčijo.<ref>[http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans Kazakhstan: Special report on ethnic Germans] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208125555/http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans |date=8 December 2015 }}, IRIN Asia, 1 February 2005</ref> Leta 2026 je 63,6 % prebivalstva živelo v urbanih območjih.<ref>{{navedi splet |last=Kemelova |first=Fatima |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January - The Astana Times |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260204160610/https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-date=2026-02-04 |access-date=2026-02-05 |website=astanatimes.com |language=en |url-status=live }}</ref> === Religija === Po popisu prebivalstva iz leta 2021 je 69,3 % prebivalstva muslimanov, 17,2 % kristjanov, 0,2 % pripada drugim religijam (večinoma [[budizem]] in [[judovstvo]]), 11,01 % se jih ni odločilo odgovoriti, 2,25 % pa se jih opredeljuje kot ateistov. Kazahstan je sekularna država, katere ustava zagotavlja verske svobode. 39. člen ustave pravi: »Človekove pravice in svoboščine se ne smejo na noben način omejevati.« 14. člen prepoveduje »diskriminacijo na verski podlagi«, 19. člen pa zagotavlja, da ima vsakdo »pravico, da določi in navede ali ne navede svoje etnične, strankarske in verske pripadnosti.« Ustavni svet je te pravice potrdil v deklaraciji iz leta 2009, v kateri je navedel, da je predlagani zakon, ki omejuje pravice določenih posameznikov do prakticiranja vere, razglašen za protiustavnega.<ref>{{navedi splet |last=AsiaNews.it |title=Restrictive new law on religious freedom is unconstitutional |url=http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |access-date=2021-01-05 |publisher=www.asianews.it |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108041316/http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |url-status=live}}</ref> Skupno je v Kazahstanu 2300 mošej,<ref name="kazakhrel">[http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english/ Religious Situation Review in Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100511052119/http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english |date=11 May 2010 }} Congress of World Religions. Retrieved 7 September 2009.</ref> vse so povezane z ''Duhovnim združenjem muslimanov Kazahstana'', ki ga vodi vrhovni mufti. Nepridružene mošeje so prisilno zaprte. [[Kurbanbajram]] je priznan kot državni praznik. Četrtina prebivalstva je ruskih pravoslavcev, vključno z etničnimi Rusi, Ukrajinci in Belorusi.<ref name="USCOIRFk2009">{{navedi splet |url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |title=Kazakhstan |work=United States Commission on International Religious Freedom |publisher=United States Department of State |date=26 October 2009 |access-date=3 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522225421/https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |archive-date=22 May 2019 |url-status=live}}</ref> Druge krščanske skupine vključujejo rimskokatolike, grškokatolike in protestante. Skupno je 258 pravoslavnih cerkva, 93 katoliških cerkva (9 grškokatoliških) in več kot 500 protestantskih cerkva in molilnic. Ruski pravoslavni božič je v Kazahstanu priznan kot državni praznik. Druge verske skupine vključujejo judovstvo, bahajsko vero, hinduizem, budizem in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. <gallery widths=200 heights=160> File:Kazybek Bi District, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio.jpg|[[Velika mošeja Astana]] v prestolnici Astana. Islam je večinska religija v državi. File:Zenkov Cathedral Winter.jpg|[[Cerkev Vnebohoda, Almati]] File:Караганда, Собор Пресвятой Девы Марии Фатимской.jpg|[[Stolnica Gospe Fatimske, Karaganda]] je največja katoliška cerkev v Srednji Aziji </gallery> == Gospodarstvo == [[File:Central Downtown Astana 4.jpg|thumb|right|upright=1.35|Poslovni center Astane]] Kazahstan ima največje in najmočnejše gospodarstvo v Srednji Aziji. Kazahstansko gospodarstvo je ob podpori naraščajoče proizvodnje nafte in cen raslo v povprečju do 8 % letno do leta 2013, preden je v letih 2014 in 2015 prišlo do upočasnitve. Bil je prva nekdanja sovjetska republika, ki je poplačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu sklad, 7 let pred rokom. Kazahstan ima BDP 179,332 milijarde dolarjev in letno stopnjo rasti 4,5 %. Kazahstanski BDP na prebivalca znaša 9.686 dolarjev<ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.kz/official/dynamic|title= Ұлттық статистика бюросы |work=QazStat |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017035705/https://stat.gov.kz/official/dynamic|archive-date=2019-10-17|access-date=}}</ref>. Povečanje vloge Kazahstana v svetovni trgovini in osrednje pozicioniranje na novi Svilni cesti je državi omogočilo, da odpre svoje trge. Kazahstan se je leta 2015 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Drugi večji izvoz Kazahstana je pšenica, tekstil in živina. Je vodilni izvoznik urana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722142342/http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archivedate=22 July 2011 |title=№ 1 in the world |work=The Atomic Company Kazatomprom, Kazatomprom.kz |date=30 December 2009 |accessdate=1 June 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |title=Uranium and Nuclear Power in Kazakhstan |publisher=world-nuclear.org |date=17 February 2011 |accessdate=5 March 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130326045234/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |archivedate=26 March 2013}}</ref> Kazahstansko gospodarstvo se je v letu 2014 povečalo za 4,6 %. Država je doživela upočasnitev gospodarske rasti od leta 2014, kar je posledica padca cen nafte in posledic ukrajinske krize. Država je februarja 2014 razvrednotila svojo valuto za 19 %. Druga 22-odstotna devalvacija se je zgodila avgusta 2015.<ref>[https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html Kazakhstan's currency plunges] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205174742/https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html |date=5 February 2017 }}, ''[[The New York Times]]'', 21 August 2015</ref> Kazahstanski fiskalni položaj je stabilen. Vlada je še naprej sledila konzervativni fiskalni politiki z nadzorom proračunske porabe in nabiranjem prihrankov od nafte v svojem naftnem skladu - Samruk-Kazyna. Kazahstan je dobro obvladal svetovno finančno krizo, z združevanjem fiskalne sprostitve z denarno stabilizacijo. Leta 2009 je vlada uvedla obsežne podporne ukrepe, kot sta dokapitalizacija bank in podpora nepremičninskemu in kmetijskemu sektorju, pa tudi malim in srednje velikim podjetjem. [[File:35Aktau główna ulica.JPG|thumb|Aktau je kazahstansko pristanišče ob Kaspijskem jezeru]] Energetika je vodilni gospodarski sektor. Proizvodnja kondenzata surove nafte in zemeljskega plina iz bazenov nafte in plina v Kazahstanu je v letu 2012 znašala 79,2 milijona ton. Kazahstan ima približno 4 milijarde ton dokazanih obnovljivih rezerv nafte in 2000 kubičnih kilometrov plina. Glavna naftna in plinska polja ter obnovljive rezerve nafte so Tengiz s 7 milijardami sodov, Karačaganak z 8 milijardami sodov in 1350 kubičnih kilometrov zemeljskega plina in Kašagan s 7 do 9 milijard sodov. Kazahstan je leta 1998 uvedel ambiciozen program pokojninskih reform. Pokojninska sredstva so s 1. januarjem 2012 znašala približno 17 milijard dolarjev (2,5 bilijona KZT). V državi je 11 varčevalnih pokojninskih skladov. Državni akumulacijski pokojninski sklad, edini državni sklad, je bil privatiziran leta 2006. Poenotena finančna regulativna agencija države nadzira in ureja pokojninske sklade. Naraščajoče povpraševanje po pokojninskih skladih po kakovostnih naložbenih mestih je sprožilo hiter razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev. Kapital pokojninskih skladov se skoraj izključno vlaga v korporativne in državne obveznice, vključno z državnimi evroobveznicami Kazahstana. Kazahstanska vlada proučuje projekt oblikovanja enotnega nacionalnega pokojninskega sklada in v njega prenese vse račune iz zasebnih pokojninskih skladov. Bančni sistem Kazahstana se hitro razvija. Narodna banka je v kampanji za krepitev bančnega sektorja uvedla zavarovanje vlog. Zaradi motečih in slabih sredstev bančni sektor še vedno tvega, da bo izgubil stabilnost. V Kazahstanu ima sedež več velikih tujih bank, vključno z RBS, Citibank in HSBC. Kookmin in UniCredit sta pred kratkim vstopili na kazahstanski trg finančnih storitev s prevzemi in povečanjem deležev. Kazahstan se je povzpel na 41. mesto z indeksom ekonomske svobode za leto 2018, ki sta ga objavila Wall Street Journal in The Heritage Foundation<ref name="EFI2018">{{navedi splet|title=Economic Freedom Index|url=https://www.heritage.org/index/ranking|publisher=The Heritage Foundation|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026110910/http://www.heritage.org/index/ranking|archivedate=26 October 2017}}</ref>. Kazahstansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v povprečju naraščalo za 8 % na strani izvoza ogljikovodikov. Kljub dolgotrajni negotovosti svetovnega gospodarstva je kazahstansko gospodarstvo stabilno. Kitajska je eden glavnih gospodarskih in trgovinskih partnerjev Kazahstana. Leta 2013 je Kitajska začela ''Belt and Road Initiative'' (BRI), kjer ima Kazahstan pomembno vlogo tranzitnega vozlišča.<ref>Vakulchuk, Roman and Indra Overland (2019) "[https://www.researchgate.net/publication/329310641 China’s Belt and Road Initiative through the Lens of Central Asia]", in Fanny M. Cheung and Ying-yi Hong (eds) ''Regional Connection under the Belt and Road Initiative. The Prospects for Economic and Financial Cooperation''. London: Routledge, pp. 115–133.</ref> === Kmetijstvo === [[File:Песня жаворонка(3264-2448).jpg|thumb|right|Pšenična polja blizu Kokšetaua]] Kmetijstvo predstavlja približno 5 % kazahstanskega BDP. Žito, krompir, grozdje, zelenjava, melone in živina so najpomembnejše kmetijsko blago. Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 846.000 kvadratnih kilometrov. Razpoložljivo kmetijsko zemljišče obsega 205.000 kvadratnih kilometrov njivskih površin in 611.000 kvadratnih kilometrov pašnikov in sena. Več kot 80 % celotne površine države je uvrščeno med kmetijska zemljišča, vključno s skoraj 70 % pašnikov. Obdelovalnih površin je 1,5 hektarja na prebivalca<ref name=wb1>{{navedi splet|title=Arable Land per inhabitant World Bank database.|url=http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|publisher=The World Bank|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210004356/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|archivedate=10 February 2015}}</ref>. Glavni proizvodi živinoreje so mlečni izdelki, usnje, meso in volna. Glavne poljščine države so pšenica, ječmen, bombaž in riž. Izvoz pšenice, ki je glavni vir trde valute, se uvršča med vodilne surovine v izvozni trgovini Kazahstana. Leta 2003 je Kazahstan zbral 17,6 milijona ton žita bruto, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom 2002. Kazahstansko kmetijstvo ima še vedno veliko okoljskih težav zaradi slabega upravljanja v Sovjetski zvezi. Nekaj kazahstanskega vina se prideluje v gorah na vzhodu Almatija. Za Kazahstan velja, da je eno od krajev izvora jabolk, zlasti divji prednik ''Malus domestica'', ''Malus sieversii''<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |title=Apple sweetness |first=Michael |last=Pollan |authorlink=|year=2009 |work=The Botany of Desire |publisher= KQED |location=San Francisco |accessdate=29 November 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010130036/http://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |archivedate=10 October 2010}}</ref> znan kot ''alma''. Regija, kjer naj bi nastal, se imenuje Almati: 'bogat z jabolki'<ref>{{navedi splet |url=http://www.almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |title=The official site of Almaty city: History |publisher=Almaty.kz |date=12 January 2010 |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101013194235/http://almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |archivedate=13 October 2010}}</ref>. To drevo je še vedno divje v gorah Srednje Azije, na jugu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem. === Turizem === [[File:Казахстан. Боровое, вид с Болектау, осень, вечер.jpg|thumb|286x286px|Jezero Burabaj, pogled iz gore Bolectau]] [[File:Верхняя точка горнолыжной трассы курорта Чимбулак..JPG|thumb|Smučarsko središče Almati]] Kazahstan je deveta največja država po površini in največja država, ki nima dostopa do morja. Turizem danes ni pomemben sestavni del gospodarstva. Od leta 2014 je turizem predstavljal 0,3 % BDP Kazahstana, vlada pa ga namerava do leta 2020 povečati na 3 %. Glede na Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o potovanjih in konkurenčnosti turizma za leto 2017 je BDP v Kazahstanu 3,08 milijarde ameriških dolarjev ali 1,6 odstotka skupnega BDP. WEF je v poročilu za leto 2019 Kazahstan zasedel 80. mesto. Kazahstan je leta 2016 obiskalo 6,5 milijona turistov. Leta 2017 se je Kazahstan po številu prihodov turistov uvrstil na 43. mesto na svetu. Turizem v Kazahstanu je 'močno nerazvit', kljub znamenitostim dramatičnih gorskih, jezerskih in puščavnih pokrajin v državi. Dejavniki, ki ovirajo povečanje turističnih obiskov, naj bi vključevali visoke cene, slabo infrastrukturo, slabo storitev in logistične težave potovanja v geografsko ogromni, nerazviti državi. Tudi za domačine lahko odhod na počitnice v tujino stane le polovico cene počitnic v Kazahstanu. Kazahstanska vlada, dolgo označena kot avtoritarna z zgodovino kršenja človekovih pravic in zatiranja politične opozicije, je začela pobudo, imenovano ''Načrt za razvoj turistične industrije 2020''. Cilj te pobude je ustanoviti pet turističnih grozdov v Kazahstanu: mesto Astana, mesto Almati, vzhodni Kazahstan, Južni Kazahstan in območje Zahodnega Kazahstana. Poleg tega si prizadeva za naložbe v višini 4 milijarde dolarjev in ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest v turistični panogi do leta 2020<ref>{{navedi splet |url=http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |title=Kazakhstan to develop its tourism industry. Environment. Tengrinews.kz |publisher=En.tengrinews.kz |date=18 June 2014 |accessdate=18 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119065420/http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |archive-date=19 November 2015 |url-status=live }}</ref>. Kazahstan državljanom Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Kirgizije, Mongolije, Rusije in Ukrajine ponuja stalni brezvizni režim do 90 dni, državljanom Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Srbije, Južna Koreja, Tadžikistan, Turčija, ZAE in Uzbekistana pa do 30 dni. Kazahstan je vzpostavil brezvizni režim za državljane 54 držav, vključno z državami članicami Evropske unije in OECD, ZDA, Japonske, Mehike, Avstralije in Nove Zelandije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |title=Visa Regime of Kazakhstan with other countries |publisher=The Ministry of foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan |date=3 June 2017 |accessdate=22 June 2017 |language=ru |archive-date=2017-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170609052952/http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |url-status=dead }}</ref> == Unescova svetovna dediščina == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu}} Kazahstan ima na seznamu Unescove svetovne dediščine tri kulturne in naravne dediščine: *[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] (kazaško Қожа Ахмет Яссауи кесенесі, ''Qoja Ahmet Iassaýı kesenesi''); grobnico v mestu Turkestan so zgradili pod vladavino mongolskega emirja Timur Lenka in sodi med najbolje ohranjene zgradbe iz tistega časa. *[[Petroglifi arheološkega najdišča v Tamgaliju]]; pri mestu [[Tamgali]] najdemo na tisoče skalnih rezbarij z ostanki naselbin in grobnic. * [[Svilna pot v gorovju Tjanšan]] *[[Sarjarka - Stepe in jezera na severu Kazahstana]]; območje zajema zavarovana predela Naurzum in Korgalčin (Nauryzumsky in Korgalzhyn) ter obširno srednjeazijsko stepo. Mokrišča naravnih rezervatov so zelo pomembna za številne ptice selivke, stepa pa je domovina ogroženih vrst ptic in redke sajge. *[[Tjanšan|Šindžjang Tjanšan]] * Hladne zimske puščave [[Turan|Turana]]; (vpisana 2023) Ta transnacionalna dediščina obsega štirinajst sestavnih delov, ki jih najdemo na sušnih območjih zmernega pasu Srednje Azije med Kaspijskim jezerom in Turanskim visokim gorovjem. Območje je podvrženo ekstremnim podnebnim razmeram z zelo mrzlimi zimami in vročimi poletji ter se ponaša z izjemno pestro floro in favno, ki se je prilagodila težkim razmeram. Dediščina predstavlja tudi precejšnjo raznolikost puščavskih ekosistemov, ki se razprostirajo na razdalji več kot 1500 kilometrov od vzhoda do zahoda. Vsak od sestavnih delov dopolnjuje druge v smislu biotske raznovrstnosti, tipov puščav in tekočih ekoloških procesov.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1693 Unesco]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kazakhstan}} * [https://web.archive.org/web/20160101051159/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552643 Caspian Pipeline Controversy] from the [https://web.archive.org/web/20160115205405/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494 Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298071.stm Country Profile] from BBC News. * {{CIA World Factbook link|kz|Kazakhstan}} * [https://2009-2017.state.gov/p/sca/ci/kz/ Kazakhstan] information from the United States Department of State * [https://web.archive.org/web/20100309085822/http://www.loc.gov/rr/international/amed/kazakhstan/kazakhstan.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]]. * [https://web.archive.org/web/20160304053245/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/kazakhstan.htm Kazakhstan] at ''UCB Libraries GovPubs''. * [http://mfa.kz/ Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929145154/http://mfa.kz/ |date=2011-09-29 }} {{Central Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evrazija]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Kazahstan| ]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] r2opp10gvzzg9invzo489uldj3odg7b 6749813 6749655 2026-09-12T19:26:52Z Ljuba24b 92351 dp, np 6749813 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Қазақстан Республикасы <br />''Qazaqstan Respublïkası''<br /> Республика Казахстан <br />''Respublika Kazakhstan''<br /> |conventional_long_name = Republika Kazahstan |common_name = Kazahstan |common_name2 = Kazahstana |national_motto = |image_flag = Flag of Kazakhstan.svg |image_coat =Coat_of_arms_of_Kazakhstan.svg |image_map = Kazakhstan (orthographic projection).svg |national_anthem = Менің Қазақстаным<br/>''Meniñ Qazaqstanım''<br/>{{small|''Moj Kazahstan''}}<br/><center>[[File:Kazakhstan National Anthem 2012.ogg]]</center> |official_languages = [[kazaščina]] (državni jezik), [[ruščina]] |capital = [[Astana]] |latd=51 |latm=10 |latNS=N |longd=71 |longm=25 |longEW=E |largest_city = [[Almati]] |demonym = Kazahstánec, Kazahstánka |government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] |leader_title1 = predsednik: |leader_title2 = predsednik vlade: |leader_name1 = Kasim-Žomart Tokajev |leader_name2 = Olžas Bektenov |sovereignty_type = [[Zgodovina Kazahstana|Neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] |established_event1 = 1. kanat |established_date1 = 1361 kot [[Bela horda]] |established_event2 = 2. kanat |established_date2 = 1428 kot [[Uzbeška horda]] |established_event3 = 3. kanat |established_date3 = 1465 kot [[Kazaški kanat]] |established_event4 = Neodvisnost od Sovjetske zveze |established_date4 = 16. december 1991 |established_event5 = Razpad Sovjetske zveze |established_date5 = 25. december 1991 | established_event7 = Ustava | established_date7 = 30. avgust 1995 |area_rank = 9. |area_km2 = 2.724.900 |percent_water = 1,7 |population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 20.495.975<ref>{{navedi splet |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January (as of February 3, 2025) |language=en |publisher=astanatimes.com |date=2026-02-03 |access-date=2026-02-05 |archive-date=4 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250204141004/https://en.inform.kz/news/kazakhstans-population-stands-at-20286084-on-january-1-f8954a/ |url-status=live}}</ref> |population_estimate_year = 2026 |population_estimate_rank = 65. |population_census = 14.953.100 |population_census_year = 1999 |population_density_km2 = 7 |population_density_rank = 236. |GDP_year = 2025 |GDP_PPP = 904,500 milijarde $ |GDP_ref = <ref name="IMF">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, April 2025 |publisher=International Monetary Fund |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/april |language=en}}</ref> |GDP_PPP_rank =37. |GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $44.450<ref name="IMF"/> |GDP_PPP_per_capita_rank =49. |GDP_nominal_rank = 48. |GDP_nominal = {{increase}} $300,540 milijarde $ |GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $14.770 |GDP_nominal_per_capita_rank = 64. |HDI_year = 2023 |HDI = 0,837 |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |title=2019 Human Development Report |year=2019 |accessdate=16 April 2020 |publisher=United Nations Development Programme |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416080801/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2019.pdf |archivedate=16 April 2020}}</ref> |HDI_rank = 60. |Gini = 27,8 |Gini_ref = <ref name=WB1>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=25 December 2022 |archive-date=18 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200518140724/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=KZ |url-status=live}}</ref> |Gini_year = 2018 |currency = [[kazahstanski tenge|tenge]] |currency_code = KZT |country_code = KAZ |time_zone = Zahod/Vzhod |utc_offset = +5/+6 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |utc_offset_DST = +5/+6 |cctld = [[.kz]] |calling_code = 7 }} '''Kazahstan''', uradno '''Republika Kazahstan''', je država, ki večinoma leži v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], najbolj zahodni deli pa so v [[Evropa|Evropi]]. Je deveta največja država in največja [[celinska država]] na svetu s površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Kazahstan je ekonomsko najpomembnejša država v Srednji Aziji, saj ustvari 60 % BDP regije, predvsem s svojo naftno in plinsko industrijo. Ima tudi ogromno zalogo mineralnih virov. Kazahstan je uradno demokratična, laična, enotna, ustavna republika z raznoliko kulturno dediščino.<ref>{{navedi splet |url=http://www.parlam.kz/en/constitution |title=Kazakhstan/Qazaqstan Constitution |accessdate=27 December 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161202170929/http://www.parlam.kz/en/constitution |archivedate=2 December 2016}}</ref> Meji na [[Rusija|Rusijo]], [[Kitajska|Kitajsko]], [[Kirgizistan]], [[Uzbekistan]] in [[Turkmenistan]]. Velik del meje na jugozahodu države poteka čez [[Kaspijsko jezero]]. V najbližji točki sta si z Mongolijo le 37 kilometrov narazen. Relief Kazahstana sestavljajo ravnice, [[stepa]], [[tajga]], skalni [[kanjon]]i, hribi, delte, zasnežene gore in [[puščava]]. V Kazahstanu je leta 2025 po ocenah živelo 20,5 milijona ljudi. Gostota prebivalstva je med najnižjimi in znaša manj kot 7,4 ljudi na kvadratni kilometer. Od osamosvojitve leta 1997 je glavno mesto [[Astana]], ki je bilo med letoma 2019 in 2022 znano kot [[Nursultan]] po nekdanjem dolgoletnem predsedniku države. Po razpadu Sovjetske zveze so glavno mesto preselili iz največjega mesta v državi, [[Almati]]ja. Ozemlje Kazahstana je bilo zgodovinsko poseljeno z nomadskimi skupinami in cesarstvi. V antiki so deželo naseljevali nomadski [[Skiti]], perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] pa se je razširilo proti južnemu ozemlju sodobne države. [[Turška ljudstva]], nomadi, ki so sledili svojim rodovom v številne turške države, kot je Turški kaganat itd., so to državo naseljevali v vsej njegovi zgodovini. V 13. stoletju si je ozemlje pokorilo [[Mongolsko cesarstvo]] pod [[Džingiskan]]om. Do 16. stoletja so se na ozemlju današnje države oblikovale tri izrazite skupine, imenovane ''jüz'' (veje prednikov, ki so zasedali določeno ozemlje). [[Rusi]] so začeli napredovati v kazahstansko stepo v 18. stoletju, do sredine 19. stoletja pa so ''de jure'' vladali vsemu Kazahstanu kot delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] leta 1917 in poznejši [[Ruska državljanska vojna|državljanski vojni]] je bilo ozemlje Kazahstana večkrat preurejeno. Leta 1936 je postalo del [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] kot Kazahstanska Sovjetska socialistična republika. Kazahstan je bil zadnji od sovjetskih republik, ki je razglasil neodvisnost med razpadom Sovjetske zveze leta 1991. [[Nursultan Abiševič Nazarbajev]], prvi predsednik Kazahstana, je bil označen za avtoritarnega, njegova vlada pa je bila obtožena številnih kršitev človekovih pravic, vključno z zatiranjem nestrinjanja z vladajočimi in cenzure medijev. Nazarbajev je odstopil marca 2019, vendar je bil imenovan za doživljenjskega predsednika Kazahstanskega varnostnega sveta. Ime prestolnice se je zatem spremenilo v prvotno ime. Na mestu predsednika je Nazarbajeva nasledil predsednik senata Kasim-Žomart Tokajev. V 21. stoletju si Kazahstan prizadeva za razvoj svojega gospodarstva, zlasti svoje prevladujoče industrije ogljikovodikov<ref name="time">{{navedi novice|last=Zarakhovich|first=Yuri|date=27 September 2006|url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|title=Kazakhstan Comes on Strong|work=Time|access-date=13 December 2015|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151207235354/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1539999,00.html|archivedate=7 December 2015}}</ref>. Human Rights Watch pravi, da »Kazahstan močno omejuje svobodo zbiranja, govora in vere«<ref name="World Report 2015: Kazakhstan">Human Rights Watch, [https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan World Report 2015: Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161028020227/https://www.hrw.org/world-report/2015/country-chapters/kazakhstan |date=28 October 2016 }}, accessed October 2015.</ref>. Druge organizacije za človekove pravice redno opisujejo stanje v zvezi s človekovimi pravicami v Kazahstanu kot slabo. Kazahstanskih 131 pripadnikov etničnih skupin vključuje [[Kazahi|Kazahe]] (65,5 % prebivalstva), [[Rusi|Ruse]], [[Uzbeki|Uzbeke]], [[Ukrajinci|Ukrajince]], [[Nemci|Nemce]], [[Tatari|Tatare]] in [[Ujguri|Ujgure]]<ref name="Census2009">{{navedi splet |script-title=ru:Перепись населения Республики Казахстан 2009 года. Краткие итоги. (Census for the Republic of Kazakhstan 2009. Short Summary) |url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archiveurl=https://www.webcitation.org/5uvOtyVTC?url=http://www.stat.kz/p_perepis/Documents/%D0%9F%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%8C%20%D1%80%D1%83%D1%81.pdf |archivedate=12 December 2010 |publisher=Republic of Kazakhstan Statistical Agency |access-date=10 December 2010 |language=ru |url-status=dead}}</ref>. [[Islam]] je vera približno 70 % prebivalstva, [[krščanstvo]] pa 26 %. Kazahstan uradno dovoljuje svobodo vere, vendar so verski voditelji, ki nasprotujejo vladi, zatirani. Državni jezik je [[kazaščina]], [[ruščina]] pa ima enak uradni status za vse ravni upravnih in institucionalnih namenov. Kazahstan je član Združenih narodov (ZN), STO, CIS, Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠO), Evroazijske ekonomske unije, CSTO, OVSE, OIC in TURKSOY. == Etimologija == Ime ''Kazah'' izvira iz starodavne turške besede ''qaz'', 'potepanje', kar odraža nomadsko kulturo Kazahov<ref name=etym>{{cite dictionary |title=Cossack (n.) |url=http://etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |dictionary=The Online Etymology Dictionary |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20151002024126/http://www.etymonline.com/index.php?term=Cossack&allowed_in_frame=0 |archivedate=2 October 2015 }}</ref>. Izraz ''kozak'' je istega izvora. Perzijska pripona ''-stan'' pomeni 'dežela' ali 'kraj', zato lahko ''Kazahstan'' dobesedno prevedemo kot 'dežela potepuhov'. Čeprav se izraz tradicionalno nanaša samo na etnične [[Kazahi|Kazahe]], vključno s tistimi, ki živijo na Kitajskem, v Rusiji, Turčiji, Uzbekistanu in drugih sosednjih državah, se izraz Kazah vedno pogosteje uporablja za vsakega prebivalca Kazahstana, vključno z ne-kazahi<ref>{{cite journal |last=Surucu |first=Cengiz |title=Modernity, Nationalism, Resistance: Identity Politics in Post-Soviet Kazakhstan |url=https://archive.org/details/central-asian-survey_2002-12_21_4/page/385 |journal=Central Asian Survey |year= 2002 |pages=385–402 |doi=10.1080/0263493032000053208 |volume=21 |issue=4|issn = 0263-4937}}</ref>. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kazahstana}} [[File:Cumania (1200) eng.png|thumb|270px|Cuman-Kipčak konfederacija v Evraziji okoli 1200. Kazahstanci so potomci Kipčakov, Nogaisov in drugih turških in srednjeveških mongolskih plemen]] Kazahstan je bil naseljen že od [[paleolitik]]a.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=yZHmpRGYtTEC&pg=PA91&lpg=PA91&dq=kazakhstan+paleolithic#v=onepage&q=kazakhstan%20paleolithic&f=false|title=Early Paleolithic in South and East Asia|last=Ikawa-Smith|first=Fumiko|date=1 January 1978|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-081003-5|location=|pages=91|language=en}}</ref> Kultura Botai (3700–3100 pr. n. št.) velja za prvo, ki je udomačila konja. Prebivalstvo Botai je večino svojih prednikov izpeljalo iz globoko evropskega prebivalstva, znanega kot starodavni severni Evrazijci, hkrati pa je kazalo tudi nekaj primesi starodavne vzhodne Azije.<ref>{{Cite journal |last1=Jeong |first1=Choongwon |last2=Balanovsky |first2=Oleg |last3=Lukianova |first3=Elena |last4=Kahbatkyzy |first4=Nurzhibek |last5=Flegontov |first5=Pavel |last6=Zaporozhchenko |first6=Valery |last7=Immel |first7=Alexander |last8=Wang |first8=Chuan-Chao |last9=Ixan |first9=Olzhas |last10=Khussainova |first10=Elmira |last11=Bekmanov |first11=Bakhytzhan |date=June 2019 |title=The genetic history of admixture across inner Eurasia |journal=Nature Ecology & Evolution |volume=3 |issue=6 |pages=966–976 |doi=10.1038/s41559-019-0878-2 |issn=2397-334X |pmc=6542712 |pmid=31036896 |bibcode=2019NatEE...3..966J}}</ref> Živinoreja se je razvila v neolitiku. Prebivalstvo je bilo v bronasti in železni dobi belska rasa.<ref>{{Cite journal |last=Ismagulov |first=O |year=2010 |title=Physical Anthropology of Kazakh People and their Genesis |journal=Science of Central Asia |url=http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=category&id=4&Itemid=28 |display-authors=etal |access-date=5 November 2022 |archive-date=10 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170210124931/http://www.scientificfund.kz/index.php?option=com_content&view=article&id=7:physical-anthropology-of-kazakh-people-and-their-genesis}}</ref><ref>{{cite journal |url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |first=Ann |last=Gibbons |date=10 June 2015 |title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians |journal=Science |publisher=AAAS |access-date=5 November 2022 |archive-date=2 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220902191050/https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians |url-status=live}}</ref> Kazahstansko ozemlje je bilo ključni sestavni del evroazijske trgovske [[Stepska pot|Stepske poti]], prednice kopenske [[Svilna pot|svilne poti]]. Arheologi verjamejo, da so ljudje najprej udomačili konja (tj. ponija) v obsežnih stepah regije. Srednja Azija je bila v zadnjih prazgodovinskih obdobjih naseljena s skupinami, kot je morda proto-indoevropska [[kultura Afanasjevo]],<ref>According to Allentoft et al. (2015) and Haak et al. (2015),</ref> poznejših zgodnjih indo-iranskih kultur, kot sta [[Kultura Andronovo|Andronovo]]<ref name="Beckwith49">{{harvnb|Beckwith|2009|p=49}}: "Archaeologists are now generally agreed that the Andronovo culture of the Central Steppe region in the second millennium BC is to be equated with the Indo-Iranians."</ref> in poznejšimi indo-Iranci, kot so [[Saki]] in [[Masageti]].<ref name="B_68">{{harvnb|Beckwith|2009|p=68}}</ref> Druge skupine so vključevale nomadske [[Skiti|Skite]] in perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]] na južnem ozemlju sodobne države. Leta 329 pred našim štetjem so se [[Aleksander Veliki]] in njegova makedonska vojska borili v bitki pri Jahartesu proti Sakijem ob reki Jahartes, danes znani kot [[Sir Darja]] ob južni meji sodobnega Kazahstana. === Turški kaganat in Kumansko-Kipčakski kaganat === Glavna migracija turških ljudstev se je zgodila med 5. in 11. stoletjem, ko so se razširila po večjem delu Srednje Azije. Turška ljudstva so počasi nadomestila in asimilirala prejšnje iransko govoreče domačine, s čimer so prebivalstvo Srednje Azije iz večinoma iranskega spremenili v pretežno vzhodnoazijsko.<ref>{{Cite journal |last1=Damgaard |first1=Peter de Barros |last2=Marchi |first2=Nina |last3=Rasmussen |first3=Simon |last4=Peyrot |first4=Michaël |last5=Renaud |first5=Gabriel |last6=Korneliussen |first6=Thorfinn |last7=Moreno-Mayar |first7=J. Víctor |last8=Pedersen |first8=Mikkel Winther |last9=Goldberg |first9=Amy |last10=Usmanova |first10=Emma |last11=Baimukhanov |first11=Nurbol |date=May 2018 |title=137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |journal=Nature |language=en |volume=557 |issue=7705 |pages=369–374 |doi=10.1038/s41586-018-0094-2 |pmid=29743675 |bibcode=2018Natur.557..369D |hdl=1887/3202709 |s2cid=13670282 |issn=1476-4687 |quote=The wide distribution of the Turkic languages from Northwest China, Mongolia and Siberia in the east to Turkey and Bulgaria in the west implies large-scale migrations out of the homeland in Mongolia. |hdl-access=free |access-date=10 August 2022 |archive-date=21 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200221160318/https://www.nature.com/articles/s41586-018-0094-2 |url-status=live}} The quotation is from pp. 4–5.</ref> Prvi turški kaganat je leta 552 na Mongolski planoti ustanovil Bumin in se hitro razširil proti zahodu proti Kaspijskemu jezeru. Göktürki so pred seboj pregnali različna ljudstva: Ksionite, Uare, Ogure in druge. Zdi se, da so se ta združila z Avari in Bolgari. V 35 letih sta bila vzhodna polovica in Zahodni turški kaganat neodvisna. Zahodni kaganat je dosegel svoj vrhunec v začetku 7. stoletja. === Mongolsko cesarstvo in Zlata horda === {{glavni|Mongolsko cesarstvo|Zlata horda}} Kumani so v stepe sodobnega Kazahstana vstopili okoli začetka 11. stoletja, kjer so se kasneje pridružili Kipčakom in ustanovili obsežno kumansko-kipčaško konfederacijo. Medtem ko sta starodavni mesti Taraz (Aulie-Ata) in Hazrat-e Turkestan že dolgo služili kot pomembni vmesni postaji na svilni poti, ki je povezovala Azijo in Evropo, se je prava politična konsolidacija začela šele z mongolsko vladavino v začetku 13. stoletja. Pod Mongolskim cesarstvom so bila ustanovljena prva strogo strukturirana upravna okrožja (''Ulus''). Po delitvi Mongolskega cesarstva leta 1259 je ozemlju, ki bo postalo sodobni Kazahstan, vladala [[Zlata horda]], znana tudi kot ''Ulus Džoči''.<ref name="Lee">{{cite encyclopedia |last=Lee |first=Joo-Yup |title=The Kazakh Khanate |editor-last=Ludden |editor-first=David |encyclopedia=The Oxford Research Encyclopedia of Asian History |publisher=Oxford University Press |location=New York |date=April 2019 |url=https://www.researchgate.net/publication/338291376 |access-date=31 July 2025 |ref=Lee2019}}</ref> V obdobju Zlate horde se je med vladajočo elito pojavila turško-mongolska tradicija, v kateri so poturčeni potomci [[Džingiskan]]a sledili islamu in še naprej vladali nad deželami. === Kazaški kanat === {{glavni|Kazaški kanat}} [[File:2000 Stamp of Kazakhstan - Abylai Khan.jpg|thumb|upright=0.7|Ablaj kan, kan Srednjega džuza od 1771 do 1781]] [[File:SB - Kazakh woman on horse.jpg|thumb|Tradicionalna kazaška poročna obleka]] [[File:Karkaraly National Park 6.jpg|thumb|left|Ruševine palače Kizil Kenš v narodnem parku Karkarali]] [[File:Жуз.svg|thumb|left|250px|Približno območje zasedeno s tremi Kazaškimi džuzi v zgodnjem 20. stoletju. {| |{{legend|#ccff99|Mladi džuz}} |{{legend|#fdd99b|Srednji džuz}} |{{legend|#ffaaaa|Veliki džuz}} |}]] [[File:SB - Inside a Kazakh yurt.jpg|thumb|left|Kazaška družina v jurti, 1911/1914]] V 15. stoletju je Kazaški kanat nastal kot posledica razpada Zlate horde. Ustanovila sta ga Džanibek kan in Kerej kan, še naprej pa mu je vladal Džingisidovski klan Tore (dinastija Džoči). Kazaški kanat je bil naslednica levega (vzhodnega) krila Ulusa Džoči.<ref name="Lee"/> V začetku 16. stoletja so Kazahstanci kanat preoblikovali v nomadsko cesarstvo, ki se je raztezalo čez stepe vzhodno od Kaspijskega jezera in severno od [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]] vse do zgornjega toka reke [[Irtiš]] in zahodnih pristopov k [[Altaj]]skim gorovjem. Med vladavino Burunduk kana (vladal 1488–1509) in Kasima kana (1509–1518) so bili Kazahstanci gospodarji praktično celotne stepske regije, domnevno so lahko na bojišče pripeljali 200.000 konjenikov in so se jih bali vsi njihovi sosedje. Mnogi zgodovinarji menijo, da je Kasim kanovo vodstvo izhodišče za samostojno in suvereno kazahstansko državo. Njegov vpliv je razširil kazahstansko oblast od jugovzhodnih regij sodobnega Kazahstana do Uralskega gorovja.<ref name="Britannica">[https://www.britannica.com/topic/history-of-Kazakhstan#ref357359 ''History of Kazakhstan'' | Britannica]</ref><ref name="Lee" /> Med vladavino treh sinov Kasim kana je kanova avtoriteta nekoliko oslabela, kar je sčasoma privedlo do razdrobljenosti Kazaškega kanata na tri ločene ''horde'': Veliko hordo v jugovzhodnem Kazahstanu severno od Tjanšana, Srednjo hordo v osrednji stepi blizu Aralskega jezera in Malo hordo med Aralskim jezerom in reko Ural. V teh regijah so kanovo moč pogosto omejevali plemenski voditelji, znani kot [[sultan]]i, še bolj pa [[beg]]i in batiri, poglavarji klanovskih skupnosti. Čeprav so kani nominalno poveljevali mogočni vojski, je bila njihova avtoriteta močno odvisna od zvestobe teh lokalnih voditeljev.<ref name="Britannica"/> Zadnji vladajoči sin Kasim kana, Haknazar, je premagal te izzive, ponovno združil tri horde in razširil svojo moč preko step. Pod svoj nadzor ni prišel le kazahstanskih hord, temveč tudi Baškirje, Kirgize in Nogajce, pa tudi ozemlja, kot so Kazanski, Sibirski in Astrahanski kanat, ter mesta, kot so [[Buhara]], [[Hiva]] in [[Taškent]]. Po Ryčkovu je Haknazarjevo vladavino zaznamovala brutalna konsolidacija oblasti, kjer je izkoristil nestabilnost sosednjih ljudstev, naložil visoke davke in močno omejil njihovo gibanje in vire. Omejil jih je na en sam lonec na tri gospodinjstva, zasegel živino, blago in celo otroke ter prepovedal lastništvo zemlje in gibanje čez nekatere reke. Zaradi teh dejanj so ta ljudstva osiromašili in podredili, hkrati pa so okrepili njegovo oblast nad regijo.<ref name="Abusseitova">{{navedi knjigo |last=Abusseitova |first=M. Kh. |title=The Kazakh Khanate in the Second Half of the 16th Century |publisher=Academy of Sciences of the Kazakh SSR, Institute of History, Archaeology, and Ethnography named after Ch. Ch. Valikhanov |location=Alma-Ata |year=1985 |pages=52–53 |language=Russian |url=https://www.academia.edu/94606048}}</ref> Začel je redne vpade v [[Transoksanija|Transoksanijo]], vzorec, ki so ga nadaljevali njegovi nasledniki, vključno s Tauekel kanom, ki je na kratko zasedel Samarkand. Vendar se je do začetka 17. stoletja obnovljena enotnost znova začela razpadati, kar je privedlo do razdrobljenosti kanata. Posledično se je centralna oblast znatno oslabila in po vsej regiji so se pojavili številni manjši, lokalni vladarji. Politična razpletenost, plemenska rivalstva in vse manjši pomen čezmejnih trgovskih poti med vzhodom in zahodom so oslabili Kazaški kanat. [[Hivski kanat]] je izkoristil to priložnost in zavzel polotok Mangišlak. Uzbeška vladavina je tam trajala dve stoletji, do ruskega prihoda. V 17. stoletju so se Kazahi borili proti Ojratom, federaciji zahodnih mongolskih plemen, vključno z Džungari<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |title=Kazakhstan to c. AD 1700 |work=Encyclopædia Britannica |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150811050147/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan/Cultural-life#toc73648 |archivedate=11 August 2015}}</ref>. Začetek 18. stoletja je zaznamoval zenit Kazaškega kanata. V tem obdobju je Mala Horda sodelovala v vojni 1723–1730 proti Dzungarskemu kanatu, po njihovi »veliki nesreči« invaziji na kazaška ozemlja. Pod vodstvom Abul Kair kana so Kazahi dosegli večje zmage nad Džungarji pri reki Bulanti leta 1726 in v bitki pri Anrakaju leta 1729. Ablaj kan je sodeloval v najpomembnejših bitkah proti Džungarjem od 1720-ih do 1750-ih, za kar ga je ljudstvo razglasilo za ''batira'' ('heroja'). Kazahi so trpeli zaradi pogostih napadov volških [[Kalmiki|Kalmikov]]. Kokandski kanat je izkoristil šibkost kazaških džuzov po napadih na Džungarje in Kalmike ter osvojil sedanji jugovzhodni Kazahstan, vključno z Almatijem, formalno prestolnico v prvi četrtini 19. stoletja. Tudi Buharski emirat je vladal Šimkentu, preden so Rusi prevzeli prevlado.<ref name="Russian Encyclopedia" /> Leta 1822 je bila institucija kanata v kazaških hordah ukinjena, kar je sprožilo upor sultana Kasima v letih 1824–1827. Zadnji poskus obnove kanata je vodil sultan Kenesari Kasimov, ki se je leta 1837 razglasil za kana in vodil oborožen boj proti ruskim oblastem do svoje smrti leta 1847.<ref name="Russian Encyclopedia">{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/c/kazakhskoe-khanstvo-3b4db9 |website=bigenc.ru |title=Kazakh Khanate |date=15 November 2023 }}</ref> === Ruski Kazahstan === {{glavni|Ruski imperij}} [[File:Battle Cossacks with Kyrgyz 1826.JPG|thumb|Uralski Kozaki se prepirajo s Kazahi]] V prvi polovici 18. stoletja je Rusko cesarstvo zgradilo ''linijo Irtiš'', serijo šestinštirideset utrdb in devetinšestdesetih [[reduta|redut]], vključno [[Omsk]] (1716), [[Semipalatinsk]] (1718), [[Pavlodar]] (1720), [[Orenburg]] (1743) in [[Petropavlovsk]] (1752), da bi preprečili napade Kazahov in Ojratov na rusko ozemlje<ref>"''Russian Colonization and the Genesis of Kazak National Consciousness''". S. Sabol (2003). Springer. p.27 {{ISBN|0230599427}}</ref><ref>"''Central Asia, 130 Years of Russian Dominance: A Historical Overview''". Edward A. Allworth, Edward Allworth (1994). Duke University Press. p. 10. {{ISBN|0822315211}}</ref>. V poznem 18. stoletju so Kazahi izkoristili Pugačev upor, ki je bil osredotočen na območje Volge, kjer so napadli ruske in volške nemške naselbine. [[Ruski imperij]] je v 19. stoletju začelo širiti svoj vpliv v Srednjo Azijo. Obdobje ''Velike igre'' na splošno velja za približno 1813 do Anglo-ruske konvencije iz leta 1907. Carji so dejansko vladali nad večino ozemlja, ki je pripadalo sedanji republiki Kazahstan. Ruski imperij je uvedel sistem upravljanja in zgradil vojaške garnizone in vojašnice, da bi ustanovil prisotnost v Srednji Aziji v tako imenovani ''Veliki igri'' za prevlado na območju proti [[Britanski imperij|Britanskemu imperiju]], ki je svoj vpliv širil iz južne Indije v jugovzhodno Azijo. Rusija je leta 1735 zgradila prvo izpostavo Orsk. Uvedla je ruski jezik v vse šole in vladne organizacije. Ruska prizadevanja za vsiljevanje svojega sistema so vzbudila ogorčenje s strani Kazahov in do 1860-ih so se nekateri Kazahi uprli ruski vladavini. Motila je tradicionalni nomadski življenjski slog in živinorejsko gospodarstvo, ljudje pa so trpeli lakoto in stradanje, nekaj kazahških plemen je propadlo. Kazaško nacionalno gibanje, ki se je začelo v poznem 19. stoletju, si je prizadevalo ohraniti materni jezik in identiteto, tako da se je uprlo poskusom Ruskega imperija, da bi jih asimilirali in zadušili. Od 1890-ih let naprej je vse večje število naseljencev iz Ruskega imperija začelo kolonizirati ozemlje današnjega Kazahstana, zlasti provinco Semirečje. Ko je bila leta 1906 dokončana [[Transaralska železnica]] od Orenburga do [[Taškent]]a, se je število naseljencev še povečalo. Posebej ustanovljen oddelek za migracije (''Переселенческое Управление'') v [[Sankt Peterburg]]u je nadziral in spodbujal migracije, da bi razširil ruski vpliv na tem območju. V 19. stoletju se je v Kazahstan priselilo približno 400.000 Rusov, v regiji pa se je v prvi tretjini 20. stoletja priselilo približno milijon Slovanov, Nemcev, Judov in drugih<ref>{{navedi splet |url=http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |title=Kazakhstan |work=Encyclopædia Britannica |date=16 December 1991 |accessdate=9 September 2013 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150617101159/http://www.britannica.com/place/Kazakhstan |archivedate=17 June 2015}}</ref>. Vasile Balabanov je bil skrbnik, ki je bil odgovoren za preselitev v večjem delu tega obdobja. [[File:Alikhan Bukeikhanov.jpg|thumb|left|upright=0.7|Alihan Bukeihanov, kazahstanski državnik, ki je med letoma 1917 in 1920 opravljal funkcijo premierja Alaševe avtonomije od 1917 do 1920]] Konkurenca za zemljo in vodo, ki je nastala med Kazahi in prišleki, je v zadnjih letih Ruskega imperija povzročila veliko ogorčenje proti kolonialni vladavini. Najbolj resna vstaja, srednjeazijski upor, se je zgodila leta 1916. Kazahstan je napadel ruske in kozaške naseljence in vojaške garnizone. Upor je povzročil vrsto spopadov in brutalne poboje, ki sta jih zagrešili obe strani<ref>{{cite encyclopedia| url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|title=Kazakhstan|encyclopedia=Microsoft Encarta Online Encyclopedia|date=2005y|archivedate=15 April 2005|accessdate=29 October 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20050415185833/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761566451_8/Kazakhstan.html|url-status=dead}}</ref>. Obe strani sta se uprli komunistični vladi do konca leta 1919. === Kazaška sovjetska socialistična republika === {{glavni| Kazaška sovjetska socialistična republika}} [[File:Young Pioneers in Kazakh SSR.jpg|thumb|Mladi pionirji v pionirskem taboru v Kazaški SSR]] Po [[Oktobrska revolucija|propadu centralne vlade]] v [[Sankt Peterburg|Petrogradu]] novembra 1917 so Kazahi (takrat v Rusiji uradno imenovani ''Kirgiz'') doživeli kratko obdobje avtonomije (Alaševa avtonomija), da bi na koncu podlegli vladavini [[boljševiki|boljševikov]]. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna socialistična sovjetska republika v okviru Ruske federativne socialistične republike (RSFSR). Kirgiška ASSR je vključevala ozemlje današnjega Kazahstana, njegovo upravno središče pa je bilo mesto Orenburg, v katerem so živeli pretežno Rusi. Junija 1925 se je Kirgiška ASSR preimenovala v Kazaška ASSR, njeno upravno središče pa je bilo preneseno v mesto Kizilord, aprila 1927 pa v [[Almati]]. Sovjetska represija tradicionalne elite je skupaj s prisilno kolektivizacijo v poznih 1920-ih in 1930-ih prinesla lakoto in visoke smrtne žrtve, kar je vodilo v nemire (glej tudi: [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]]).<ref>{{cite journal |url= http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20060903203830/http://zhe.stanford.edu/spring05/Kazakhstan2.pdf|archive-date= 3 September 2006|title= The Kazakh Catastrophe and Stalin's Order of Priorities, 1929–1933: Evidence from the Soviet Secret Archives|author= Simon Ertz|date= 2005|journal= Stanford's Student Journal of Russian, East European, and Eurasian Studies|volume= 1|pages= 1–12|accessdate= 1 June 2010}}</ref> V 1930-ih so bili nekateri člani kazahstanske kulturne družbe usmrčeni - kot del političnih represalij, ki jih je v Moskvi vodila sovjetska vlada. 5. decembra 1936 se je Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika (katere ozemlje do tedaj ustreza ozemlju sodobnega Kazahstana) ločila od Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) in je postala polnopravna zvezna republika ZSSR, ena od enajstih takšnih republik v tistem času, skupaj s Kirgiško sovjetsko socialistično republiko. Republika je bila ena od destinacij za izgnane in obsojene osebe, pa tudi za množično naselitev ali deportacije, ki so jih osrednje oblasti ZSSR izvajale v 1930-ih in 1940-ih, na primer približno 400.000 Povolških Nemcev, deportiranih iz Povolške nemške avtonomne sovjetske socialistične republike v septembra – oktobra 1941, nato pa Grki in krimski Tatari. Deportirani in ujetniki so bili internirani v nekaterih največjih sovjetskih delovnih taboriščih ([[Gulag]]), vključno s taboriščem ALZhIR zunaj Astane, ki je bilo rezervirano za žene moških, ki so veljali za 'sovražnike ljudstva'<ref>[http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 Children of the gulag live with amnesia]{{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303223853/http://www.taipeitimes.com/News/world/archives/2007/01/01/2003342918 |date=3 March 2016 }}, ''Taipei Times'', 1 January 2007</ref>. Mnogi so se preselili zaradi politike preseljevanja prebivalstva v Sovjetski zvezi, drugi pa so bili v Sovjetski zvezi prisiljeni v prisilna naselja. [[File:International conference on Primary Health Care - Conferencia Internacional sobre Atención Primaria de Salud - Almaty -1978.jpg|thumb| Mednarodna konferenca o primarni zdravstveni oskrbi leta 1978, znana kot Deklaracija Alma-Ata]] Sovjetsko-nemška vojna (1941–1945) je v podporo vojnim prizadevanjem povečala industrializacijo in pridobivanje rudnin. V času smrti voditelja ZSSR [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] leta 1953 pa je imel Kazahstan še vedno močno kmetijsko gospodarstvo. Leta 1953 je sovjetski voditelj [[Nikita Hruščov]] sprožil ''Kampanjo Deviških polj'', namenjeno spreminjanju tradicionalnih pašnikov Kazahstana v veliko pridelovalnico žita za Sovjetsko zvezo. Politika Deviških polj je prinesla mešane rezultate. Vendar pa je skupaj s poznejšimi modernizacijami sovjetskega voditelja [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] (na oblasti 1964–1982) pospešil razvoj kmetijskega sektorja, ki ostaja vir preživetja za velik odstotek kazahstanskega prebivalstva. Kazahi so zaradi desetletij pomanjkanja, vojn in ponovne naselitve do leta 1959 postali manjšina v državi, ki je predstavljala 30 % prebivalstva. Etnični Rusi so predstavljali 43 %.<ref>Flynn, Moya (1994). ''[https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 Migrant Resettlement in the Russian Federation: Reconstructing 'Homes' and 'Homelands'] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150905163322/https://books.google.com/books?id=YLeAxHLmgR8C&pg=PA15 |date=5 September 2015 }}''. Anthem Press. p. 15. {{ISBN|1-84331-117-8}}</ref> Leta 1947 je vlada ZSSR v okviru svojega projekta [[Jedrsko orožje|atomske bombe]] v bližini severovzhodnega mesta [[Semipalatinsk]] ustanovila testno mesto za atomsko bombo, kjer je bil leta 1949 izveden prvi sovjetski preskus jedrske bombe. Do leta 1989 je bilo izvedenih na stotine jedrskih testov, ki so imeli negativne ekološke in biološke posledice<ref>{{navedi novice| url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|title=Kazakhstan's Painful Nuclear Past Looms Large Over Its Energy Future| last=Keenan|first=Jillian|newspaper=The Atlantic|language=en-US|access-date=27 January 2017|url-status=live| archiveurl=https://web.archive.org/web/20170202233241/https://www.theatlantic.com/international/archive/2013/05/kazakhstans-painful-nuclear-past-looms-large-over-its-energy-future/275795/|archivedate=2 February 2017}}</ref>. Protijedrsko gibanje v Kazahstanu je postalo glavna politična sila v poznih 1980-ih. Decembra 1986 so v Almatiju potekale množične demonstracije mladih etničnih Kazahov, pozneje imenovanih ''izgredi Jeltoksan'', ki so protestirali nad zamenjavo prvega sekretarja Komunistične partije Kazahstanske republike Dinmukhameda Konajeva z Genadijem Kolbinom iz ruske SFSR. Vladne čete so zatrle nemire, več ljudi je bilo ubitih, veliko protestnikov pa je bilo zaprtih. V slabih dneh sovjetske vladavine je nezadovoljstvo še naprej raslo in se izražalo pod politiko glasnosti sovjetskega voditelja [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. === Neodvisnost === 25. oktobra 1990 je Kazahstan razglasil svojo suverenost na svojem ozemlju kot republika v Sovjetski zvezi. Potem ko je avgusta 1991 prekinjen poskus državnega udara v Moskvi, je Kazahstan 16. decembra 1991 razglasil neodvisnost in tako postal zadnja sovjetska republika, ki je razglasila neodvisnost. Deset dni kasneje je Sovjetska zveza sama prenehala obstajati. Prvi predsednik države Kazahstan [[Nursultan Nazarbajev]] je postal prvi predsednik države. Nazarbajev je vladal avtoritarno, za kar so nekateri menili, da je v prvih letih osamosvojitve bilo potrebno. Poudarek je bil na pretvorbi gospodarstva države v tržno gospodarstvo, politične reforme pa so zaostajale za dosežki v gospodarstvu. Do leta 2006 je Kazahstan ustvaril 60 % BDP Srednje Azije, predvsem s svojo naftno industrijo. Leta 1997 je vlada glavno mesto preselila v Astano (preimenovana v Nursultan 23. marca 2019) iz Almatija, največjega kazahstanskega mesta, ki je bilo ustanovljeno v okviru Sovjetske zveze. Kazahstansko politično krajino med Nazarbajevo vladavino je zaznamoval omejen politični pluralizem. Na parlamentarnih volitvah leta 2004 je v Majilisu (spodnjem domu parlamenta) prevladovala provladna stranka Otan pod vodstvom Nazarbajeva. Druge stranke, ki so bile naklonjene predsedniku, kot sta agrarno-industrijski blok AIST in stranka Asar (ki jo je ustanovila Nazarbajevljeva hči), so si zagotovile večino preostalih sedežev, medtem ko so se opozicijske stranke borile za zastopanost. Mednarodni opazovalci, vključno z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, so kritizirali volitve, ker niso izpolnjevale demokratičnih standardov.<ref>{{navedi splet |title=Parliamentary Elections, 19 September and 3 October 2004 |url=https://www.osce.org/node/57857 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108211859/https://www.osce.org/node/57857 |archive-date=8 January 2021 |access-date=2021-01-05 |website=[[osce.org]] |date=15 December 2004 |language=en}}</ref> Kljub trditvam o napredku v smeri demokracije je kazahstanski politični sistem ostal avtoritaren še dolgo v 21. stoletju. Leta 2010 je bila država na indeksu demokracije časopisa ''The Economist'' še vedno uvrščena med avtoritarne režime. Nazarbajev, ki je vladal od osamosvojitve, je 19. marca 2019 po skoraj treh desetletjih na oblasti napovedal svoj odstop.<ref>{{navedi novice |date=19 March 2019 |title=Kazakh leader resigns after three decades |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190425061650/https://www.bbc.com/news/world-asia-47628854 |archive-date=25 April 2019 |access-date=19 March 2019 |work=BBC News}}</ref> Njegov naslednik, Kasim-Žomart Tokajev, je zmagal na predsedniških volitvah leta 2019 in funkcijo prevzel 12. junija 2019.<ref>{{navedi novice |date=10 June 2019 |title=Nazarbayev protégé wins Kazakhstan elections marred by protests |url=https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922092114/https://www.france24.com/en/20190610-kazakhstan-presidential-election-tokayev-nazarbayev-protesters-arrested |archive-date=22 September 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=10 June 2019 |title=CEC announces preliminary results of 2019 Presidential Election in Kazakhstan |url=https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815174133/https://www.inform.kz/en/cec-announces-preliminary-results-of-2019-presidential-election-in-kazakhstan_a3536331 |archive-date=15 August 2019 |access-date=15 August 2019 |website=inform.kz}}</ref> Tokajevo prvo uradno dejanje je bilo preimenovanje glavnega mesta v Nur-Sultan v čast Nazarbajevi zapuščini.<ref>{{navedi novice |date=20 March 2019 |title=Kazakhstan renames capital as new president takes office |url=https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216140002/https://www.france24.com/en/20190320-kazakhstan-capital-new-president-astana-nursultan |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=France 24 |language=en}}</ref> Vendar se je Tokajevo predsedovanje soočilo z velikimi izzivi. Januarja 2022 so Kazahstan zaradi strmega dviga cen goriva zajeli obsežni protesti.<ref>{{navedi splet |date=2022-01-05 |title=Kazakhstan protests: government resigns amid rare outbreak of unrest. |url=https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105122522/https://www.theguardian.com/world/2022/jan/04/kazakhstan-president-declares-state-of-emergency-in-protest-hit-areas |archive-date=5 January 2022 |access-date=2022-01-05 |website=the Guardian |language=en}}</ref> Nemiri so se hitro stopnjevali in Tokajev se je odločno odzval s prevzemom nadzora nad Varnostnim svetom države, odstavitvijo Nazarbajeva s položaja in utrditvijo lastne moči. To je pomenilo dramatičen premik v politični dinamiki Kazahstana, saj je Tokajev nakazal odmik od starega sistema iz časa Nazarbajeva.<ref>{{navedi novice |title=Kazakhstan's Nazarbayev handed over security council job on his own will: Spokesman |url=https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216143609/https://www.aa.com.tr/en/world/kazakhstan-s-nazarbayev-handed-over-security-council-job-on-his-own-will-spokesman/2469352 |archive-date=16 February 2022 |access-date=16 February 2022 |work=www.aa.com.tr}}</ref> Septembra 2022 se je glavno mesto preimenovalo nazaj v Astana, kar je veljalo za del širših prizadevanj za distanciranje države od vpliva nekdanjega predsednika.<ref>{{navedi novice |date=14 September 2022 |title=Kazakhstan to change name of capital from Nur-sultan back to Astana |url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220914002239/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/14/kazakhstan-to-change-name-of-capital-from-nur-sultan-back-to-astana |archive-date=14 September 2022 |access-date=21 September 2022 |work=the Guardian |language=en}}</ref> == Geografija == {{glavni| Geografija Kazahstana}} [[File:Kazakhstan BMNG.jpg|thumb|right|Satelitska slika Kazahstana novembra 2004]] [[File:Reserve Karkaraly.jpg|thumb|Regija Karaganda]] Ker se razprostira na obeh straneh reke [[Ural (reka)|Ural]], ki velja za ločnico z evropsko celino, je Kazahstan ena izmed samo dveh celinskih držav na svetu, ki ima ozemlje na dveh celinah (drugi je [[Azerbajdžan]]). Kazahstan leži v Srednji Aziji. Obsega dele [[Turansko nižavje|Turanskega nižavja]], [[Srednjekazaško višavje]] južni del [[Zahodnosibirsko nižavje|Zahodnosibirskega nižavja]], del [[Prikaspijsko nižavje|Prikaspijskega nižavja]] in odrastke srednjeazijskih gorovij. '''Turansko nižavje''' je puščavska in polpuščavska ravnina z na zahodu rahlo dvignjeno [[Ustjurtska planota|Ustjurtsko planoto]]. Je velika tektonska udorina v kateri so se v terciarju odlagale usedline plitvega morja, ki se je skrčilo na današnje Kaspijsko in Aralsko jezero. V osrednjih deli so danes obsežne puščave s slanimi kotanjami ([[Kizilkum]], Mujunkum). Mestoma so vetrovi v [[pleistocen]]u nanosili rodovitno [[puhlica|puhlico]], kjer je tudi poselitev najgostejša. '''[[Kazaško višavje|Srednjekazaško višavje]]''' je staro hribovje iz kristalinskih kamnin, bogatih z rudami, z najvišjim vrhom Aksoran (1565 m). '''Prikaspijsko nižavje''' je večinoma pod morsko gladino. Je ravna ilovnata puščava med rekama [[Volga|Volgo]] in [[Ural (reka)|Ural]]. Na vzhodu v Kazahstan sežejo deli '''srednjeazijskih gorovij''' [[Tjanšan]] z najvišjim vrhom Han Tängiri (7010 m), [[Džungarski Alatau]], [[Tarbagataj]] in [[Altaj]]. Han Tängiri leži na tromeji med Kitajsko, Kirgizistanom in Kazahstanom, vzhodno od jezera [[Isik Kul]] v Kirgizistanu. Njegova geološka višina znaša 6995 m, vendar se ledeniška kapa dviga do višine 7010 m. Zaradi tega v alpinističnih krogih – vključno z merili za priznanje »Snežni leopard« – velja za sedemtisočak. Kazahstan je s površino 2.700.000 kvadratnih kilometrov, ki je enakovredna zahodni Evropi, deveta največja država na svetu in največja celinska država na svetu. Medtem ko je bil del Sovjetske zveze, je Kazahstan del svojega ozemlja izgubil v kitajski avtonomni pokrajini [[Šindžjang]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=i1SpCwAAQBAJ&pg=PT85&lpg=PT85&dq=kazakhstan+lost+some+of+its+territory+to+russia+and+china#v=onepage&q=kazakhstan%20lost%20some%20of%20its%20territory%20to%20russia%20and%20china&f=false|title=Xinjiang – China's Northwest Frontier|last=Warikoo|first=K.|date=2 March 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-317-29028-5|language=en}}</ref>, del pa v Uzbekistanski avtonomni republiki Karakalpakstan. Meji 6846 kilometrov z Rusijo, 2203 kilometrov z [[Uzbekistan]]om, 1533 kilometrov s [[LR Kitajska|LR Kitajsko]], 1051 kilometrov s [[Kirgizistan]]om in 379 kilometrov s [[Turkmenistan]]om. Velika mesta so [[Astana]], [[Almati]], [[Karagandi]], [[Šimkent]], [[Atirau]] in [[Oskemen]]. Leži med zemljepisnimi širinami 40 ° in 56 ° S, ter dolžinama 46 ° in 88 ° E. Medtem ko leži predvsem v Aziji, majhen del Kazahstana leži tudi zahodno od Urala v vzhodni Evropi<ref>{{cite encyclopedia|title=Kazakhstan – MSN Encarta |url=http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080601203047/http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefArticle.aspx?refid=761566451 |archivedate= 1 June 2008 |url-status=dead}}</ref>. Kazahstanski teren se razprostira v smeri zahod–vzhod od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do gorovja [[Altaj]] in v smeri sever–jug od ravnin Zahodne Sibirije do oaz in puščav Srednje Azije. [[Kazaška stepa]] (planota) s površino okoli 804.500 kvadratnih kilometrov zavzema tretjino države in je največje območje suhih step na svetu. Za stepo so značilne velike površine travinja in peščenih območij. Glavna jezera in reke so [[Aralsko jezero]], [[Balhaško jezero]] in [[jezero Zajsan]], reka [[Šarin (reka)|Šarin]] s sotesko ter reke [[Ili (reka)|Ili]], [[Irtiš]], [[Išim (reka)|Išim]], [[Ural (reka)|Ural]] in [[Sir Darja]]. [[Kanjon Šarin]] je dolg 80 kilometrov, prečka planoto rdečega peščenjaka vzdolž reke Šarin v severnem Tjanšanu ('Nebeško gorovje', 200&nbsp;km vzhodno od Almatija) na {{coord|43|21|1.16|N|79|4|49.28|E|}}. Strma pobočja kanjona, stebri in oboki se dvigajo na višine med 150 in 300 metri. Nedostopnost kanjona je bila varno zatočišče za redko drevo [[jesen (drevo)|jesen]] (''Fraxinus sogdiana''), ki je preživelo tam ledeno dobo in ga zdaj gojijo tudi na nekaterih drugih območjih. Krater Bigač, na {{coord|48|30|N|82|00|E|}} je pliocenski ali miocenski asteroidni [[krater]], premera 8&nbsp;km in ocenjen na starost 5 ± 3 milijone let. <gallery widths=200 heights=160> File:Astana-steppe-7748.jpg|Kazaška stepa v regiji Akmola File:Недалеко от пика - panoramio.jpg|Gorsko območje Tjanšan na jugovzhodu Kazahstana File:Panorama(sharyn).jpg|[[Narodni park Šarin]] File:Eurasian steppe belt.jpg|Kazaška stepa dela evrazijskega stepskega pasu (na zemljevidu) </gallery> === Naravni viri === [[File:Aral Sea 1989-2008.jpg|thumb|220x220px|[[Aralsko jezero]] leta 1989 in 2008]] Kazahstan ima veliko zalog dostopnih virov mineralnih in fosilnih goriv. Razvoj pridobivanja nafte, zemeljskega plina in rudnin je od leta 1993 v Kazahstanu pritegnil večino več kot 40 milijard dolarjev tujih naložb in predstavlja približno 57 % industrijske proizvodnje države (ali približno 13 % bruto domačega proizvoda). Po nekaterih ocenah<ref name="Homestead">[https://web.archive.org/web/20070507024507/http://www.homestead.com/prosites-kazakhembus/MineralWealth.html Mineral Wealth]. homestead.com</ref> ima Kazahstan drugo največjo rezervo [[uran]]a, [[krom]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a; tretje največje rezerve [[mangan]]a; pete največje zaloge [[baker|bakra]] in se uvršča v prvo deseterico po [[premog]]u, [[železo|železu]] in [[zlato|zlatu]]. Je tudi izvoznik [[diamant]]ov. Morda najpomembnejše za gospodarski razvoj - ima tudi trenutno 11. največje dokazane rezerve nafte in zemeljskega plina<ref>International Crisis Group. (May 2007). [http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx Central Asia's Energy Risks, Asia Report No. 133] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303225435/http://www.crisisgroup.org/en/regions/asia/central-asia/133-central-asias-energy-risks.aspx |date=3 March 2016 }}</ref>. Skupaj je 160 nahajališč nafte z več kot 2,7 milijarde ton nafte. Raziskave nafte so pokazale, da so nahajališča na kaspijski obali le majhen del veliko večjega nahajališča. Na tem območju naj bi bilo 3,5 milijarde ton nafte in 2,5 milijarde kubičnih metrov plina. Na splošno ocena kazahstanskih naftnih nahajališč znaša 6,1 milijarde ton. Vendar pa so znotraj države le tri rafinerije, ki so v Atyrau, Pavlodaru in Šimkentu. Te ne morejo predelati skupne surove proizvodnje, zato jo veliko izvozijo v Rusijo. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije je Kazahstan leta 2009 proizvedel približno 1.540.000 sodčkov (245.000 m3) nafte. Kazahstan ima tudi velika nahajališča fosforita. Eden največjih znanih je kotlina Karatau s 650 milijoni ton P2O5 in nahajališče Čilisai v Aktobinskem fosforifernem bazenu v severozahodnem Kazahstanu, z virom 500–800 milijonov ton 9 % rude. Pobudo ''Extractive Industries Transparency Initiative'' (EITI) je 17. oktobra 2013 sprejel Kazahstan kot ''skladen z EITI'', kar pomeni, da ima država osnovni in funkcionalen postopek za zagotavljanje rednega razkrivanja prihodkov iz naravnih virov. === Podnebje === [[File:Kazakhstan map of Köppen climate classification.svg|thumb|Karta Köppnove klimatske klasifikacije v Kazahstanu]] Kazahstan ima 'skrajno' celinsko podnebje, s toplim poletjem in zelo hladnimi zimami. Dejansko je Astana drugo najhladnejše glavno mesto na svetu za [[Ulan Bator]]jem. Padavine se razlikujejo med sušnimi in polsušnimi razmerami, pozimi so še posebej suhe<ref>{{navedi splet|title=The Coldest Capital Cities In The World|url=http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|website=WorldAtlas.com|accessdate=15 January 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170108040732/http://www.worldatlas.com/articles/the-coldest-capital-cities-in-the-world.html|archivedate=8 January 2017}}</ref>. {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" |+ Povprečne dnevne najvišje in najnižje temperature za velika mesta v Kazahstanu<ref>{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|title=Kazakhstan climate information|publisher=Weatherbase|accessdate=4 February 2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160102193331/http://www.weatherbase.com/weather/city.php3?c=KZ&name=Kazakhstan|archivedate=2 January 2016}}</ref> |- !Lega !julij (°C) !januar (°C) |- |[[Almati]] || 30 / 18 ||0 /−8 |- |[[Šimkent]] || 32 / 17 || 4 /−4 |- |[[Karaganda]] || 27 / 14 || −8 /−17 |- |[[Astana]] || 27 / 15 || −10 /−18 |- |[[Pavlodar]] || 28 / 15 || −11 /−20 |- |[[Aktobe]] || 30 / 15 || −8 /−16 |} === Rastlinstvo in živalstvo === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Kazahstana}} [[File:Vulpes corsac.jpg|thumb|upright|Stepska lisica (Vulpes corsac)]] V Kazahstanu je deset naravnih rezervatov in deset [[narodni parki Kazahstana|narodnih parkov]], ki nudijo varno zatočišče številnim redkim in ogroženim rastlinam in živalim. Navadne rastline so opnasti grahovec ('''Astragalus''), ''Gagea'', [[luk]] (''Allium''), šaš ''Carex'' in ''Oxytropis''; med ogroženimi rastlinskimi vrstami so domače divje jabolko (''[[Malus sieversii]]''), divja vinska trta (''Vitis vinifera'') in več vrst tulipanov (npr. ''Tulipa greigii'') ter redke vrste čebulnic ''Allium karataviense'', tudi ''Iris willmottiana'' in ''Tulipa kaufmanniana''<ref>A.F. Kovshar (Ed.): ''Monitoring biologicheskogo raznoobraziya Zapovednika Aksu-Dzhabagly''. In: ''Tethys Biodiversity Research''. Tom 1, S. 17–21.</ref><ref>{{navedi splet |title=Celestial Silk Road 5th–21st June 2016 |url=http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |publisher=viranatura.com |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305045058/http://www.viranatura.com/Product_100001_Celestial-Silk-Road-5th-21st-June-2016 |archivedate=5 March 2016}}</ref>. Navadni sesalci so [[volk]], [[navadna lisica]], [[stepska lisica]], [[los]], [[argali]] (največja vrsta ovac), [[ris]], mačka ''Otocolobus manul '' in [[snežni leopard]], od katerih je več zaščitenih. Kazahstanska rdeča knjiga zavarovanih vrst navaja 125 vretenčarjev, vključno s številnimi pticami in sesalci in 404 rastlin, vključno z glivami, algami in lišaji<ref>{{navedi splet|title=Red Book| url=http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|publisher=United Nations Environment Programme (UNEP)|accessdate=8 December 2016|url-status=live| archiveurl=https://web.archive.org/web/20161229115718/http://enrin.grida.no/biodiv/biodiv/national/kazakh/nav/species/red.htm|archivedate=29 December 2016}}</ref>. == Uprava == Kazahstan je razdeljen na sedemnajst regij ({{langx|kk|облыстар}}, {{lang|kk-latn|oblystar}}; {{langx|ru|link=no|области}}, {{lang|ru-latn|oblasti}}).<ref name="Republic of Kazakhstan">{{cite web |title=Republic of Kazakhstan |url=https://www.akorda.kz/en/republic_of_kazakhstan/kazakhstan |website=Official Website of the President of the Republic of Kazakhstan |publisher=The Republic of Kazakhstan |access-date=10 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241110220907/https://www.akorda.kz/en/republic_of_kazakhstan/kazakhstan |archive-date=10 November 2024 |publication-place=Astana |language=en}}</ref> Regije so razdeljene na 177 okrožij ({{langx|kk|аудандар}}, {{lang|kk-latn|audandar}}; {{langx|ru|link=no|районы}}, {{lang|ru-latn|rayony}}).<ref name="OECD" >{{cite web |title=Kazakhstan, Unitary County |url=https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf |publisher=www.oecd.org |access-date=6 February 2018 |url-status=deviated |archive-url=https://web.archive.org/web/20180206190320/https://www.oecd.org/regional/regional-policy/profile-Kazakhzstan.pdf |archive-date=6 February 2018}}</ref> Okrožja se na najnižji upravni ravni nadalje delijo na podeželska okrožja, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez lastne občinske uprave.<ref name="Adilet">{{cite web |title=On Administrative-Territorial Division of the Republic of Kazakhstan, The Law of the Republic of Kazakhstan dated 8 December 1993 |url=http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_ |website=Adilet |publisher=Ministry of Justice of the Republic of Kazakhstan Republican Center of Legal Information |access-date=7 February 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180207124434/http://adilet.zan.kz/eng/docs/Z930004200_ |archive-date=7 February 2018}}</ref> Mesta Almati, Astana in Šimkent imajo uradni status mest republiškega pomena in ne spadajo v okoliške regije. Poseben status ima tudi mesto [[Bajkonur]], saj je do leta 2050 v najemu Rusije zaradi kozmodroma Bajkonur.<ref name="CIA">{{Cite CIA World Factbook|country=Kazakhstan|date=9 January 2021 }}</ref> Šimkent je status »mesta republiškega pomena« pridobil junija 2018.<ref>{{cite web | url=https://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |script-title=ru:Публичное подписание Указа "О некоторых вопросах административно-территориального устройства Республики Казахстан" |trans-title=Public signing of the Decree "On some issues of the administrative and territorial structure of the Republic of Kazakhstan" |date=19 June 2018 |publisher=President of Kazakhstan |language=ru |access-date=21 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260211174128/https://www.akorda.kz/ru/events/akorda_news/akorda_other_events/publichnoe-podpisanie-ukaza-o-nekotoryh-voprosah-administrativno-territorialnogo-ustroistva-respubliki-kazahstan |archive-date=11 February 2026 |url-status=live|title=}}</ref> Vsako regijo vodi ''akim'' (regionalni glavar), ki ga imenuje predsednik. Okrajne ''akime'' imenujejo regionalni ''akimi''. Kazahstanska vlada je 10. decembra 1997 preselila glavno mesto iz Almatija (sedež pod Sovjetsko zvezo) v Astano.<ref>{{Cite web |title=Kazakhstan renames capital to honour ex-leader |url=https://www.aljazeera.com/news/2019/3/23/kazakhstan-renames-capital-to-honour-ex-leader |access-date=5 January 2021 |website=aljazeera.com |language=en |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108232741/https://www.aljazeera.com/news/2019/3/23/kazakhstan-renames-capital-to-honour-ex-leader |url-status=live}}</ref> ==== Občine ==== V Kazahstanu občine obstajajo na vseh ravneh upravne delitve. Mesta republiškega, regionalnega in okrožnega pomena so opredeljena kot urbana naselja, vsa preostala pa kot podeželska.<ref name="Adilet" /> Na najvišji ravni sta mesti Almati in Astana, ki sta razvrščeni kot mesti republiškega pomena z upravnim statusom, enakim statusu regije. Na vmesni ravni so mesta regionalnega pomena z upravnim statusom, enakim statusu okrožja. Mesta na teh dveh ravneh se lahko delijo na mestna okrožja.<ref name="OECD" /> Na najnižji ravni so mesta okrožnega pomena ter več kot dva tisoč vasi in podeželskih naselij ({{lang|ru-latn|aul}}) z upravnim statusom, enakim statusu podeželskih okrožij.<ref name="OECD" /> === Večja mesta === {{Largest cities | name = Večja mesta v Kazahstanu | country = Kazahstan | stat_ref = <ref>{{Cite web |url=http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821 |title=Обложка |website=stat.gov.kz |access-date=7 December 2021 |archive-date=13 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200613081608/http://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT305821}}</ref> | list_by_pop = | class = nav | div_name = Regija | div_link = |city_1 = Almati |div_1 = regija Almati |pop_1 = 1.854.656 |img_1 = View of Almaty from the hills.png |city_2 = Astana |div_2 = regija Astana |pop_2 = 1.078.384 |img_2 = Central Downtown Astana pamorama.jpg |city_3 = Šimkent |div_3 = regija Turkistan |pop_3 = 1.009.086 |img_3 = Unnamed Road, Kazakhstan - panoramio (44).jpg |city_4 = Karaganda |div_4 = regija Karagandi |pop_4 = 497.712 |img_4 = Novy Gorod, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio (6).jpg |city_5 = Aktobe |div_5 = regija Aktobe |pop_5 = 487.994 |img_5 = |city_6 = Taraz |div_6 = regija Džambil |pop_6 = 357.791 |img_6 = Taraz image1.jpg |city_7 = Pavlodar |div_7 = regija Pavlodar |pop_7 = 333.989 |img_7 = |city_8 = Oskemen |div_8 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_8 = 331.614 |img_8 = |city_9 = Semej |div_9 = regija Vzhodni Kazahstan |pop_9 = 323.138 |img_9 = |city_10 = Atirau |div_10 = regija Atirau |pop_10 = 269.720 |img_10 = }} == Demografija == [[File:Central Asia Ethnic en.svg|thumb|Srednjeazijski etnolingvistični mozaik, 1992]] Mednarodna baza podatkov ameriškega urada za popis prebivalstva navaja, da ima Kazahstan 18,9 milijona prebivalcev (maj 2019),<ref>{{navedi splet |title=Population Clock: World |url=https://www.census.gov/popclock/world/kz |website=census.gov |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530184512/https://www.census.gov/popclock/world/kz |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> medtem ko viri Združenih narodov, kot je revizija Svetovnih demografskih napovedi iz leta 2022, navajajo oceno 19.196.465 prebivalcev. Uradne ocene kažejo, da je bilo novembra 2023 prebivalstvo Kazahstana 20 milijonov.<ref name="Негізгі">{{navedi splet |title=Негізгі |url=http://stat.gov.kz |website=stat.gov.kz |access-date=30 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190530193655/http://stat.gov.kz/ |archive-date=30 May 2019 |url-status=live}}</ref> Leta 2013 se je prebivalstvo Kazahstana povečalo na 17.280.000, kar je 1,7-odstotna stopnja rasti v zadnjem letu, glede na podatke Kazahstanske statistične agencije.<ref>[http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 Kazakhstan's population increases by 1.7 per cent over a year] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208063807/http://bnews.kz/en/news/obshchestvo/kazakhstans_population_increases_by_17_per_cent_over_a_year-2013_08_15-1026973 |date=8 December 2015 }}. bnews.kz. 15 August 2013</ref> === Etnične skupine === Leta 2025 so etnični Kazahi predstavljali 71,3 % prebivalstva, etnični Rusi pa 14,6 %. Število etničnih Rusov se je od razpada Sovjetske zveze znatno zmanjšalo.<ref>{{navedi splet |last=uz |first=Daryo |date=2023-06-12 |title=Kazakhstan at 20 million: populations and possibilities |url=https://daryo.uz/en/2023/12/06/kazakhstan-at-20-million-populations-and-possibilities |access-date=2024-10-06 |website=Daryo.uz |language=en}}</ref> Druge skupine vključujejo Tatare (1,1 %), Ukrajince (1,8 %), Uzbeke (3,3 %), Nemce (1,1 %), Ujgure (1,5 %), Azerbajdžance, Dungance, Turke, Korejce, Poljake in Litovce. Nekatere manjšine, kot so Ukrajinci, Korejci, Volški Nemci, Čečeni, mešketski Turki in ruski politični nasprotniki režima, je v 1930-ih in 1940-ih v Kazahstan deportiral [[Josif Stalin]]. V državi so obstajala nekatera največja sovjetska delovna taborišča ([[Gulag]]).<ref>{{navedi splet |last=Clarey |first=Christopher |url=http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20070104084902/http://www.iht.com/articles/2007/01/01/news/kazakh.php |archive-date=4 January 2007 |title=Politics, economics and time bury memories of the Kazakh gulag |work=International Herald Tribune |date=1 January 2007 |access-date=9 September 2013}}</ref> Pomembno rusko priseljevanje je bilo povezano tudi s kampanjo Deviške zemlje in sovjetskim vesoljskim programom v času Hruščova.<ref>{{navedi novice |last=Greenall |first=Robert |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |title=Russians left behind in Central Asia |work=BBC News |date=23 November 2005 |access-date=9 September 2013 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130911080317/http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4420922.stm |archive-date=11 September 2013}}</ref> Leta 1989 so etnični Rusi predstavljali 37,8 % prebivalstva, Kazahi pa so imeli večino le v 7 od 20 regij države. Pred letom 1991 je bilo v Kazahstanu približno milijon Nemcev, večinoma potomcev volških Nemcev, ki so bili med drugo svetovno vojno deportirani v Kazahstan. Po razpadu Sovjetske zveze se jih je večina izselila v Nemčijo.<ref>[http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans Kazakhstan: Special report on ethnic Germans] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151208125555/http://www.irinnews.org/report/28051/kazakhstan-special-report-on-ethnic-germans |date=8 December 2015 }}, IRIN Asia, 1 February 2005</ref> Leta 2026 je 63,6 % prebivalstva živelo v urbanih območjih.<ref>{{navedi splet |last=Kemelova |first=Fatima |title=Kazakhstan’s Population Reaches Almost 20.5 Million as of January - The Astana Times |url=https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20260204160610/https://astanatimes.com/2026/02/kazakhstans-population-reaches-almost-20-5-million-as-of-january/ |archive-date=2026-02-04 |access-date=2026-02-05 |website=astanatimes.com |language=en |url-status=live }}</ref> === Religija === Po popisu prebivalstva iz leta 2021 je 69,3 % prebivalstva muslimanov, 17,2 % kristjanov, 0,2 % pripada drugim religijam (večinoma [[budizem]] in [[judovstvo]]), 11,01 % se jih ni odločilo odgovoriti, 2,25 % pa se jih opredeljuje kot ateistov. Kazahstan je sekularna država, katere ustava zagotavlja verske svobode. 39. člen ustave pravi: »Človekove pravice in svoboščine se ne smejo na noben način omejevati.« 14. člen prepoveduje »diskriminacijo na verski podlagi«, 19. člen pa zagotavlja, da ima vsakdo »pravico, da določi in navede ali ne navede svoje etnične, strankarske in verske pripadnosti.« Ustavni svet je te pravice potrdil v deklaraciji iz leta 2009, v kateri je navedel, da je predlagani zakon, ki omejuje pravice določenih posameznikov do prakticiranja vere, razglašen za protiustavnega.<ref>{{navedi splet |last=AsiaNews.it |title=Restrictive new law on religious freedom is unconstitutional |url=http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |access-date=2021-01-05 |publisher=www.asianews.it |archive-date=8 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108041316/http://www.asianews.it/news-en/Restrictive-new-law-on-religious-freedom-is-unconstitutional-14477.html |url-status=live}}</ref> Skupno je v Kazahstanu 2300 mošej,<ref name="kazakhrel">[http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english/ Religious Situation Review in Kazakhstan] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100511052119/http://www.religions-congress.org/content/view/151/35/lang,english |date=11 May 2010 }} Congress of World Religions. Retrieved 7 September 2009.</ref> vse so povezane z ''Duhovnim združenjem muslimanov Kazahstana'', ki ga vodi vrhovni mufti. Nepridružene mošeje so prisilno zaprte. [[Kurbanbajram]] je priznan kot državni praznik. Četrtina prebivalstva je ruskih pravoslavcev, vključno z etničnimi Rusi, Ukrajinci in Belorusi.<ref name="USCOIRFk2009">{{navedi splet |url=https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |title=Kazakhstan |work=United States Commission on International Religious Freedom |publisher=United States Department of State |date=26 October 2009 |access-date=3 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190522225421/https://2009-2017.state.gov/j/drl/rls/irf/2009/127366.htm |archive-date=22 May 2019 |url-status=live}}</ref> Druge krščanske skupine vključujejo rimskokatolike, grškokatolike in protestante. Skupno je 258 pravoslavnih cerkva, 93 katoliških cerkva (9 grškokatoliških) in več kot 500 protestantskih cerkva in molilnic. Ruski pravoslavni božič je v Kazahstanu priznan kot državni praznik. Druge verske skupine vključujejo judovstvo, bahajsko vero, hinduizem, budizem in Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. <gallery widths=200 heights=160> File:Kazybek Bi District, Karagandy 100000, Kazakhstan - panoramio.jpg|[[Velika mošeja Astana]] v prestolnici Astana. Islam je večinska religija v državi. File:Zenkov Cathedral Winter.jpg|[[Cerkev Vnebohoda, Almati]] File:Караганда, Собор Пресвятой Девы Марии Фатимской.jpg|[[Stolnica Gospe Fatimske, Karaganda]] je največja katoliška cerkev v Srednji Aziji </gallery> == Gospodarstvo == [[File:Central Downtown Astana 4.jpg|thumb|right|upright=1.35|Poslovni center Astane]] Kazahstan ima največje in najmočnejše gospodarstvo v Srednji Aziji. Kazahstansko gospodarstvo je ob podpori naraščajoče proizvodnje nafte in cen raslo v povprečju do 8 % letno do leta 2013, preden je v letih 2014 in 2015 prišlo do upočasnitve. Bil je prva nekdanja sovjetska republika, ki je poplačala ves svoj dolg Mednarodnemu denarnemu sklad, 7 let pred rokom. Kazahstan ima BDP 179,332 milijarde dolarjev in letno stopnjo rasti 4,5 %. Kazahstanski BDP na prebivalca znaša 9.686 dolarjev<ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.kz/official/dynamic|title= Ұлттық статистика бюросы |work=QazStat |url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20191017035705/https://stat.gov.kz/official/dynamic|archive-date=2019-10-17|access-date=}}</ref>. Povečanje vloge Kazahstana v svetovni trgovini in osrednje pozicioniranje na novi Svilni cesti je državi omogočilo, da odpre svoje trge. Kazahstan se je leta 2015 pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Drugi večji izvoz Kazahstana je pšenica, tekstil in živina. Je vodilni izvoznik urana.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110722142342/http://www.kazatomprom.kz/en/news/2/%E2%84%96_1_in_the_world |archivedate=22 July 2011 |title=№ 1 in the world |work=The Atomic Company Kazatomprom, Kazatomprom.kz |date=30 December 2009 |accessdate=1 June 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |title=Uranium and Nuclear Power in Kazakhstan |publisher=world-nuclear.org |date=17 February 2011 |accessdate=5 March 2011 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130326045234/http://www.world-nuclear.org/info/Country-Profiles/Countries-G-N/Kazakhstan/ |archivedate=26 March 2013}}</ref> Kazahstansko gospodarstvo se je v letu 2014 povečalo za 4,6 %. Država je doživela upočasnitev gospodarske rasti od leta 2014, kar je posledica padca cen nafte in posledic ukrajinske krize. Država je februarja 2014 razvrednotila svojo valuto za 19 %. Druga 22-odstotna devalvacija se je zgodila avgusta 2015.<ref>[https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html Kazakhstan's currency plunges] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170205174742/https://www.nytimes.com/2015/08/21/business/international/kazakhstans-currency-plunges.html |date=5 February 2017 }}, ''[[The New York Times]]'', 21 August 2015</ref> Kazahstanski fiskalni položaj je stabilen. Vlada je še naprej sledila konzervativni fiskalni politiki z nadzorom proračunske porabe in nabiranjem prihrankov od nafte v svojem naftnem skladu - Samruk-Kazyna. Kazahstan je dobro obvladal svetovno finančno krizo, z združevanjem fiskalne sprostitve z denarno stabilizacijo. Leta 2009 je vlada uvedla obsežne podporne ukrepe, kot sta dokapitalizacija bank in podpora nepremičninskemu in kmetijskemu sektorju, pa tudi malim in srednje velikim podjetjem. [[File:35Aktau główna ulica.JPG|thumb|Aktau je kazahstansko pristanišče ob Kaspijskem jezeru]] Energetika je vodilni gospodarski sektor. Proizvodnja kondenzata surove nafte in zemeljskega plina iz bazenov nafte in plina v Kazahstanu je v letu 2012 znašala 79,2 milijona ton. Kazahstan ima približno 4 milijarde ton dokazanih obnovljivih rezerv nafte in 2000 kubičnih kilometrov plina. Glavna naftna in plinska polja ter obnovljive rezerve nafte so Tengiz s 7 milijardami sodov, Karačaganak z 8 milijardami sodov in 1350 kubičnih kilometrov zemeljskega plina in Kašagan s 7 do 9 milijard sodov. Kazahstan je leta 1998 uvedel ambiciozen program pokojninskih reform. Pokojninska sredstva so s 1. januarjem 2012 znašala približno 17 milijard dolarjev (2,5 bilijona KZT). V državi je 11 varčevalnih pokojninskih skladov. Državni akumulacijski pokojninski sklad, edini državni sklad, je bil privatiziran leta 2006. Poenotena finančna regulativna agencija države nadzira in ureja pokojninske sklade. Naraščajoče povpraševanje po pokojninskih skladih po kakovostnih naložbenih mestih je sprožilo hiter razvoj trga dolžniških vrednostnih papirjev. Kapital pokojninskih skladov se skoraj izključno vlaga v korporativne in državne obveznice, vključno z državnimi evroobveznicami Kazahstana. Kazahstanska vlada proučuje projekt oblikovanja enotnega nacionalnega pokojninskega sklada in v njega prenese vse račune iz zasebnih pokojninskih skladov. Bančni sistem Kazahstana se hitro razvija. Narodna banka je v kampanji za krepitev bančnega sektorja uvedla zavarovanje vlog. Zaradi motečih in slabih sredstev bančni sektor še vedno tvega, da bo izgubil stabilnost. V Kazahstanu ima sedež več velikih tujih bank, vključno z RBS, Citibank in HSBC. Kookmin in UniCredit sta pred kratkim vstopili na kazahstanski trg finančnih storitev s prevzemi in povečanjem deležev. Kazahstan se je povzpel na 41. mesto z indeksom ekonomske svobode za leto 2018, ki sta ga objavila Wall Street Journal in The Heritage Foundation<ref name="EFI2018">{{navedi splet|title=Economic Freedom Index|url=https://www.heritage.org/index/ranking|publisher=The Heritage Foundation|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171026110910/http://www.heritage.org/index/ranking|archivedate=26 October 2017}}</ref>. Kazahstansko gospodarstvo je v zadnjem desetletju v povprečju naraščalo za 8 % na strani izvoza ogljikovodikov. Kljub dolgotrajni negotovosti svetovnega gospodarstva je kazahstansko gospodarstvo stabilno. Kitajska je eden glavnih gospodarskih in trgovinskih partnerjev Kazahstana. Leta 2013 je Kitajska začela ''Belt and Road Initiative'' (BRI), kjer ima Kazahstan pomembno vlogo tranzitnega vozlišča.<ref>Vakulchuk, Roman and Indra Overland (2019) "[https://www.researchgate.net/publication/329310641 China’s Belt and Road Initiative through the Lens of Central Asia]", in Fanny M. Cheung and Ying-yi Hong (eds) ''Regional Connection under the Belt and Road Initiative. The Prospects for Economic and Financial Cooperation''. London: Routledge, pp. 115–133.</ref> === Kmetijstvo === [[File:Песня жаворонка(3264-2448).jpg|thumb|right|Pšenična polja blizu Kokšetaua]] Kmetijstvo predstavlja približno 5 % kazahstanskega BDP. Žito, krompir, grozdje, zelenjava, melone in živina so najpomembnejše kmetijsko blago. Kmetijska zemljišča zavzemajo več kot 846.000 kvadratnih kilometrov. Razpoložljivo kmetijsko zemljišče obsega 205.000 kvadratnih kilometrov njivskih površin in 611.000 kvadratnih kilometrov pašnikov in sena. Več kot 80 % celotne površine države je uvrščeno med kmetijska zemljišča, vključno s skoraj 70 % pašnikov. Obdelovalnih površin je 1,5 hektarja na prebivalca<ref name=wb1>{{navedi splet|title=Arable Land per inhabitant World Bank database.|url=http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|publisher=The World Bank|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210004356/http://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC|archivedate=10 February 2015}}</ref>. Glavni proizvodi živinoreje so mlečni izdelki, usnje, meso in volna. Glavne poljščine države so pšenica, ječmen, bombaž in riž. Izvoz pšenice, ki je glavni vir trde valute, se uvršča med vodilne surovine v izvozni trgovini Kazahstana. Leta 2003 je Kazahstan zbral 17,6 milijona ton žita bruto, kar je 2,8 % več v primerjavi z letom 2002. Kazahstansko kmetijstvo ima še vedno veliko okoljskih težav zaradi slabega upravljanja v Sovjetski zvezi. Nekaj kazahstanskega vina se prideluje v gorah na vzhodu Almatija. Za Kazahstan velja, da je eno od krajev izvora jabolk, zlasti divji prednik ''Malus domestica'', ''Malus sieversii''<ref>{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |title=Apple sweetness |first=Michael |last=Pollan |authorlink=|year=2009 |work=The Botany of Desire |publisher= KQED |location=San Francisco |accessdate=29 November 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101010130036/http://www.pbs.org/thebotanyofdesire/apple-sweetness.php |archivedate=10 October 2010}}</ref> znan kot ''alma''. Regija, kjer naj bi nastal, se imenuje Almati: 'bogat z jabolki'<ref>{{navedi splet |url=http://www.almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |title=The official site of Almaty city: History |publisher=Almaty.kz |date=12 January 2010 |accessdate=1 June 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101013194235/http://almaty.kz/page.php?page_id=166&lang=3 |archivedate=13 October 2010}}</ref>. To drevo je še vedno divje v gorah Srednje Azije, na jugu Kazahstana, Kirgizije, Tadžikistana in Xinjianga na Kitajskem. === Turizem === [[File:Казахстан. Боровое, вид с Болектау, осень, вечер.jpg|thumb|286x286px|Jezero Burabaj, pogled iz gore Bolectau]] [[File:Верхняя точка горнолыжной трассы курорта Чимбулак..JPG|thumb|Smučarsko središče Almati]] Kazahstan je deveta največja država po površini in največja država, ki nima dostopa do morja. Turizem danes ni pomemben sestavni del gospodarstva. Od leta 2014 je turizem predstavljal 0,3 % BDP Kazahstana, vlada pa ga namerava do leta 2020 povečati na 3 %. Glede na Poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o potovanjih in konkurenčnosti turizma za leto 2017 je BDP v Kazahstanu 3,08 milijarde ameriških dolarjev ali 1,6 odstotka skupnega BDP. WEF je v poročilu za leto 2019 Kazahstan zasedel 80. mesto. Kazahstan je leta 2016 obiskalo 6,5 milijona turistov. Leta 2017 se je Kazahstan po številu prihodov turistov uvrstil na 43. mesto na svetu. Turizem v Kazahstanu je 'močno nerazvit', kljub znamenitostim dramatičnih gorskih, jezerskih in puščavnih pokrajin v državi. Dejavniki, ki ovirajo povečanje turističnih obiskov, naj bi vključevali visoke cene, slabo infrastrukturo, slabo storitev in logistične težave potovanja v geografsko ogromni, nerazviti državi. Tudi za domačine lahko odhod na počitnice v tujino stane le polovico cene počitnic v Kazahstanu. Kazahstanska vlada, dolgo označena kot avtoritarna z zgodovino kršenja človekovih pravic in zatiranja politične opozicije, je začela pobudo, imenovano ''Načrt za razvoj turistične industrije 2020''. Cilj te pobude je ustanoviti pet turističnih grozdov v Kazahstanu: mesto Astana, mesto Almati, vzhodni Kazahstan, Južni Kazahstan in območje Zahodnega Kazahstana. Poleg tega si prizadeva za naložbe v višini 4 milijarde dolarjev in ustvarjanje 300.000 novih delovnih mest v turistični panogi do leta 2020<ref>{{navedi splet |url=http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |title=Kazakhstan to develop its tourism industry. Environment. Tengrinews.kz |publisher=En.tengrinews.kz |date=18 June 2014 |accessdate=18 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151119065420/http://en.tengrinews.kz/environment/Kazakhstan-to-develop-its-tourism-industry-254241/ |archive-date=19 November 2015 |url-status=live }}</ref>. Kazahstan državljanom Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Kirgizije, Mongolije, Rusije in Ukrajine ponuja stalni brezvizni režim do 90 dni, državljanom Argentine, Brazilije, Ekvadorja, Srbije, Južna Koreja, Tadžikistan, Turčija, ZAE in Uzbekistana pa do 30 dni. Kazahstan je vzpostavil brezvizni režim za državljane 54 držav, vključno z državami članicami Evropske unije in OECD, ZDA, Japonske, Mehike, Avstralije in Nove Zelandije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |title=Visa Regime of Kazakhstan with other countries |publisher=The Ministry of foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan |date=3 June 2017 |accessdate=22 June 2017 |language=ru |archive-date=2017-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170609052952/http://www.mfa.kz/ru/content-view/vizovyj-rezhim-rk-s-drugimi-gosudarstvami |url-status=dead }}</ref> == Unescova svetovna dediščina == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu}} Kazahstan ima na seznamu Unescove svetovne dediščine tri kulturne in naravne dediščine: *[[Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija]] (kazaško Қожа Ахмет Яссауи кесенесі, ''Qoja Ahmet Iassaýı kesenesi''); grobnico v mestu Turkestan so zgradili pod vladavino mongolskega emirja Timur Lenka in sodi med najbolje ohranjene zgradbe iz tistega časa. *[[Petroglifi arheološkega najdišča v Tamgaliju]]; pri mestu [[Tamgali]] najdemo na tisoče skalnih rezbarij z ostanki naselbin in grobnic. * [[Svilna pot v gorovju Tjanšan]] *[[Sarjarka - Stepe in jezera na severu Kazahstana]]; območje zajema zavarovana predela Naurzum in Korgalčin (Nauryzumsky in Korgalzhyn) ter obširno srednjeazijsko stepo. Mokrišča naravnih rezervatov so zelo pomembna za številne ptice selivke, stepa pa je domovina ogroženih vrst ptic in redke sajge. *[[Tjanšan|Šindžjang Tjanšan]] * Hladne zimske puščave [[Turan|Turana]]; (vpisana 2023) Ta transnacionalna dediščina obsega štirinajst sestavnih delov, ki jih najdemo na sušnih območjih zmernega pasu Srednje Azije med Kaspijskim jezerom in Turanskim visokim gorovjem. Območje je podvrženo ekstremnim podnebnim razmeram z zelo mrzlimi zimami in vročimi poletji ter se ponaša z izjemno pestro floro in favno, ki se je prilagodila težkim razmeram. Dediščina predstavlja tudi precejšnjo raznolikost puščavskih ekosistemov, ki se razprostirajo na razdalji več kot 1500 kilometrov od vzhoda do zahoda. Vsak od sestavnih delov dopolnjuje druge v smislu biotske raznovrstnosti, tipov puščav in tekočih ekoloških procesov.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1693 Unesco]</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Kazakhstan}} * [https://web.archive.org/web/20160101051159/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552643 Caspian Pipeline Controversy] from the [https://web.archive.org/web/20160115205405/https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494 Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives] * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/country_profiles/1298071.stm Country Profile] from BBC News. * {{CIA World Factbook link|kz|Kazakhstan}} * [https://2009-2017.state.gov/p/sca/ci/kz/ Kazakhstan] information from the United States Department of State * [https://web.archive.org/web/20100309085822/http://www.loc.gov/rr/international/amed/kazakhstan/kazakhstan.html Portals to the World] from the United States [[Library of Congress]]. * [https://web.archive.org/web/20160304053245/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/kazakhstan.htm Kazakhstan] at ''UCB Libraries GovPubs''. * [http://mfa.kz/ Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Kazakhstan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110929145154/http://mfa.kz/ |date=2011-09-29 }} {{Central Asia}} {{Commonwealth_of_Independent_States}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evrazija]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Rusko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Kazahstan| ]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] i0p7vh9gucf7qoy391aksbj7lt0nrmm 0 5359 6749941 6720371 2026-09-13T08:03:04Z Engelbert 76895 pp 6749941 wikitext text/x-wiki {{redirect|Napoleon}} {{Infopolje Kraljevska oseba |name = Napoleon Bonaparte |known_for = |nationality = | succession = [[Seznam francoskih vladarjev#Bonaparti, Prvo francosko cesarstvo (1804–1814)|Cesar Francozov]] | reign = 18. maj 1804 – 6. april 1814 (prvič)<br>20. marec 1815 - 22. junij 1815 (drugič) | predecessor = ''[[Francoska prva republika|Republika]]'' <small>(pred tem [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]] kot [[Seznam francoskih vladarjev#Burboni (1589-1792)|kralj Francije]])</small> | successor = [[Ludvik XVIII. Francoski|Ludvik XVIII.]] <small>(kot kralj Francije)</small> }} '''Napoléon Bonaparte''' ({{jezik-it|Napoleone di Buonaparte}}), [[Francozi|francoski]] [[vojska|vojaški]] in [[politika|politični]] vodja, [[general]] in [[cesar]] '''Napoleon I.''', * [[15. avgust]] [[1769]], [[Ajaccio]], [[Korzika]], [[Francija]], † [[5. maj]] [[1821]], [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]]. Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom ''Napoléon I le Grand'' (Napoleon I. »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini [[Zahodna Evropa|Zahodne]] in [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za [[monarh]]e, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenih monarhov]]«. Še danes se ga drži vzdevek »mali veliki mož«. == Življenjepis == Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na [[Korzika|Korziki]] (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo [[korziščina|korziško]]. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v [[Brienne-le-Château|Briennu]], zatem pa na [[Vojaška akademija|Francoski vojaški akademiji]]. === Vojaška kariera === Nemirni čas [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] je dočakal v [[Pariz]]u, s činom topniškega stotnika. Napredoval je tudi leta 1795, ko je zadušil upor pariškega ljudstva in tako zaščitil vlado (obdobje po [[francoska revolucija|revoluciji]] od 1795 do 1799 leta, ko so oblast prevzeli [[žirondisti]]; izvršilna oblast petih voljenih mož - [[Francoski direktorij|direktorij]]). Ker je zavzel pristanišče [[Toulon]], je že s 24 leti postal [[Brigadni general (Francija)|brigadni general]]. Leta 1796 je prevzel poveljstvo nad francoskimi četami, ki naj bi jug Francije branile pred Avstrijci, nameščenimi v severni [[Zgodovina Italije|Italiji]]. Po zaslugi svojega briljantnega uma je po nizu bitk in spretnih manevrov porazil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko cesarsko]] armado, osvojil severno Italijo in postal junak francoskega naroda. Leta 1797 se je francoska vojska prvič napotila v smeri [[Dunaj]]a; Napoleonovi vojaki so zasedli [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Celovec]], [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski cesar]] pa je bil prisiljen podpisati mirovno pogodbo v [[campoformijski mir|Campo Formiu]] leta 1797. Po neuspehu v [[Egipt]]u ([[Britanci]] so ga premagali v pomorski [[Bitka za Abukir (1798)|bitki pri Abukirju]] in mu preprečili zasedbo Egipta) se je Napoleon vrnil v Francijo, izvedel [[državni udar]], odstavil direktorij in razglasil, da je francoska revolucija končana. === Cesar Francozov === [[Slika:Napoleon I of France by Andrea Appiani.jpg|thumb|right|200px|Napoleon Bonaparte, kot ga je leta 1805 upodobil Andrea Appiani]] Leta 1799 je postal ''prvi konzul'' Francije (funkcija je postala dosmrtna), leta 1804 pa se je razglasil za ''cesarja Francozov''; s cesarskim nazivom je skušal pokazati, da bo nadaljeval tradicijo [[Karel Veliki|Karla Velikega]] in [[Seznam rimskih cesarjev|rimskih cesarjev]]. Državna uprava je postala v celoti centralizirana. Vse pravne odnose je urejal Napoleonov civilni zakonik (''code civil'' oz. ''[[code civil|code Napoleon]]''), vseboval je 2251 členov, ki so določali enakopravnost, svobodo, [[verska strpnost|versko strpnost]], nedotakljivost zasebne lastnine, odpravo [[Fevdalizem|fevdalnih]] pravic in druga načela francoske revolucije. === Napoleonova osvajanja === Napoleonova želja po prevladi nad sosednjimi državami se je pokazala že pred letom 1800, v pomoč mu je bila popolnoma vdana vojska. Začel je v Italiji, z zmago nad Avstrijo, [[Prusija|Prusijo]] in [[Ruski imperij|Rusijo]] je Napoleon razbil protifrancoske povezave evropskih držav; 1806 je razpustil [[Sveto rimsko cesarstvo]], nemške državice (razen Avstrije in Prusije) pa povezal v [[Renska zveza|Rensko zvezo]]. Avstrijo je oslabil in z ustanovitvijo [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809) odrezal od morja. Odkrita nasprotnica Francije je ostala le [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]], ki je imela močno [[vojna mornarica|ladjevje]], leta 1805 ([[vojna tretje koalicije]]) je admiral [[Horatio Nelson]] [[bitka pri Trafalgarju|pri Trafalgarju]] v eni najznamenitejših [[pomorska bitka|pomorskih bitk]] uničil francosko in špansko mornarico. Posledično se je Napoleon odločil za celinsko zaporo - prepoved trgovanja evropskih držav z Veliko Britanijo. Sčasoma se je v Evropi kazal vse večji upor proti Napoleonovi vladavini. Leta 1812 se je Napoleon odločil za napad na Rusijo, ker je vse pogosteje kršila celinsko zaporo; [[Bitka pri Borodinu|pri Borodinu]] blizu [[Moskva|Moskve]] je prišlo do bitke, v kateri je Napoleon sicer zmagal, toda njegova armada se je v bojih z rusko vojsko popolnoma izčrpala. Rusi so se iz Moskve že prej umaknili. Napoleon je torej zasedel prazno mesto; v Moskvi je tedaj izbruhnil požar (verjetno so ga podtaknili Rusi). Ruski [[feldmaršal]] [[Mihail Ilarionovič Kutuzov|Kutuzov]] je v bitki pri Malojaroslavcu prisilil francosko vojsko k popolnemu umiku. Napoleon je poražen zapustil Moskvo 19. oktobra 1812. [[Slika:Slavkov Austerlitz detail France.jpg|thumb|Detajl spomenika [[Bitka pri Austerlitzu|bitke pri Austerlitzu - Slavkovu]], pokrajina Moravska, Češka]] === Napoleonov konec === Poraz v Rusiji je spodbudil druge evropske narode k uporu. Leta 1813 je pri [[Leipzig]]u prišlo do [[bitka narodov|bitke narodov]], v kateri je francoska vojska doživela poraz. Leta 1814 je v bitki pri Parizu francoska vojska kapitulirala in Napoleon je bil prisiljen odstopiti. Ruske, pruske in avstrijske čete so vkorakale v Pariz. Ruskemu carju [[Aleksander I. Ruski|Aleksandru I.]] je pariški mestni svet predal ključe Pariza. 2. aprila 1814 je senat Napoleona odstavil. Dva dni pozneje je bil zaprt v svojem stanovanju v [[Fontainebleau]]ju, ter se je moral odpovedati prestolu v korist svojega sina [[Napoleon II.|Napoleona II.]], ki je bil že pri rojstvu imenovan za ''rimskega kralja''. 6. aprila pa se je moral odpovedati za vedno tudi v imenu svoje družine. Bil je tako obupan, saj je izgubil vse, kar si je nagrabil v vseuničujočih vojnah, ter se je v noči od 12. na 13. april poskusil zastrupiti v svoji sobi v Fontainebleau s [[ciankalij]]em; celo noč je bruhal, zjutraj pa se je zbudil zdrav. <ref>{{navedi splet|url=https://zdravie.pluska.sk/zdravy-zivot/smrt-napoleona-bonaparta-bola-to-vrazda-alebo-vredy|title= Smrť Napoleona Bonaparta: Bola to vražda alebo vredy?|publisher=Zdravý život|date=27. junij 2007|accessdate=13. november 2022}}</ref> Zanimivo, da se je vse to se dogajalo prav tam, v istem gradu in v isti sobi, kjer je držal ujetega [[papež Pij VII.|papeža Pija VII.]] in od njega 1809 izsilil predajo [[Papeška država|Papeške države]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.chateaudefontainebleau.fr/en/explore-the-castle-and-gardens/chateau-fontainebleau-history/the-palace-of-napoleon-i/|title= The palace of Napoleon I - Château de Fontainebleau|publisher= chateaudefontainebleau.fr|date= |accessdate=11. november 2022}}</ref> == Izgnanstvo, smrt in spomin == === Izgon in smrt === Napoleona so nato izgnali na sredozemski otok [[Elba|Elbo]]. Leta 1815 je z Elbe pobegnil in se odločil za nov pohod na Pariz. Pri kraju [[Bitka pri Waterlooju|Waterloo]] v današnji [[Belgija|Belgiji]] se je spopadel z zavezniško vojsko združenih angleških, ruskih, nizozemskih in pruskih vojakov, vendar ga je porazil vojskovodja ([[Arthur Wellesley|Arthur Wellesley, vojvoda Wellingtonski]]). Po tem dogodku so ga izgnali na oddaljeni [[Sveta Helena (otok)|otok svete Helene]], kjer je zastražen živel do svoje smrti leta 1821. Vzrok njegove smrti naj bi bila po eni domnevi zastrupitev z [[arzenik]]om, po drugi pa naj bi umrl od rakastega tumorja na želodcu. <ref>{{navedi splet|url=https://zdravie.pluska.sk/zdravy-zivot/smrt-napoleona-bonaparta-bola-to-vrazda-alebo-vredy|title= Smrť Napoleona Bonaparta: Bola to vražda alebo vredy?|publisher=Zdravý život|date=27. junij 2007|accessdate=13. november 2022}}</ref> === Paskvin o Napoleonu === Znamenito ''paskvinato'' naj bi 'izumil' [[Rimski govoreči kipi|rimski govoreči kip]] [[Paskvin]] o [[Napoleon Bonaparte |Napoleonu Bonapartu]], za katerega je bilo znano, da je kradel umetniška dela po osvojenih deželah in jih odnašal v [[Pariz|pariški]] [[Louvre]]: {| |- ! Bona Parte<ref>{{navedi splet|url=https://stampacritica.org/2017/07/31/pasquino-la-statua-parlante/|title= Pasquino la statua parlante|author=Antonella Virgilio|place=Rim|language=it|date=31. julij 2017 |accessdate=23. april 2025}}</ref> !Dober del |- | <blockquote>Marforio: “È vero che i francesi sono tutti ladri?” <br>Pasquino: “Tutti no, ma Bona Parte”.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dagospia.com/politica/pasquinate-cinque-seicento-erano-geniali-crudeli-scorrettissime-141262|title=Le ''pasquinate'' del cinque-seicento erano geniali, crudeli e scorrettissime.|publisher=Corriere della Sera - dagospia|author=Gian Antonio Stella|place=Milano|language=it|date=11. februar 2017 |accessdate=4. maj 2025}}</ref> </blockquote> | <blockquote>Marforij: “Je res, da so vsi [[Francozi]] tatje?”<br>Paskvin: “Vsi ne, ampak Dober del.”'''*''' </blockquote> |} '''*''' Bona Parte (slovensko: Dober del) je besedna igra z Napoleonovim priimkom Bonaparte === Rodovnik === {{Predniki |style=font-size: 85%; line-height: |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: |1= 1. ''' Napoleon I Bonaparte''', <br /> ''francoski cesar in kralj Italije'' |2= 2. Carlo Maria Buonaparte |3= 3. Maria Letizia Ramolino |4= 4. Giuseppe Maria Buonaparte |5= 5. Maria Saveria Paravisini |6= 6. Giovanni Geronimo Ramolino |7= 7. Angela Maria Pietrasanta |8= 8. Sebastiano Nicola Buonaparte |9= 9. Maria Anna Tusoli |10= 10. Giuseppe Maria Paravisini |11= 11. Maria Angela Salineri |12= 12. Giovanni Agostino Ramolino |13= 13. Angela Maria Peri |14= 14. Giuseppe Maria Pietrasanta |15= 15. Maria Josephine Malerba |16= 16. Giuseppe Maria Buonaparte |17= 17. Maria Colonna Bozzi |18= 18. Carlo Tusoli |19= 19. Isabella |20= |21= |22= 22. Angelo Agostino Salineri |23= 23. Francetta Merezano |24= 24. Giovanni Girolamo Ramolino |25= 25. Maria Laetitia Boggiano |26= 26. Andrea Peri |27= 27. Maria Maddalena Colonna d'Istria |28= 28. Giovanni Antonio Pietrasanta |29= |30= |31= }} {{Predloga:Revolucionarne - napoleonske vojne (koalicijske vojne)}} {{S-začetek}} {{S-hou|[[Rodbina Bonaparte]]|name=Francoski cesar Napoleon I}} {{s-break}} {{S-off|}} {{s-break}} {{S-bef|before=[[Francoski direktorij]]}} {{s-ttl|title=Začasni konzul Francije|years=11.november&nbsp;– 12.december 1799|alongside=<br />[[Roger Ducos]] in [[Emmanuel-Joseph Sieyès]]}} {{s-non|reason=Postal [[Francoski konzulat|konzul]]}} {{s-break}} {{s-new|reason=[[Francoski konzula|Ustanovitev Konzulata]]}} {{s-ttl|title=[[Prvi konzul]] Francije|years=12.december 1799&nbsp;– 18.maj 1804|alongside=<br />[[Jean Jacques Régis de Cambacérès]] (Drugi konzul)<br />[[Charles-François Lebrun, duc de Plaisance|Charles-François Lebrun]] (Tretji konzull)}} {{s-non|reason=Postal [[Prvo Francosko cesarstvo|cesar]]}} {{s-break}} {{S-reg|}} {{s-break}} {{s-vac|last=[[Ludvik XVI. Francoski]]|reason=[[Francoska revolucija]]|as=Kralj Francozov}} {{s-ttl|title=[[Seznam francoskih kraljev|Cesar Francozov]]|years=18.maj 1804&nbsp;– 11.april 1814}} {{S-aft|after=[[Ludvik XVIII. Francoski]]|as=Kralj Francije in Navare}} {{s-break}} {{s-vac|last=[[Karel V. Habsburški]]|as=zadnji kronani monarh, 1530}} {{s-ttl|title=[[Kralj Italije]]|years=17.marec 1805&nbsp;– 11.april 1814}} {{s-vac|next=[[Viktor Emanuel II. Italijanski|Viktor Emanuel II. Savojski]]}} {{s-break}} {{S-bef|before=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare}} {{s-ttl|title=Francoski cesar|years=20.marec&nbsp;– 22.junij 1815}} {{S-aft|after=Ludvik XVIII. Francoski|as=Kralj Francije in Navare <br />([[Napoleon II. Bonaparte|Napoleon II]] '''according to his will only''')}} {{s-break}} {{s-new|reason=Ustanovitev države}} {{s-ttl|title=Vodja [[Renska konfederacija|Renske konfederacije]]|years=12.julij 1806&nbsp;– 19.oktober 1813}} {{s-non|reason=Razpad Renske konfederacije|reason2=nasledstveni vladar:<br />[[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II, cesar Svetega rimskega cesarstva]]<br />kot predsednik [[Nemška konfederacija|Nemške konfederacije]]}} {{s-break}} {{S-pre|}} {{s-break}} {{s-new}} {{s-tul|title=Cesar Francozov|years=11.april 1814&nbsp;– 20.marec 1815}} {{s-vac|next=[[Napoleon II]]}} {{S-konec}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Bonapartizem]] * [[seznam francoskih generalov]] * [[seznam francoskih politikov]] == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} {{Zbirka|Category:Napoleon I of France|Napoléon Bonaparte}} * [http://www.napoleonbonaparte.nl Uradna stran o Napoleonu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200615041551/http://www.napoleonbonaparte.nl/ |date=2020-06-15 }} * [http://www.napoleonguide.com/index.htm The Napoleonic Guide] * [http://www.napoleon-series.org/ Napoleon Series] * [http://www.napoleonicsociety.com/ International Napoleonic Society] * [http://www.pbs.org/empires/napoleon/home.html Biography] by the US Public Broadcasting Service * [http://www.inside-longwood.com/inside-longwood-chronology.html The last years in St. Helena] Illustrated chronology of Napoleon's captivity in St. Helena. * [http://www.inside-longwood.com/index.html Inside Longwood] Descriptions of Longwood House, St. Helena, and other places in the island, as well as articles about Napoleon's captivity. * [http://www.booknotes.org/Watch/91435-1/Alan+Schom.aspx ''Booknotes'' interview with Alan Schom on ''Napoleon Bonaparte'', 26 October 1997.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120423071123/http://www.booknotes.org/Watch/91435-1/Alan+Schom.aspx |date=2012-04-23 }} * [http://www.friv.si/opis/Napoleon_Stupid/13/ Parodična igra o Napoleonu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205152149/http://www.friv.si/opis/Napoleon_Stupid/13/ |date=2015-02-05 }} * {{worldcat id|id=lccn-n79-54933}} * {{Gutenberg|no=3567|name=Memoirs of Napoleon}} * {{Gutenberg|no=14300|name=The Life of Napoleon I|author=John Holland Rose|authorlink=John Holland Rose}} * {{Gutenberg|no=17579|name=The History of Napoleon Buonaparte|author=John Gibson Lockhart|authorlink=John Gibson Lockhart}} * {{Gutenberg|no=24360|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 1/4 * {{Gutenberg|no=27289|name=The Life of Napoleon I.|author=William Milligan Sloane|authorlink=William Milligan Sloane}} Vol. 3/4 {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bonaparte, Napoleon}} [[Kategorija:Napoleon Bonaparte| ]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Francoski cesarji]] [[Kategorija:Francoski revolucionarji]] [[Kategorija:Osebnosti francoske revolucije]] [[Kategorija:Osebnosti Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Andreja]] [[Kategorija:Francoski rimokatoličani]] [[Kategorija:Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev]] [[Kategorija:Umrli za rakom želodca]] [[Kategorija:Samooklicani vladarji]] bnj6t19xexxxgsqwgntcwpudsifsilc 0 5544 6749935 6499230 2026-09-13T07:22:14Z Milenioscuro 97743 ([[c:GR|GR]]) [[File:Map showing Counties underthe new kenyan constitution..gif]] → [[File:Kenya, administrative divisions - en - colored.svg]] svg 6749935 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Republika Kenija | common_name = Kenija | native_name = {{native name|sw|Jamhuri ya Kenya}} | image_flag = Flag of Kenya.svg | image_coat = Coat of arms of Kenya (Official).svg | national_motto = ''Harambee''<br />("Držimo se vsi skupaj") | national_anthem = ''Ee Mungu Nguvu Yetu''<br />("O Bog vsega stvarstva")<br /><div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">[[File:National anthem of Kenya, performed by the United States Navy Band.wav|center]]</div> | image_map = Location Kenya AU Africa.svg | map_caption = | image_map2 = | capital = [[Nairobi]] | coordinates = {{Coord|1|16|S|36|48|E|type:city}} | largest_city = [[Nairobi]] | official_languages = [[angleščina]], [[svahilščina]]<ref name="Conlang">Constitution (2009) Art. 7 [National, official and other languages] "(1) The national language of the Republic is Swahili. (2) The official languages of the Republic are Swahili and English. (3) The State shall–-–- (a) promote and protect the diversity of language of the people of Kenya; and (b) promote the development and use of indigenous languages, Kenyan Sign language, Braille and other communication formats and technologies accessible to persons with disabilities."</ref> | ethnic_groups = {{unbulleted list | 17,13% Kikuji | 14,35% Luhya | 13,37% Kalenjin | 10,65% Luo | 9,81% Kamba | 5,85% Somalis | 5,68% Kisii | 5,23% Mijikenda | 4,15% Meru | 13,78% Druge }} | ethnic_groups_year = 2019<ref name=Census2019a>{{navedi splet |url=https://www.knbs.or.ke/?wpdmpro=2019-kenya-population-and-housing-census-volume-iv-distribution-of-population-by-socio-economic-characteristics&wpdmdl=5730&ind=7HRl6KateNzKXCJaxxaHSh1qe6C1M6VHznmVmKGBKgO5qIMXjby1XHM2u_swXdiR |title=2019 Kenya Population and Housing Census Volume IV: Distribution of Population by Socio-Economic Characteristics |access-date=24 March 2020 |website=Kenya National Bureau of Statistics |df=dmy |archive-date=5 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200605222711/https://www.knbs.or.ke/?wpdmpro=2019-kenya-population-and-housing-census-volume-iv-distribution-of-population-by-socio-economic-characteristics&wpdmdl=5730&ind=7HRl6KateNzKXCJaxxaHSh1qe6C1M6VHznmVmKGBKgO5qIMXjby1XHM2u_swXdiR |url-status=live }}</ref> | religion = <!-- direct figures from ReligionUNdata reference -->{{ublist |item_style=white-space:nowrap; |85,5% Kristjani |—60,8% Protestanti |—20,6% Katoliki |—4,1% Drugi |10,9% Muslimani |1,6% Ateisti |0,7% Tradicionalna verovanja |1,3% Drugo}} | religion_year = 2019<ref name=Census2019a /> | demonym = Kenijec, Kenijka | government_type = Enotna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Uhuru Kenyatta | legislature = Parlament | upper_house = Senat | lower_house = Narodna skupščina | sovereignty_type = Neodvisnost | sovereignty_note = od Združenega kraljestva | established_event1 = Samoupravljanje | established_date1 = 12. december 1963 | established_event2 = Razglašena republika | established_date2 = 12. december 1964 | area_km2 = 580.367 | area_footnote = <ref name="unstats08">{{navedi splet|url=http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012/Table03.pdf|title=Demographic Yearbook – Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density|publisher=United Nations Statistics Division|year=2012|access-date=4 September 2017|archive-date=26 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200826065042/https://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012/Table03.pdf|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012.htm|title=United Nations Statistics Division - Demographic and Social Statistics|website=unstats.un.org|access-date=4 September 2017|archive-date=28 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150428204710/http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012.htm|url-status=live}}</ref> | area_rank = 48. <!-- Area rank should match [[List of countries and dependencies by area]] --> | percent_water = 2,3 | population_estimate = 54.985.698<ref>{{navedi splet |url=https://www.macrotrends.net/countries/KEN/kenya/population-growth-rate |title=Kenya Population Growth Rate 1950-2021 |website=Macrotrends.net |access-date=27 June 2021 |archive-date=27 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210527122658/https://www.macrotrends.net/countries/KEN/kenya/population-growth-rate |url-status=live }}</ref> | population_estimate_year = 2021 | population_estimate_rank = 29. | population_census = 47.564.296<ref name =KNBS2019>{{navedi splet |url=https://www.knbs.or.ke/?p=5621 |title=2019 Kenya Population and Housing Census Results |access-date=15 November 2019 |website=Kenya National Bureau of Statistics |date=4 November 2019 |df=dmy |archive-date=5 November 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191105155611/https://www.knbs.or.ke/?p=5621 |url-status=live }}</ref> | population_census_rank = | population_census_year = 2019 | population_density_km2 = 78 | population_density_rank = 124. | GDP_PPP = $250,854 mrd<ref name=imf2>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=63&pr.y=1&sy=2015&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=664&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Report for Selected Countries and Subjects (valuation of Kenya GDP)|publisher=International Monetary Fund|access-date=1 November 2017|archive-date=19 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201019213327/https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=63&pr.y=1&sy=2015&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=664&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC&grp=0&a=|url-status=live}}</ref> | GDP_PPP_year = 2020 | GDP_PPP_rank = | GDP_PPP_per_capita = $5.274 <ref name="IMFWEOKE">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=33&pr.y=15&sy=2017&ey=2021&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=664&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC%2CPCPIPCH&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database, April 2019 |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=IMF.org |access-date=15 June 2019 |archive-date=12 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200212222715/https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=33&pr.y=15&sy=2017&ey=2021&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=664&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,PCPIPCH&grp=0&a= |url-status=live }}</ref> | GDP_PPP_per_capita_rank = | GDP_nominal = $109,116 mrd<ref name="IMFWEOKE"/> | GDP_nominal_year = 2020 | GDP_nominal_rank = | GDP_nominal_per_capita = $2.296<ref name="IMFWEOKE"/> | GDP_nominal_per_capita_rank = | Gini = 40,8 <!--number only--> | Gini_year = 2015 | Gini_change = pada<!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=Gini index |year=2019 |publisher=World Bank Group |access-date=17 June 2021 |archive-date=4 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200204170607/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |url-status=live }}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,601 <!--number only--> | HDI_year = 2019<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = narašča <!--increase/decrease/steady--> | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|title=Human Development Report 2020|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=December 15, 2020|access-date=December 15, 2020|archive-date=15 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201215063955/http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 143. | currency = kenijski šiling | currency_code = KES | time_zone = East Africa Time | utc_offset = +3 | date_format = dd/mm/yy | drives_on = left | calling_code = [[+254]] | cctld = [[.ke]] | footnotes = Po podatkih Cie ocene za to državo izrecno upoštevajo učinke umrljivosti zaradi aidsa; to lahko povzroči nižjo pričakovano življenjsko dobo, višjo umrljivost in umrljivost dojenčkov, nižje stopnje prebivalstva in rasti ter spremembe v porazdelitvi prebivalstva po starosti in spolu, kot bi sicer pričakovali. }} '''Kenija''', uradno '''Republika Kenija''' ({{Jezik-sw|Jamhuri ya Kenya}}), je država v vzhodni [[Afrika|Afriki]]. Kenija je s 580.367 kvadratnih kilometrov 48. največja država na svetu po površini. Z več kot 47,6 milijona prebivalcev po popisu 2019 je Kenija 29. najbolj naseljena država. Glavno in največje mesto Kenije je [[Nairobi]], medtem ko je njeno najstarejše mesto in prvo glavno mesto obalno mesto [[Mombasa]]. Mesto [[Kisumu]] je tretje največje mesto in tudi celinsko pristanišče na [[Viktorijino jezero|Viktorijinem jezeru]]. Drugi pomembni mestni središči sta [[Nakuru]] in [[Eldoret]]. Od leta 2020 je Kenija tretje največje gospodarstvo v podsaharski Afriki za [[Nigerija|Nigerijo]] in [[Republika Južna Afrika|Republiko Južno Afriko]].<ref name="Reporter">{{navedi splet|last=Reporter|first=Standard|title=Kenya now third-largest economy in sub-Saharan Africa|url=https://www.standardmedia.co.ke/article/2001374151/kenya-now-third-largest-economy-in-sub-saharan-africa|access-date=2020-06-08|website=The Standard|language=en|archive-date=8 June 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200608015020/https://www.standardmedia.co.ke/article/2001374151/kenya-now-third-largest-economy-in-sub-saharan-africa|url-status=live}}</ref> Kenija meji na [[Južni Sudan]] na severozahodu, [[Etiopija|Etiopijo]] na severu, [[Somalija|Somalijo]] na vzhodu, [[Uganda|Ugando]] na zahodu, [[Tanzanija|Tanzanijo]] na jugu in [[Indijski ocean]] na jugovzhodu. Njena geografija, podnebje in prebivalstvo se zelo razlikujejo, od mrzlih zasneženih gorskih vrhov (Batian, Nelion in Point Lenana na [[Mount Kenya]]) z obsežnimi okoliškimi gozdovi, divjimi živalmi in rodovitnimi kmetijskimi regijami do zmernega podnebja v zahodnih okrožjih in okrožjih riftskih dolin ter suhih manj rodovitnih sušnih in polsušnih območij ter absolutne puščave (puščava Chalbi in puščava Nyiri). Najzgodnejši prebivalci Kenije so bili lovci nabiralci, podobni današnjemu ljudstvu [[Hadza]].<ref name="Reporter"/> Glede na arheološko datiranje povezanih artefaktov in skeletnega materiala so se kušitski govorci prvič naselili v kenijskih nižinah med 3200 in 1300 pred našim štetjem, v fazi, znani kot savanski pastoralni neolitik ​​(prej znani kot ''kultura kamnite sklede''). Nilotsko (nilo-saharski jezik) govoreči pastirji (predniki kenijskih govorcev nilotov) so se začeli seliti iz današnjega Južnega Sudana v Kenijo okoli leta 500 pred našim štetjem. Ljudje [[Bantujci]] so se naselili na obali in v notranjosti med letoma 250 pred našim štetjem in 500 n. št.<ref>{{navedi splet|title=Wonders Of The African World|url=http://www.pbs.org/wonders/Episodes/Epi2/swahi_2.htm|access-date=2021-10-18|website=pbs|language=en|archive-date=19 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191019091759/http://www.pbs.org/wonders/Episodes/Epi2/swahi_2.htm|url-status=live}}</ref> Evropski stik se je začel leta 1500 s Portugalskim imperijem, čeprav se je učinkovita kolonizacija Kenije začela v 19. stoletju med evropskim raziskovanjem notranjosti. Današnja Kenija je nastala iz [[protektorat]]a, ki ga je ustanovil [[Britanski imperij]] leta 1895, in kasnejše kenijske kolonije, ki se je začela leta 1920. Številni spori med Združenim kraljestvom in kolonijo so privedli do revolucije Mau Mau, ki se je začela leta 1952 in razglasitve neodvisnosti leta 1963. Po osamosvojitvi je Kenija ostala članica [[Skupnost narodov|Skupnosti narodov]]. Trenutna ustava je bila sprejeta leta 2010, da bi nadomestila ustavo neodvisnosti iz leta 1963. Kenija je predsedniška demokratična republika, v kateri izvoljeni uradniki zastopajo ljudi, predsednik pa je vodja države in vlade. Kenija je članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], Commonwealtha, [[Svetovna banka|Svetovne banke]], [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]], COMESA (Skupni trg za vzhodno in južno Afriko), [[Mednarodno kazensko sodišče|Mednarodnega kazenskega sodišča]] in drugih mednarodnih organizacij. Kenija je z BND 1460<ref>{{navedi splet|url=https://data.worldbank.org/indicator/ny.gnp.pcap.cd?year_high_desc=true|title=GNI per capita, Atlas method (current US$) {{!}} Data|website=data.worldbank.org|access-date=29 January 2019|archive-date=30 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180930035041/https://data.worldbank.org/indicator/ny.gnp.pcap.cd?year_high_desc=true|url-status=live}}</ref> gospodarstvo z nižjimi srednjimi dohodki. Kenijsko gospodarstvo je največje v vzhodni in osrednji Afriki, pri čemer Nairobi služi kot glavno regionalno trgovsko središče. Kmetijstvo je največji sektor: [[čaj]] in [[kava]] sta tradicionalna pridelka, sveže cvetje pa hitro rastoči izvoz. Storitvena industrija je tudi glavno gospodarsko gonilo, zlasti turizem. Kenija je članica trgovinskega bloka Vzhodnoafriške skupnosti, čeprav jo nekatere mednarodne trgovinske organizacije kategorizirajo kot del Velikega Afriškega roga. Afrika je največji izvozni trg Kenije, sledi pa ji Evropska unija. == Etimologija == Republika Kenija je dobila ime po gori Mount Kenya. Najstarejšo zabeleženo različico sodobnega imena je napisal nemški raziskovalec Johann Ludwig Krapf v 19. stoletju. Med potovanjem s karavano Kamba, ki jo je vodil legendarni trgovec na dolge razdalje Chief Kivoi, je Krapf opazil gorski vrh in vprašal, kako se imenuje. Kivoi mu je rekel ''Kĩ-Nyaa'' ali ''Kĩĩma- Kĩĩnyaa'', verjetno zato, ker ga je vzorec črne skale in belega snega na njegovih vrhovih spominjal na perje samca noja.<ref name="sullivan">{{navedi knjigo |last = Sullivan |first = Paul |year = 2006 |title = Kikuyu Districts |publisher = Mkuki na Nyota Publishers |location = Dar es Salaam, Tanzania}}</ref> Agikuji, ki naseljujejo pobočja Mount Kenya, jo v jeziku Kikujev imenujejo ''Kĩrĩma Kĩrĩnyaga'', medtem ko jo Embuji imenujejo ''Kirenyaa''. Vsa tri imena imajo enak pomen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kenyaembassy.com/aboutkenyahistory.html|title=History|access-date=13 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160526191351/http://www.kenyaembassy.com/aboutkenyahistory.html|archive-date=26 May 2016|url-status=dead}}</ref> Ludwig Krapf je ime zabeležil kot ''Kenia'' in ''Kegnia''.<ref name="Krapf">{{navedi knjigo| last=Krapf | first=Johann Ludwig | author-link= | title= Travels, Researches, and Missionary Labours in Eastern Africa| year=1860 | publisher=Frank Cass & Co. Ltd | location=London}}</ref><ref name="krapf_452">{{cite journal| last=Krapf | first=Johann Ludwig| author-link = | date = 13 May 1850| title = Extract from Krapf's diary| journal=Church Missionary Intelligencer| volume=i | page=452}}</ref> Nekateri pravijo, da je bil to natančen zapis afriške izgovorjave /ˈkɛnjə/.<ref>{{cite journal| author=Ratcliffe, B. J. | title=The Spelling of Kenya| journal=Journal of the Royal African Society | pages=42–44| volume= 42| issue = 166 |date=January 1943| jstor=717465}}</ref> Na zemljevidu iz leta 1882, ki ga je narisal Joseph Thompsons, škotski geolog in naravoslovec, je Mount Kenya označil kot Mount Kenia. Ime gore je bilo sprejeto, ''pars pro toto'', kot ime države. V zgodnjem kolonialnem obdobju, ko se je država imenovala [[Vzhodnoafriški protektorat]], ni prišel v široko uradno uporabo. Uradno ime je bilo spremenjeno v [[Kolonija Kenija]] leta 1920. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kenije}} === Človeška predzgodovina === [[File:Turkana Boy.jpg|thumb|upright=0.65|left| ''Deček Turkana'', 1,6 milijona let star fosil hominida, ki pripada Homo erectusu.]] [[Fosil]]i, najdeni v Keniji, so pokazali, da so primati naseljevali območje več kot 20 milijonov let. Nedavne ugotovitve v bližini [[Turkansko jezero|Turkanskega jezera]] kažejo, da so [[človečnjaki]], kot sta [[Homo habilis]] (pred 1,8 do 2,5 milijona let) in [[Homo erectus]] (pred 1,9 milijona do 350.000 leti), možna neposredna prednika sodobnega [[Homo sapiens]]a in sta živela v Keniji v [[pleistocen]]ski dobi. Med izkopavanji ob Turkanskem jezeru leta 1984 je paleoantropolog Richard Leakey ob pomoči Kamoye Kimeuja odkril [[Turkanski deček|Turkanskega dečka]], 1,6 milijona let star fosil ''Homo erectusa''. Prejšnje raziskave zgodnjih hominidov so še posebej identificirane z Mary Leakey in Louisom Leakeyjem, ki sta bila odgovorna za predhodne arheološke raziskave v Olorgesailie in Hyrax Hillu. Kasneje je delo na nekdanjem mestu opravil Glynn Isaac. Vzhodna Afrika, vključno s Kenijo, je ena najzgodnejših regij, kjer naj bi živeli sodobni ljudje (Homo sapiens). Leta 2018 so bili, datirani pred približno 320.000 leti, na kenijskem najdišču Olorgesailie najdeni dokazi o zgodnjem nastanku sodobnega vedenja, vključno s trgovinskimi omrežji na dolge razdalje (vključuje blago, kot je [[obsidian]]), uporabo [[pigment]]ov in možna izdelava projektilnih točk. Avtorji treh študij iz leta 2018 so na najdišču opazili, da so dokazi o tem vedenju približno sočasni z najzgodnejšimi znanimi fosilnimi ostanki Homo sapiensa (kot na primer v [[Džebel Irhoud]]u v [[Maroko|Maroku]] in [[lobanja iz Florisbada]] v Južni Afriki) in predlagajo, da se je kompleksno in sodobno vedenje v Afriki začelo že v času, ko se je pojavil Homo sapiens.<ref name="NPR-593591796">{{navedi novice |last=Chatterjee |first=Rhitu |author-link= |title=Scientists Are Amazed By Stone Age Tools They Dug Up In Kenya |url=https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2018/03/15/593591796/scientists-are-amazed-by-stone-age-tools-they-dug-up-in-kenya |date=15 March 2018 |work=NPR |access-date=15 March 2018 |archive-date=15 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315193655/https://www.npr.org/sections/goatsandsoda/2018/03/15/593591796/scientists-are-amazed-by-stone-age-tools-they-dug-up-in-kenya |url-status=live }}</ref><ref name="The Atlantic-555674">{{navedi novice |last=Yong |first=Ed |author-link= |title=A Cultural Leap at the Dawn of Humanity - New finds from Kenya suggest that humans used long-distance trade networks, sophisticated tools, and symbolic pigments right from the dawn of our species. |url=https://www.theatlantic.com/science/archive/2018/03/a-deeper-origin-of-complex-human-cultures/555674/ |date=15 March 2018 |work=The Atlantic |access-date=15 March 2018 |archive-date=17 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201117002023/https://www.theatlantic.com/science/archive/2018/03/a-deeper-origin-of-complex-human-cultures/555674/ |url-status=live }}</ref> === Neolitik === Prvi prebivalci današnje Kenije so bile skupine lovcev in nabiralcev, podobne sodobnim govorcem [[Kojsani|kojsanščine]].<ref name="EhretC18">Ehret, C. (2002) ''The Civilizations of Africa: a History to 1800'', University Press of Virginia, {{ISBN|0-8139-2085-X}}.</ref> Te ljudi so pozneje v veliki meri nadomestili z agropastoralnimi kušitskimi (predniki kenijskih govorcev kušitščine) z Afriškega roga.<ref name="EhretHRSC">Ehret, C. (1980) ''The historical reconstruction of Southern Cushitic phonology and vocabulary'', Kölner Beiträge zur Afrikanistik 5, Bd., Reimer, Berlin.</ref> V zgodnjem [[holocen]]u se je regionalna klima spremenila iz suhih v bolj vlažne razmere, kar je dalo priložnost za razvoj kulturnih tradicij, kot sta kmetijstvo in pastirstvo, v ugodnejšem okolju. Okoli leta 500 pred našim štetjem so se pastirji, ki so govorili nilotski jezik (predniki kenijskih govorcev nilotščine), začeli seliti iz današnjega južnega Sudana v Kenijo.<ref name="EhretCHS">Ehret, C. (1983) ''Culture History in the Southern Sudan'', J. Mack, P. Robertshaw, Eds., British Institute in Eastern Africa, Nairobi, pp. 19–48, {{ISBN|1-872566-04-9}}.</ref> Nilotske skupine v Keniji so ljudstva Kalendžin, Samburu, Luo, Turkani in [[Masaji]].<ref name="ILO">{{navedi knjigo|url={{google books |plainurl=y |id=_84Gg-o5BhYC|page=55}}|title=Traditional occupations of indigenous and tribal peoples: Emerging trends|date=2000|publisher=International Labour Organization|isbn=9789221122586|language=en}}</ref> Do 1. tisočletja našega štetja so se kmetje, ki govorijo [[bantujski jeziki|bantujske jezike]], preselili v regijo, sprva ob obali. Izvirajo iz zahodne Afrike ob reki Benue na območju današnje vzhodne [[Nigerija|Nigerije]] in zahodnega [[Kamerun]]a.<ref name="WayneSmith">Smith, C. Wayne (1995) ''Crop Production: Evolution, History, and Technology'', John Wiley & Sons, p. 132, {{ISBN|0-471-07972-3}}.</ref> Selitev Bantujcev je v regijo prinesla nov razvoj kmetijstva in železarstva. Bantujske skupine v Keniji med drugim vključujejo Kikuyu, Luhya, Kamba, Kisii, Meru, Kuria, Aembu, Ambeere, Wadawida-Watuweta, Wapokomo in Mijikenda. Pomembna prazgodovinska najdišča v notranjosti Kenije so (morda arheoastronomsko) najdišče [[Najdišče Kolokol stebrov|Namoratunga]] na zahodni strani Turkanskega jezera in obzidano naselje Thimlich Ohinga v okrožju Migori. === Obdobje trgovanja v svahiliju === [[File:Lamu door.jpg|thumb|right|Tradicionalna svahili izrezljana lesena vrata v Lamu.]] Kenijska obala je gostila skupnosti železarjev in samooskrbnih kmetov, lovcev in ribičev Bantujcev, ki so podpirali gospodarstvo s kmetijstvom, ribištvom, proizvodnjo kovin in trgovino s tujimi državami. Te skupnosti so tvorile najzgodnejše mestne države v regiji, ki so bile skupaj znane kot [[Azanija]].<ref name="pbs.org">{{navedi splet |url=https://www.pbs.org/wonders/fr_e2.htm |title=Wonders of the African World |publisher=PBS |access-date=16 April 2010 |archive-date=1 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200301223400/http://www.pbs.org/wonders/fr_e2.htm |url-status=live }}</ref> V 1. stoletju našega štetja so številne [[mestna država|mestne države]], kot so [[Mombasa]], [[Malindi]] in [[Zanzibar]], začele vzpostavljati trgovinske odnose z [[Arabci]]. To je privedlo do povečane gospodarske rasti svahilijskih držav, uvedbe [[islam]]a, arabskih vplivov na jezik svahili bantu, kulturne difuzije, pa tudi do tega, da so svahili mestne države postale članice večje trgovske mreže. Številni zgodovinarji so dolgo verjeli, da so mestne države ustanovili arabski ali perzijski trgovci, vendar so arheološki dokazi znanstvenike pripeljali do tega, da so mestne države priznali kot avtohtoni razvoj, ki je, čeprav je bil podvržen tujemu vplivu zaradi trgovine, ohranil kulturno jedro Bantujcev.<ref>{{cite journal|author=Spear, Thomas|year=2000|title=Early Swahili History Reconsidered|journal=The International Journal of African Historical Studies|volume=33|issue=2|pages=257–290|jstor=220649|doi=10.2307/220649|issn=0361-7882 }}</ref> Sultanat Kilwa je bil srednjeveški sultanat s središčem v Kilwi v sodobni Tanzaniji. Na svojem vrhuncu se je njegova oblast raztezala po celotni dolžini svahilske obale, vključno s Kenijo. Ustanovil naj bi ga v 10. stoletju Ali ibn al-Hassan Širazi <ref>شاكر مصطفى, ''موسوعة دوال العالم الأسلامي ورجالها الجزء الثالث'', (دار العلم للملايين: 1993), p. 1360</ref>, perzijski sultan iz [[Širaz]]a v južnem [[Iran]]u. Vendar pa znanstveniki menijo, da so bile trditve o arabskem ali perzijskem izvoru mestnih držav poskusi svahilijev, da bi se legitimirali tako lokalno kot mednarodno. Od 10. stoletja so vladarji Kilwe nadaljevali z gradnjo dovršenih koralnih mošej in uvedli bakrene kovance.<ref>{{navedi knjigo|url={{google books |plainurl=y |id=kVwhcDDhHQkC|page=62}}|page=62|title=Makran, Oman, and Zanzibar: Three-Terminal Cultural Corridor in the Western Indian Ocean, 1799-1856|last=Nicolini|first=Beatrice|date=1 January 2004|publisher=BRILL|isbn=9789004137806|language=en}}</ref> Svahili, bantujski jezik z arabskimi, perzijskimi in drugimi bližnjevzhodnimi in južnoazijskimi [[prevzeta beseda|prevzetimi besedami]], se je kasneje razvil kot ''[[lingua franca]]'' za trgovino med različnimi ljudstvi. Svahili ima zdaj tudi izposojene besede iz angleščine. === Zgodnja portugalska kolonizacija === [[File:Braun Mombasa UBHD.jpg|thumb|left|Portugalska prisotnost v Keniji je trajala od 1498 do 1730. Mombasa je bila pod portugalsko oblastjo od 1593 do 1698 in ponovno od 1728 do 1729.]] Mombaso so zgradili v večje pristaniško mesto in vzpostavili trgovinske povezave z drugimi bližnjimi mestnimi državami, pa tudi s trgovskimi središči v Perziji, Arabiji in celo Indiji. Do 15. stoletja je portugalski popotnik Duarte Barbosa (c. 1480, Lizbona, Portugalska – 1. maj 1521, Filipini) trdil, da je »Mombasa kraj z velikim prometom in ima dobro pristanišče, v katerem so vedno privezana majhna plovila različnih vrst in tudi velike ladje, ki obe vozijo iz Sofale in od drugod, ki prihajajo iz Cambaya in Melinde in drugih, ki plujejo na otok Zanzibar.«<ref>{{navedi knjigo|url={{google books |plainurl=y |id=3CPc22nMqIC|page=24}}|title=The African Dispersal in the Deccan|publisher=Orient Blackswan|isbn=978-81-250-0485-1|author=Ali, Shanti Sadiq|year=1996}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V 17. stoletju je bila obala osvojena in je prišla pod neposredno oblast omanskih Arabcev, ki so razširili trgovino s sužnji, da bi zadostili potrebam nasadov v [[Oman]]u in Zanzibarju.[52] Sprva so ti trgovci prihajali predvsem iz Omana, kasneje pa so mnogi prišli iz Zanzibarja (kot je Tippu Tip). Poleg tega so Portugalci začeli kupovati sužnje od omanskih in zanzibarskih trgovcev kot odgovor na prekinitev čezatlantske trgovine s sužnji s strani britanskih abolicionistov. Skozi stoletja je kenijska obala gostila številne trgovce in raziskovalce. Med mesti, ki segajo na kenijsko obalo, je Malindi. Od 14. stoletja je ostala pomembna svahilijska naselbina in je nekoč tekmovala z Mombaso za prevlado v regiji afriških Velikih jezer. Malindi je bil tradicionalno prijazno pristaniško mesto tujim silam. Leta 1414 je kitajski trgovec in raziskovalec [[Dženg He]], ki je zastopal [[dinastija Ming|dinastijo Ming]], obiskal vzhodnoafriško obalo na enem svojih zadnjih »potovanj z zakladom«.<ref>{{navedi splet|title=PBS website|website=PBS|url=https://www.pbs.org/wgbh/nova/ancient/ancient-chinese-explorers.html|access-date=12 October 2015|archive-date=8 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151008050639/http://www.pbs.org/wgbh/nova/ancient/ancient-chinese-explorers.html|url-status=live}}</ref> Oblasti Malindija so leta 1498 sprejele tudi portugalskega raziskovalca [[Vasco da Gama|Vasca da Gamo]]. === 18.-19. stoletje === V 18. in 19. stoletju se je ljudstvo Masaji preselilo na območje današnje srednje Kenije iz regije severno od Rudolfovega jezera. Čeprav jih ni bilo veliko, jim je uspelo osvojiti veliko bantujsko govorečih ljudstev, ki niso nudila velikega upora. Ljudstvom Nandi se je uspelo zoperstaviti Masajem, medtem ko so ljudstva Taveta skupaj z ljudstvom Kikuju pobegnila v gozdove na vzhodnem robu gore [[Kilimandžaro]], čeprav so bila pozneje zaradi nevarnosti [[črne koze|črnih koz]] prisiljena zapustiti deželo. Izbruh [[goveja kuga|goveje kuge]] ali ''plevropneumonije'' je močno prizadel govedo Masajev, medtem ko je epidemija črnih koz prizadela same Masaje. Po smrti Masai Mbatiana, glavnega laibona (zdravnika), so se Masaji razdelili na sprte frakcije. Čeprav so arabski trgovci ostali na tem območju, so sovražni Masaji prekinili trgovske poti. Prva tujca, ki sta uspešno prišla mimo Masajev, sta bila Johann Ludwig Krapf in Johannes Rebmann, dva nemška misijonarja, ki sta ustanovila misijon v Rabaiju, nedaleč od Mombase. === Britanska Kenija (1888–1962) === [[File:Africa 1909 16a.png|thumb|right|Britanska vzhodna Afrika leta 1909]] Kolonialna zgodovina Kenije sega od ustanovitve nemškega protektorata nad obalnimi posestmi sultanata Zanzibar leta 1885, čemur je sledil prihod ''Imperial British East Africa Company'' leta 1888. Cesarsko rivalstvo je bilo preprečeno, ko je Nemčija leta 1890 svoja obalna posestva izročila Veliki Britaniji. Sledila je gradnja [[Ugandska železnica|ugandske železnice]], ki poteka skozi državo.<ref name="Encyclopædia Britannica">Encyclopædia Britannica</ref> Gradnji železnice so se uprle nekatere etnične skupine – zlasti Nandi, ki jih je med letoma 1890 in 1900 vodil Orkoiyot Koitalel Arap Samoei – a Britanci so jo sčasoma zgradili. Nandi so bili prva etnična skupina, ki so jo dali v avtohtoni rezervat, da bi preprečili, da bi motili gradnjo železnice. V obdobju gradnje železnice je prišlo do znatnega pritoka indijskih delavcev, ki so zagotovili večino kvalificirane delovne sile, potrebne za gradnjo.<ref name="R. Mugo Gatheru 2005">R. Mugo Gatheru (2005) ''Kenya: From Colonization to Independence, 1888–1970'', McFarland, {{ISBN|0-7864-2199-1}}</ref> Oni in večina njihovih potomcev so kasneje ostali v Keniji in tvorili jedro več različnih indijskih skupnosti, kot sta muslimanska in skupnost sikov. Med gradnjo železnice skozi Tsavo sta številne indijske železničarje in lokalne afriške delavce napadla dva leva, dogodek znan kot ''Ljudožerca Tsavo''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.magicalkenya.com/default.nsf/doc21/4YQ4W3FZEI64?opendocument&l=1&e=7&s=1 |title=Ismaili muslim |publisher=Magicalkenya.com |access-date=16 April 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090103151208/http://www.magicalkenya.com/default.nsf/doc21/4YQ4W3FZEI64?opendocument&l=1&e=7&s=1 |archive-date= 3 January 2009}}</ref> Ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] avgusta 1914 so se guvernerji britanske vzhodne Afrike (kot je bil protektorat splošno znan) in nemške vzhodne Afrike sprva dogovorili o premirju, da bi mlade kolonije obdržali pred neposrednim sovražnostjo. Toda podpolkovnik Paul von Lettow-Vorbeck, nemški vojaški poveljnik, je bil odločen povezati čim več britanskih virov. Popolnoma odrezan od Nemčije, je Lettow-Vorbeck vodil učinkovito gverilsko vojno, živel od zemlje, zajemal britansko zalogo in ostal neporažen. Končno se je predal v [[Severna Rodezija|Severni Rodeziji]] (danes [[Zambija]]) 14 dni po podpisu premirja leta 1918. [[File:Kurve bei Mombasa.jpg|thumb|upright=1.35|left| Železnica Kenija-Uganda blizu Mombase, približno 1899.]] Da bi preganjali von Lettowa, so Britanci napotili vojake britanske indijske vojske iz Indije, vendar so potrebovali veliko število nosačev, da bi premagali izredno logistiko prevoza zalog daleč v notranjost peš. ''Carrier Corps'' je bil ustanovljen in na koncu mobiliziral več kot 400.000 Afričanov, kar je prispevalo k njihovi dolgoročni politizaciji. Leta 1920 je bil protektorat vzhodne Afrike spremenjen v kolonijo in preimenovan v Kenijo po njeni najvišji gori. V zgodnjem delu 20. stoletja so notranje osrednje višavje naselili britanski in drugi evropski kmetje, ki so postali bogati pri kmetovanju kave in čaja.<ref>[https://web.archive.org/web/20090211070504/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,901759-3,00.html "We Want Our Country"]. ''Time''. 5 November 1965</ref> Eden od prikazov tega obdobja sprememb z vidika kolonista najdemo v spominih ''Out of Africa'' danske avtorice baronice Karen von Blixen-Finecke, objavljenih leta 1937. Do 1930-ih je na tem območju živelo približno 30.000 belih naseljencev, ki so pridobili politični glas. zaradi njihovega prispevka k tržnemu gospodarstvu. Osrednje višavje je bilo že dom več kot milijon pripadnikov ljudstva Kikuju, od katerih večina ni imela zemljiških zahtevkov v evropskem smislu in so živeli kot potujoči kmetje. Da bi zaščitili svoje interese, so naseljenci prepovedali pridelavo kave in uvedli davek na koče, kmetom pa so v zameno za njihovo delo dajali vse manj zemlje. Sledilo je množično izseljevanje v mesta, saj se je njihova zmožnost preživljanja od zemlje zmanjšala. Do 1950-ih je v Keniji živelo 80.000 belih naseljencev.<ref>{{navedi knjigo|url={{google books |plainurl=y |id=R-r3g6OdLEUC|page=28}}|page=28|title=Kenya|last=Firestone|first=Matthew|date=15 September 2010|publisher=Lonely Planet Publications|isbn=9781742203553|language=en}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Kenija pomemben vir delovne sile in kmetijstva za Združeno kraljestvo. Kenija je bila prizorišče spopadov med zavezniškimi silami in italijanskimi četami v letih 1940–41, ko so vdrle italijanske sile. Bombardirana sta bila tudi Wajir in Malindi. Leta 1952 sta bila princesa [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] in njen mož [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princ Philip]] na počitnicah v hotelu Treetops v Keniji, ko je njen oče, kralj [[Jurij VI. Britanski|Jurij VI.]], umrl v spanju. Elizabeta je skrajšala svoje potovanje in se takoj vrnila domov, da bi prevzela prestol. Leta 1953 je bila okronana za kraljico Elizabeto II. v Westminstrski opatiji in kot je dejal britanski lovec in naravovarstvenik Jim Corbett (ki je spremljal kraljevi par), se je povzpela na drevo v Afriki kot princesa in spustila kot kraljica.<ref>{{navedi novice | url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/the_queens_diamond_jubilee/9046958/Diamond-Jubilee-the-moment-that-Princess-Elizabeth-became-Queen.html | location=London | work=The Daily Telegraph | first=Hugo | last=Vickers | title=Diamond Jubilee: the moment that Princess Elizabeth became Queen | date=29 January 2012 | access-date=5 April 2018 | archive-date=4 January 2018 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180104201217/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/the_queens_diamond_jubilee/9046958/Diamond-Jubilee-the-moment-that-Princess-Elizabeth-became-Queen.html | url-status=live }}</ref> === Neodvisnost === [[File:Jomo Kenyatta.jpg|thumb|upright|left|Prvi predsednik in ustanovni oče Kenije, Jomo Kenyatta.]] Prve neposredne volitve za domorodne Kenijce v zakonodajni svet so potekale leta 1957. Kljub britanskim upom, da bodo oblast prenesli na »zmerne« lokalne tekmece, je bila Kenijska afriška nacionalna unija (KANU) Jomo Kenyatta tista, ki je oblikovala vlado. Kolonija Kenija in kenijski protektorat sta prenehala 12. decembra 1963, neodvisnost pa je bila podeljena celotni Keniji. Združeno kraljestvo je odstopilo suverenost nad kolonijo Kenija. Sultan Zanzibarja se je strinjal, da bo hkrati z neodvisnostjo kolonije prenehal imeti suverenost nad protektoratom Kenije, tako da bo vsa Kenija postala ena suverena država.<ref name="Kenneth Roberts-Wray 1966. P. 762">"Commonwealth and Colonial Law" by Kenneth Roberts-Wray, London, Stevens, 1966. P. 762</ref><ref>HC Deb 22 November 1963 vol 684 cc1329-400 wherein the UK Under-Secretary of State for Commonwealth Relations and for the Colonies stated: "An agreement was then signed on the 8th October 1963, providing that on the date when Kenya became independent the territories comprising the Kenya Coastal Strip would become part of Kenya proper."</ref> Na ta način je Kenija postala neodvisna država v skladu z Zakonom o neodvisnosti Kenije iz leta 1963 Združenega kraljestva. 12. decembra 1964 je Kenija postala republika pod imenom »Republika Kenija«. Hkrati se je kenijska vojska borila v vojni Shifta proti etničnim somalskim upornikom, ki naseljujejo severno obmejno okrožje in so se želeli pridružiti svojim sorodnikom v republiki Somaliji na severu.<ref>Bruce Baker, ''Escape from Domination in Africa: Political Disengagement & Its Consequences'', (Africa World Press: 2003), p.83</ref> Premirje je bilo sčasoma doseženo s podpisom Arušiškega memoranduma oktobra 1967, vendar je do leta 1969 prevladovala relativna negotovost. Da bi preprečila nadaljnje invazije, je Kenija leta 1969 podpisala obrambni pakt z Etiopijo, ki še vedno velja.<ref>{{navedi splet |author=Pike, John |url=http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1992/BHK.htm |title=Post-Independence Low Intensity Conflict in Kenya |publisher=Globalsecurity.org |year=1992 |access-date=16 April 2010 |archive-date=11 August 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100811111520/http://www.globalsecurity.org/military/library/report/1992/BHK.htm |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Kenije}} [[File:Un-kenya.png|thumb|Zemljevid Kenije.]] [[File:Koppen-Geiger Map KEN present.svg|thumb|Karta podnebja po Köppnovi podnebni klasifikaciji.]] Kenija je s 580.367&nbsp;km² 47. največja država na svetu (za [[Madagaskar]]jem). Leži med zemljepisnimi širinami 5 °S in 5 °J ter zemljepisnimi dolžinami 34 ° in 42 °V. Od obale [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] se nizke ravnice, ki so obsežnejše le na severu ob reki Tana, najprej rahlo dvignejo do v nizko gričevje in nato v obsežne ravnike dna 300 do 1500 m s posameznimi osamelci. Na severu so podlaga mezozoiski [[apnenec|apnenci]] in [[peščenjak]]i, v njih so nastale do več sto kilometrov dolge strukturne stopnje. Na jugu prevladujejo kristalinske kamnine [[Afriški ščit|Afriškega ščita]]. Višavje zahodnega dela Kenije je razpolovljeno z [[Velika riftna dolina, Kenija|Veliko riftno dolino]] (odcep [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]], z rodovitno planoto na vzhodu. To je 30 do 50&nbsp;km široka tektonska udorina, 1200 m nižja od okoliških ravnikov in preseka Kenijo od severa proti jugu. Sestavlja jo niz ločenih kotlin s slanimi jezeri (Naivasha – 210&nbsp;km², Magadi – 200&nbsp;km², Baringo – 129&nbsp;km²) in ognjeniškimi stožci. Jarek spremlja gorovje Aberdare (najvišji vrh Satima, 3998 m), na zahodu gorovje Mau (Melili, 3098 m). Sočasno z jarkom so nastali ognjeniški stožci, ki se dvigajo nad ravnike, med njimi Mount Kenya (5199 m) in Mount Elgon (4321 m). Proti jugozahodu se spuščajo v kotlino Viktorijinega jezera. Kenijsko višavje je ena najuspešnejših kmetijskih proizvodnih regij v Afriki.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=The World Factbook|last=CIA|publisher=Potomac Books, Inc.|year=2010|isbn=978-1-59797-541-4|page=336}}</ref> V visokogorju je najvišja točka Kenije in drugi najvišji vrh na celini: [[Mount Kenya]], ki doseže višino 5199 m in je kraj ledenikov. Goro [[Kilimandžaro]] (5895 m) je mogoče videti od Kenije južno od tanzanijske meje. === Vode === Vzhodni del Kenije odteka v Indijski ocean, največja reka je Tana (708&nbsp;km), zahod pa v Viktorijino jezero, ki spada v porečje Nila. Osrednji del so slana jezera, največje je Turkansko jezero (6405&nbsp;km², staro ime Rudolfovo jezero). === Podnebje === Podnebje Kenije se razlikuje od tropskega vzdolž obale do zmernega v notranjosti do sušnega v severnih in severovzhodnih delih države. Območje je vsak mesec deležno veliko sonca. Ponoči in zgodaj zjutraj v notranjosti na višjih legah je običajno hladno. Sezona »dolgih deževij« poteka od marca/aprila do maja/junija. Sezona »kratkih deževij« poteka od oktobra do novembra/decembra. Padavine so včasih močne in pogosto pada popoldne in zvečer. Podnebne spremembe spreminjajo naravni vzorec padavinskega obdobja, povzročajo podaljšanje kratkih deževij, ki so povzročala poplave <ref>{{navedi knjigo|last=Salih|first=Mohamed|title=Local Climate Change and Society|publisher=Routledge|year=2012|isbn=9780415627153|pages=119}}</ref>, in skrajšajo cikel suše z vsakih deset let na letne dogodke, kar povzroča močne suše, kot je 2008–2009.<ref>{{navedi knjigo|last1=Peck|first1=Dannele E.|title=Climate Variability and Water Dependent Sectors: Impacts and Potential Adaptations|last2=Peterson|first2=Jeffrey M.|publisher=Routledge|year=2015|isbn=978-1-317-61427-2}}</ref> Temperatura ostaja visoka v mesecih tropskega dežja. Najbolj vroče obdobje je februar in marec, ki vodi v sezono dolgih deževij, najhladneje pa julija, do sredine avgusta.<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.climatestotravel.com/climate/kenya|title=Kenya climate: average weather, temperature, precipitation, best time|website=www.climatestotravel.com|access-date=2020-01-15|archive-date=2 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200802230142/https://www.climatestotravel.com/climate/kenya|url-status=live}}</ref> === Divje živali === Kenija ima precejšnjo površino, namenjeno habitatom prostoživečih živali, vključno z [[Masai Mara|Masai Maro]], kjer [[črnorepi gnu]] in druga goveda sodelujejo pri obsežni letni migraciji. Več kot milijon gnujev in 200.000 zeber sodeluje pri selitvi čez reko Mara.<ref>{{navedi splet|url=http://nationalgeographic.org/media/wildebeest-migration/|title=Wildebeest Migration|last=Society|first=National Geographic|date=19 January 2012|website=National Geographic Society|access-date=13 May 2016|archive-date=12 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612175545/http://nationalgeographic.org/media/wildebeest-migration/|url-status=live}}</ref> Afriška divjad - »[[»Velikih pet« afriških divjih živali|velikih pet]]« -, to so [[lev]], [[leopard]], [[kafrski bivol]], [[črni nosorog]] in [[afriški savanski slon]], lahko najdemo v Keniji in zlasti v Masai Mari. Znatno populacijo drugih divjih živali, plazilcev in ptic je mogoče najti v narodnih parkih in rezervatih za divjad v državi. Letna selitev živali poteka med junijem in septembrom, pri čemer sodeluje na milijone živali, kar privablja dragocen tuji turizem. Dva milijona gnujev se seli na razdaljo 2900 kilometrov od [[Serengeti]]ja v sosednji Tanzaniji do Masai Mare<ref>{{navedi splet|url=https://www.kenyatraveltips.com/masai-mara-safari/|title=Masai Mara Safari - The Migration &#124; Tour Packages|first=Hanif|last=Bashir|access-date=3 March 2021|archive-date=2 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302014643/https://www.kenyatraveltips.com/masai-mara-safari/|url-status=live}}</ref> v Keniji v nenehnem načinu v smeri urinega kazalca in išče zaloge hrane in vode. Ta selitev gnujev v Serengetiju je uvrščena med sedem naravnih čudes Afrike.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/tanzania/7824876/New-road-threatens-Africas-wonder-of-the-world-wildebeest-migration.html|title=New road threatens Africa's 'wonder of the world' wildebeest migration|last=Pflanz|first=Mike|journal=Daily Telegraph|date=2010-06-13|access-date=2020-01-15|language=en-GB|issn=0307-1235|archive-date=15 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200115133738/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/africaandindianocean/tanzania/7824876/New-road-threatens-Africas-wonder-of-the-world-wildebeest-migration.html|url-status=live}}</ref> Kenija je imela za leto 2019 povprečno oceno indeksa celovitosti gozdne krajine 4,2/10, kar jo uvršča na 133. mesto na svetu od 172 držav. === Administrativne enote === [[File:Kenya, administrative divisions - en - colored.svg|thumb|47 kenijskih okrožij.]] Kenija je razdeljena na 47 polavtonomnih okrožij, ki jih vodijo guvernerji. Teh 47 okrožij tvori delitve prvega reda Kenije. Okrožja je naprej delijo na 262 divizij (''matarafa''). Te pogosto sovpadajo z volilnimi enotami in so običajno poimenovane po osrednjih vaseh/mestih. Veliko večjih mest je sestavljeno iz več divizij. Vsaka lokacija ima vodjo, ki ga imenuje država. == Gospodarstvo == [[File:Kenya Product Exports (2019).svg|upright=1.3|thumb|right|Sorazmerna zastopanost izvoza Kenije, 2019]] Kenijini makroekonomski obeti so v zadnjih nekaj desetletjih vztrajno beležili močno rast, predvsem zaradi infrastrukturnih projektov cestnega, železniškega in vodnega prometa. Vendar pa je velik del te rasti izviral iz denarnih tokov, ki so bili preusmerjeni iz običajnih kenijskih žepov na mikroekonomski ravni s ciljno usmerjenimi denarnimi in fiskalnimi ukrepi skupaj s slabim upravljanjem, korupcijo, množično krajo javnih sredstev, prekomerno zakonodajo in neučinkovitim sodstvom, ki povzročajo zmanjšane dohodke v navadnih gospodinjstvih in malih podjetjih, brezposelnost, podzaposlenost in splošno nezadovoljstvo v več sektorjih. Kenija se na indeksu krhkih držav uvršča na 25. mesto od 178 držav, uvrščenih leta 2019, in je uvrščena v kategorijo ALERT. Leta 2014 so bili makroekonomski kazalniki države ponovno zasnovani, zaradi česar se je BDP premaknil navzgor v status države z nizkim srednjim dohodkom. Kenija ima indeks človekovega razvoja (HDI) 0,555 (srednji), na 145. mestu od 186 na svetu. Od leta 2005 je 17,7 % Kenijcev živelo z manj kot 1,25 $ na dan. Leta 2017 je bila Kenija na 92. mestu Svetovne banke glede enostavnosti poslovanja s 113. mesta leta 2016 (od 190 držav). Pomemben kmetijski sektor je eden najmanj razvitih in večinoma neučinkovit, saj zaposluje 75 % delovne sile v primerjavi z manj kot 3 % v razvitih državah, ki so varne s hrano. Kenija je običajno razvrščena kot obmejni trg ali občasno nastajajoči trg, vendar ni ena izmed najmanj razvitih držav. Gospodarstvo je doživelo veliko ekspanzijo, kar se kaže v močni uspešnosti v turizmu, visokem šolstvu in telekomunikacijah ter spodobnih rezultatih po suši v kmetijstvu, zlasti v ključnem sektorju čaja. Kenijsko gospodarstvo je leta 2007 zraslo za več kot 7 %, njen zunanji dolg pa se je močno zmanjšal. To se je spremenilo takoj po spornih predsedniških volitvah decembra 2007, po kaosu, ki je zajel državo. Telekomunikacije in finančna dejavnost v zadnjem desetletju zdaj predstavljajo 62 % BDP. 22 % BDP še vedno prihaja iz nezanesljivega kmetijskega sektorja, ki zaposluje 75 % delovne sile (konsistentna značilnost nerazvitih gospodarstev, ki niso dosegla prehranske varnosti – pomemben katalizator gospodarske rasti). Majhen del prebivalstva je odvisen od pomoči v hrani. Industrija in proizvodnja sta najmanjši sektor, ki predstavljata 16 % BDP. Storitveni, industrijski in proizvodni sektorji zaposlujejo le 25 % delovne sile, vendar prispevajo 75 % BDP. Kenija v okviru AGOA izvaža tudi tekstil v vrednosti več kot 400 milijonov dolarjev. Privatizacija državnih korporacij, kot je propadla ''Kenya Post and Telecommunications Company'', ki je povzročila najbolj dobičkonosno podjetje v vzhodni Afriki – ''Safaricom'', je privedla do njihove oživitve zaradi velikih zasebnih naložb. Marca 1996 so predsedniki Kenije, Tanzanije in Ugande ponovno ustanovili Vzhodnoafriško skupnost (EAC). Cilji EAC vključujejo uskladitev tarif in carinskih režimov, prost pretok ljudi in izboljšanje regionalne infrastrukture. Marca 2004 so tri vzhodnoafriške države podpisale sporazum o carinski uniji. Kenija ima bolj razvit sektor finančnih storitev kot njene sosede. Nairobijska borza vrednostnih papirjev (NSE) je po tržni kapitalizaciji uvrščena na 4. mesto v Afriki. Kenijski bančni sistem nadzoruje Centralna banka Kenije (CBK). Konec julija 2004 je sistem sestavljalo 43 poslovnih bank (manj kot 48 leta 2001) in več nebančnih finančnih institucij, vključno s hipotekarnimi družbami, štirimi hranilno-posojilnimi združenji in več osrednjimi menjalnimi uradi. === Turizem === [[File:Elephants at Amboseli national park against Mount Kilimanjaro.jpg|thumb|[[Narodni park Amboseli]]]] [[File:Tsavo east panorama.jpg|thumb|[[Narodni park Vzhodni Tsavo]]]] {{glavni|Seznam svetovne dediščine v Keniji}} Turizem v Keniji je drugi največji vir deviznih prihodkov za kmetijstvom. Kenijski svet za turizem je odgovoren za vzdrževanje informacij v zvezi s turizmom v Keniji. Glavne turistične znamenitosti so foto safari po 60 narodnih parkih in rezervatih za divjad. Druge zanimivosti so selitev gnujev v Masaai Mara, ki velja za 7. čudo sveta; zgodovinske mošeje in utrdbe iz kolonialne dobe v Mombasi, Malindiju in Lamuju; znane pokrajine, kot sta Mount Kenya z belo kapico in dolina Great Rift; plantaže čaja v Kerichu; plantaže kave pri Thiki; čudovit razgled na gora Kilimandžaro čez mejo s Tanzanijo; in plaže ob obali Indijskega oceana. Turiste, največ iz Nemčije in Združenega kraljestva, privabljajo predvsem obalne plaže in rezervati divjadi, zlasti obsežna vzhodna in zahodna narodna parka Tsavo, 20.808 kvadratnih kilometrov proti jugovzhodu. ==== Turistične znamenitosti ==== Kenija ima veliko za ponuditi v smislu turizma. Ima podnebje z večinoma prijetnimi vremenskimi razmerami skozi vse leto brez ekstremnih poletnih ali zimskih ekstremov. (Obstajata dve deževni sezoni od marca - maja in septembra do oktobra bolj ali manj, a tudi v tej sezoni so možni sončni dnevi.) Eden od razlogov za dobro podnebje je ta, da je večina notranjosti države na precejšnji nadmorski višini, kar pomeni nizko vlažnost in nizke temperature. Obalna regija je vlažna in toplejša, vendar temperature običajno ne presežejo srednjih 30&nbsp;°C. Pravzaprav so obiskovalci Nairobija presenečeni, ko opazijo pomanjkanje klimatskih naprav ali celo stropnih ventilatorjev v domovih in pisarnah. Ti so le ob obali ali na območjih v bližini Viktorijinega jezera, kot je mesto Kisumu, ki je toplo in vlažno. Kenija je zelo slikovita, s čudovitimi pokrajinami, ki so tudi po naravi raznolike. Iz Nairobija se je povsem mogoče odpraviti na enourni let in se znajti v puščavi, bujnem čajnem posestvu, gorskem alpskem gozdu ali savani Masai Mara, odvisno od tega, v katero smer leti letalo. Raznolikost pokrajine in naravne vegetacije na relativno majhnem območju je edinstven vidik Kenije. Poleg tega je turistična infrastruktura v Keniji zelo razvita z mrežo dobro upravljanih narodnih parkov, cest, povezljivostjo z letali [mednarodna in domača] ter mednarodno priznano hotelsko in gostinsko industrijo, ki zagotavlja, da lahko turisti uživajo v vrhunskih standardih nastanitve, medtem ko so na počitnice v Keniji so zagotovile uspeh destinacije. Verjetno ena najpomembnejših znamenitosti je veličastna divjad, ki se jo lahko vidi v Keniji - vse od velikih mačk, kot so lev, leopard in gepard, do slona, ​​nosoroga, žirafe in še več, ki jih je mogoče videti v njihovih naravnih habitatih. v nasprotju z zaprtimi prostori, kot so živalski vrtovi. Kenija ima nedvomno najboljšo zbirko divjih živali, vključno z ''velikimi petimi'' in ''velikimi devetimi'', kot jih običajno imenujemo in ki jih je mogoče videti med ogledom na safariju, ki vključuje obisk nekaterih spodaj navedenih nacionalnih parkov in rezervatov. Prebivalci Kenije so tudi prava prednost za turizem, saj so Kenijci na splošno topli, gostoljubni in prijazni do turistov in tujcev. Edinstvena lokalna kultura, hrana in življenjski slog so zelo primerni za turizem in Kenija zdaj vedno pogosteje sprejema turiste, ki ne prihajajo samo zaradi izkušenj safarija, temveč tudi zaradi lokalne kulture in kuhinje. Narodni parki in druga zavarovana območja so:<ref>{{navedi splet|title=14 Top-Rated Tourist Attractions in Kenya {{!}} PlanetWare|url=https://www.planetware.com/tourist-attractions/kenya-ken.htm|website=www.planetware.com|language=en|access-date=2020-05-25}}</ref> {{div col|colwidth=24em}} *Narodni park Ruma *Jezero Simbi Nyaima *Narodni park Aberdare *Gozdni rezervat Arabuko Sokoke *Narodni park gorovje Chyulu *Gozdni narodni rezervat Kakamega *Zavetišče Kisumu Impala *Narodni park Kora *Morski narodni park Malindi *Narodni park in rezervat Marsabit *Morski narodni park Mombasa *Narodni park [[Mount Elgon]] *Narodni park [[Mount Longonot]] *Narodni park Ol Donyo Sabuk *Narodni park močvirje Saiwa *Narodni park Sibiloi *Morski narodni rezervat Watamu *Narodni park Central Island *Morski park Kisite Mpunguti *Morski rezervat Kiunga *Narodni park Malka Mari *Narodni park Meru *Morski rezervat Mombasa *Narodni rezervat Mwea *Narodni park Ndere Island *Narodni rezervat pogorje Shimba *Rezervat za primate reke [[Tana (reka)|Tana]] *Narodni rezervat [[Masai Mara]] *[[Narodni park Amboseli]] *Narodni park Vzhodni Tsavo *Narodni park Zahodni Tsavo *Samburu, Buffalo Springs in narodni rezervat Shaba *Narodni park jezero Nakuru *Lamu Island *[[Jezero Naivasha]] *Narodni park Nairobi in David Sheldrick Wildlife Trust *[[Narodni park Mount Kenya]] *Narodni park Hell's Gate *Ol Pejeta Conservancy {{div col end}} === Kmetijstvo === [[File:Kenya-Tealand-Near-Kericho-2012.JPG|thumb|left|Plantaža čaja blizu Kericha, okrožje Kericho.]] Kmetijstvo je drugi največji prispevek k kenijskemu bruto domačemu proizvodu (BDP) za storitvenim sektorjem. Glavni pridelki so [[čaj]], hortikulturni pridelki in [[kava]]. Vrtnarski pridelki in čaj sta glavna sektorja rasti in dva najbolj dragocena od vsega kenijskega izvoza. Proizvodnja glavnih živil, kot je [[koruza]], je izpostavljena ostrim vremenskim nihanjem. Zaradi upada proizvodnje je občasno potrebna pomoč v hrani – na primer leta 2004 zaradi ene od občasnih suš v Keniji. Konzorcij, ki ga vodi Mednarodni inštitut za raziskave pridelkov za polsušne trope (ICRISAT), je imel nekaj uspeha pri pomoči kmetom pri gojenju novih sort graha namesto koruze, na posebej suhih območjih. Grah je zelo odporen na sušo, zato ga lahko gojimo na območjih z manj kot 650 milimetrov letnih padavin. Zaporedni projekti so spodbujali komercializacijo stročnic s spodbujanjem rasti lokalne pridelave semen in kmetijskih trgovskih mrež za distribucijo in trženje. To delo, ki je vključevalo povezovanje proizvajalcev z veletrgovci, je pomagalo zvišati cene lokalnih proizvajalcev za 20–25 % v Nairobiju in Mombasi. Komercializacija graha zdaj nekaterim kmetom omogoča nakup sredstev, ki segajo od mobilnih telefonov do proizvodne zemlje in živine, ter jim odpira poti, da se premaknejo iz revščine. Čaj, kava, sisal, piretrum, koruza in pšenica se gojijo v rodovitnih višavjih, eni najuspešnejših kmetijskih proizvodnih regij v Afriki. V polsušni savani na severu in vzhodu prevladuje živinoreja. V nižje ležečih območjih pridelujejo [[kokos]], [[ananas]], indijski oreščki, [[bombaž]], [[sladkorni trs]], sisal in koruza. Kenija še ni dosegla ravni naložb in učinkovitosti v kmetijstvu, ki bi lahko zagotovila zanesljivo preskrbo s hrano, in skupaj s posledično revščino (53 % prebivalstva živi pod pragom revščine) pomemben del prebivalstva redno strada in je močno odvisen pomoči. Slabe ceste, neustrezno železniško omrežje, premalo izkoriščen vodni promet in drag letalski promet so izolirali predvsem sušna in polsušna območja, kmetje v drugih regijah pa pogosto puščajo hrano, da gnije na poljih, ker nimajo dostopa do trgov. [[File:Kapsowar1.JPG|thumb|Podeželje Kenije]] Namakalni sektor v Keniji je razvrščen v tri organizacijske vrste: sheme malih posestnikov, centralno upravljane javne sheme in zasebne/komercialne namakalne sheme. Sheme malih posestnikov so v lasti, razvoju in upravljanju posameznikov ali skupin kmetov, ki delujejo kot uporabniki vode ali skupine za samopomoč. Namakanje se izvaja na individualnih ali skupinskih kmetijah v povprečju 0,1–0,4 ha. Obstaja približno 3000 namakalnih shem za mala posestva, ki pokrivajo skupno površino 47.000 ha. Država ima sedem velikih, centralno upravljanih namakalnih shem in sicer Mwea, Bura, Hola, Perkera, West Kano, Bunyala in Ahero, ki pokrivajo skupno površino 18.200 ha in v povprečju 2600 ha na shemo. Te sheme upravlja Nacionalni odbor za namakanje in predstavljajo 18 % namakanih površin v Keniji. Velike zasebne komercialne kmetije pokrivajo 45.000 hektarjev, kar predstavlja 40 % namakanih zemljišč. Uporabljajo visoko tehnologijo in pridelujejo pridelke visoke vrednosti za izvozni trg, zlasti cvetje in zelenjavo. Kenija je 3. največja izvoznica rezanega cvetja na svetu. Približno polovica od 127 kenijskih cvetličnih kmetij je zgoščenih okoli jezera Naivasha, 90 kilometrov severozahodno od Nairobija. Da bi pospešili njihov izvoz, ima letališče Nairobi terminal, namenjen prevozu cvetja in zelenjave. === Industrija in obrt === [[File:Orrling of Nairobi.jpg|thumb|300px|left|Pisarne Kenijske poslovne banke v hiši KENCOM (desno) v Nairobiju.]] Čeprav je Kenija država z nizkim srednjim dohodkom, proizvodnja predstavlja 14 % BDP, pri čemer je industrijska dejavnost koncentrirana okoli treh največjih mestnih središč Nairobija, Mombase in Kisumuja, v njej pa prevladujejo živilskopredelovalne industrije, kot so mletje žita, proizvodnja piva, drobljenje sladkornega trsa in izdelava potrošniškega blaga, npr. vozil iz kompletov. Kenija ima tudi industrijo proizvodnje cementa, ima rafinerijo nafte, ki predeluje uvoženo surovo nafto v naftne derivate, predvsem za domači trg. Poleg tega se širi neformalni sektor, ki se običajno imenuje ''jua kali'' in se ukvarja z majhno proizvodnjo gospodinjskih izdelkov, avtomobilskih delov in kmetijskih pripomočkov. === Energija === [[File:Worker in Olkaria Kenya.jpg|thumb|upright|Delavci geotermalne elektrarne Olkaria]] Največji delež oskrbe z električno energijo v Keniji izvira iz geotermalne energije, sledijo hidroelektrarne na jezovih vzdolž zgornje reke Tane, pa tudi jez Turkwel Gorge na zahodu. Naftna elektrarna na obali, geotermalni objekti v Olkariji (blizu Nairobija) in električna energija, uvožena iz Ugande, predstavljajo preostalo oskrbo. 2000 MW daljnovod iz Etiopije se bliža zaključku. Nameščena zmogljivost Kenije se je povečala s 1142 megavatov med letoma 2001 in 2003 na 2341 v letu 2016. Državno podjetje Kenya Electricity Generating Company (KenGen), ustanovljeno leta 1997 pod imenom Kenya Power Company, skrbi za proizvodnjo električne energije, Kenya Power pa skrbi za prenos in distribucijo električne energije v državi. Pomanjkanje električne energije se pojavlja občasno, ko suša zmanjša pretok vode. Da bi postala dovolj energije, je Kenija namestila vetrno in sončno energijo (po 300 MW) in namerava do leta 2027 zgraditi jedrsko elektrarno. Kenija ima dokazana nahajališča nafte v Turkani. Tullow Oil ocenjuje, da so zaloge nafte v državi približno milijardo sodčkov. Raziskovanje se še nadaljuje, da bi ugotovili, ali je še več rezerv. Kenija trenutno uvaža vse potrebe po surovi nafti. Država nima strateških rezerv in se zanaša samo na 21-dnevne rezerve nafte tržnikov nafte, ki jih zahtevajo industrijski predpisi. Nafta predstavlja 20 % do 25 % nacionalnega uvoznega računa. V začetku leta 2006 je kitajski predsednik Hu Džintao podpisal pogodbo o raziskovanju nafte s Kenijo, ki je del serije poslov, namenjenih ohranjanju pretoka naravnih virov Afrike v hitro rastoče gospodarstvo Kitajske. [[File:Lions Family Portrait Masai Mara.jpg|thumb|Družina levov v Masai Mari]] Dogovor je kitajskemu državnemu naftnemu in plinskemu podjetju CNOOC omogočil iskanje nafte v Keniji, ki šele začenja vrtati svoje prve raziskovalne vrtine na mejah Sudana in spornega območja severovzhodne province na meji. s Somalijo in v obalnih vodah. Obstajajo uradne ocene možnih odkritih zalog nafte. === Otroško delo in prostitucija === [[File:Enfants Masai - Kenya décembre 1990.jpg|thumb|left|Masaji živijo tako v Keniji kot v Tanzaniji.]] Otroško delo je v Keniji pogosto. Večina zaposlenih otrok je aktivnih v kmetijstvu. Leta 2006 je UNICEF ocenil, da je bilo do 30 % deklet na obalnih območjih Malindi, Mombasa, Kilifi in Diani predmet prostitucije. Večina prostitutk v Keniji je starih od 9 do 18 let. Ministrstvo za spol in zadeve otrok je v letu 2009 zaposlilo 400 uradnikov za varstvo otrok. Vzroki za delo otrok so revščina, pomanjkanje dostopa do izobraževanja in šibke vladne institucije. Kenija je ratificirala Konvencijo št. 81 o inšpekciji dela v industriji in Konvencijo št. 129 o inšpekciji dela v kmetijstvu. [[File:African Kids working in the family farm.jpg|thumb|Otroško delo v Keniji]] == Demografija == [[File:Kikuyu woman traditional dress.jpg|thumb|upright|Bantu Kikuju ženska v tradicionalnih oblačilih]] Kenija je imela januarja 2017 približno 48 milijonov prebivalcev. Država ima mlado prebivalstvo, s 73 % prebivalcev, mlajših od 30 let, zaradi hitre rasti prebivalstva z 2,9 milijona na 40 milijonov prebivalcev v zadnjem stoletju. Nairobi je dom Kibere, enega največjih revnih četrti na svetu. Verjame se, da v barakarskem naselju živi med 170.000 in milijonom ljudi. V bazi UNHCR v Dadaabu na severu jih je okoli 500.000. === Etnične skupine === Kenija ima raznoliko prebivalstvo, ki vključuje številne glavne afriške etnorasne in jezikovne skupine. Čeprav uradnega seznama kenijskih etničnih skupin ni, se je število etničnih kategorij in podkategorij, zabeleženih v popisu v državi, sčasoma znatno spremenilo in se je z 42 leta 1969 povečalo na več kot 120 leta 2019. Največ prebivalcev je Bantujev (60 %) ali Nilotov (30 %). Kušitske skupine tvorijo tudi majhno etnično manjšino, tako kot Arabci, Indijci in Evropejci. Po podatkih Kenijskega nacionalnega statističnega urada (KNBS) je leta 2019 imela Kenija skupno 47.564.296 prebivalcev. Največje avtohtone etnične skupine so bile Kikuji (8.148.668), Luhya (6.823.842), Kalenjin (6.358.113), Luo (5.066.966), Kamba (4.663.910), Somali (2.780.502), Masaji (1.189.522) in Turkana (1.016.174). Severovzhodna provinca Kenije, prej znana kot NFD, je pretežno naseljena z avtohtonimi etničnimi Somalci. Prebivalstvo s tujimi koreninami vključuje Somalijce (iz Somalije), Arabce, Azijce in Evropejce. === Jeziki === Različne etnične skupine v Keniji običajno govorijo svoje materne jezike v svojih skupnostih. Oba uradna jezika, angleščina in svahili, se v različnih stopnjah tekoče uporabljata za komunikacijo z drugimi populacijami. Angleščina se pogosto govori v trgovini, šolstvu in vladi. Prebivalci primestnih in podeželskih območij so manj večjezični, pri čemer mnogi na podeželju govorijo samo svoje materne jezike. V Keniji se uporablja predvsem britanska angleščina. Poleg tega nekatere skupnosti in posamezniki v državi uporabljajo ločeno lokalno narečje, kenijsko angleščino in vsebuje edinstvene značilnosti, ki izhajajo iz lokalnih jezikov Bantu, kot sta kisvahili in kikuju. Razvija se od kolonizacije in vsebuje tudi določene elemente ameriške angleščine. Sheng je kisvahili, ki se govori v nekaterih mestnih območjih. Predvsem mešanica svahilija in angleščine, je primer jezikovnega preklapljanja kod. V Keniji se govori 69 jezikov. Večina pripada dvema širokim jezikovnim družinam: nigersko-kongoški (veja bantu) in nilo-saharski (nilotska veja), ki ju govorijo prebivalci bantu oziroma Niloti v državi. Kušitska in arabska etnična manjšina govorita jezike, ki pripadajo ločeni afroazijski družini, pri čemer prebivalci Indije in Evrope govorijo jezike iz indoevropske družine. === Urbana središča === {{Največja mesta | country = Kenija | stat_ref = Po štetju preb. 2019 <ref name =Census2019>{{navedi splet |url=https://www.knbs.or.ke/?wpdmpro=2019-kenya-population-and-housing-census-volume-iii-distribution-of-population-by-age-sex-and-administrative-units&wpdmdl=5729&ind=0tNSo67ECQDUWjzx5h0MYjfrww-Ec24S00Uu0My9291AsXaUorFJx1bFVmQ7L1yZcD3J2SdGI3QT4aKeCFb-DA |title=2019 Kenya Population and Housing Census Volume III: Distribution of Population by Age and Sex |access-date=8 April 2020 |website=Kenya National Bureau of Statistics |df=dmy |archive-date=2 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200802200037/https://www.knbs.or.ke/?wpdmpro=2019-kenya-population-and-housing-census-volume-iii-distribution-of-population-by-age-sex-and-administrative-units&wpdmdl=5729&ind=0tNSo67ECQDUWjzx5h0MYjfrww-Ec24S00Uu0My9291AsXaUorFJx1bFVmQ7L1yZcD3J2SdGI3QT4aKeCFb-DA |url-status=live }}</ref> | list_by_pop = | div_name = Okrožje | div_link = Counties of Kenya{{!}}Okrožje | city_1 = Nairobi | div_1 = Nairobi County{{!}}Nairobi | pop_1 = 4.397.073 | img_1 = Nairobi, view from KICC.JPG | city_2 = Mombasa | div_2 = Mombasa County{{!}}Mombasa | pop_2 = 1.208.333 | img_2 = Mombasa skyline.jpg | city_3 = Nakuru | div_3 = Nakuru County{{!}}Nakuru | pop_3 = 570.674 | img_3 = | city_4 = Ruiru | div_4 = Kiambu County{{!}}Kiambu | pop_4 = 490.120 | img_4 = | city_5 = Eldoret | div_5 = Uasin Gishu County{{!}}Uasin Gishu | pop_5 = 475.716 | city_6 = Kisumu | div_6 = Kisumu County{{!}}Kisumu | pop_6 = 397 957 | city_7 = Kikuju, Kenya{{!}}Kikuju | div_7 = Kiambu County{{!}}Kiambu | pop_7 = 323.881 |city_8 = Thika |div_8 = Kiambu County{{!}}Kiambu |pop_8 = 251.407 |city_9= Naivasha |div_9 = Nakuru County{{!}}Nakuru |pop_9 = 198.444 |city_10 = Karuri |div_10 = Kiambu County{{!}}Kiambu |pop_10 = 194.342 | city_11 = Ongata Rongai | div_11 = Kajiado County{{!}}Kajiado | pop_11 = 172.569 |city_12 = Garissa |div_12 = Garissa County{{!}}Garissa |pop_12 = 163.399 | city_13 = Kitale | div_13 = Trans-Nzoia County{{!}}Trans-Nzoia | pop_13 = 162.174 | city_14 = Juja | div_14 = Kiambu County{{!}}Kiambu | pop_14 = 156.041 |city_15 = Mlolongo |div_15 = Machakos County{{!}} Machakos |pop_15 = 136.351 |city_16 = Malindi |div_16 = Kilifi County{{!}}Kilifi |pop_16 = 119.859 |city_17 = Mandera |div_17 = Mandera County{{!}} Mandera |pop_17 = 114.718 |city_18 = Kisii, Kenya{{!}}Kisii |div_18 = Kisii County{{!}}Kisii |pop_18 = 112.417 |city_19 = Kakamega |div_19 = Kakamega County{{!}} Kakamega |pop_19 = 107.227 |city_20 = Ngong, Kenya{{!}}Ngong |div_20 = Kajiado County{{!}} Kajiado |pop_20 = 102.323 }} == Kultura == Kultura Kenije vključuje več tradicij. Kenija nima ene same pomembne kulture. Namesto tega je sestavljen iz različnih kultur različnih skupnosti v državi. Pomembne populacije vključujejo svahili na obali, več drugih skupnosti Bantu v osrednjih in zahodnih regijah ter nilotske skupnosti na severozahodu. Masajska kultura je turizmu dobro znana, čeprav predstavlja relativno majhen del prebivalstva Kenije. Znani so po svojih dovršenih okrasih zgornjega dela telesa in nakitu. Poleg tega ima Kenija obsežno glasbeno, televizijsko in gledališko sceno. === Kuhinja === [[File:Ugali & Sukuma Wiki.jpg|thumb|Ugali in sukuma wiki, glavne sestavine kenijske kuhinje]] Kenijci imajo običajno tri obroke na dan - zajtrk (''kiamsha kinywa''), kosilo (''chakula cha mchana'') in večerjo (''chakula cha jioni'' ali preprosto ''chajio''). Vmes imajo čaj ob 10. uri (''chai ya saa nne'') in ob 16. uri. čaj (''chai ya saa kumi''). Zajtrk je običajno čaj ali kaša s kruhom, čapatijem, mahamrijem, kuhanim sladkim krompirjem ali jamom. Githeri je pogosta jed za kosilo v mnogih gospodinjstvih, medtem ko ugali z zelenjavo, kislim mlekom (''mursik''), mesom, ribami ali katero koli drugo enolončnico na splošno uživa velik del prebivalstva za kosilo ali večerjo. Obstajajo tudi regionalne različice in jedi. V zahodni Keniji, med Luo, je riba običajna jed; med Kalenjini, ki prevladujejo v večini regije Riftne doline, je mursik - kislo mleko - običajna pijača. V mestih, kot je Nairobi, so restavracije s hitro prehrano, vključno s Steers, [[KFC]] in Subway. Obstaja tudi veliko lokalov z ribo in čipsom. Sir postaja vse bolj priljubljen, poraba pa se povečuje zlasti med srednjim razredom. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} * ''Države sveta'', Karel Natek, Mladinska knjiga Založba, 2006, ISBN 86-11-17130-6 == Zunanje povezave == {{commons category|Kenya}} * [http://www.parliament.go.ke Uradna spletna stran Kenijskega parlamenta] * {{Wikiatlas|Kenya}} * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/kenya/ Kenya]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [https://web.archive.org/web/20170707114205/https://www.africa.com/kenya Kenya] profile from Africa.com * [https://web.archive.org/web/20140406012851/http://www.business-anti-corruption.com/country-profiles/sub-saharan-africa/kenya/business-corruption-in-kenya.aspx Kenya Corruption Profile] from the Business Anti-Corruption Portal * [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/KEN/Year/2010/Summary World Bank Summary Trade Statistics Kenya], 2010 {{East Africa}} {{države AU}} {{Commonwealth of Nations}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kenija| ]] [[Kategorija:Vzhodnoafriške države]] [[Kategorija:Afriška unija]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1963]] kvypus98nytr9ixo7bvdbsdy56ggvm2 4 5650 6749645 6744847 2026-09-12T14:06:20Z Upwinxp 126544 −2 6749645 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Marec 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}} ==April 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}} ==Maj 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}} ==Junij 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}} ==December 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm}} ==Februar 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}} ==Marec 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Ukinjeni radijski programi Infonet Media/Media24}} ==Junij 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Električna oprema v ogroženih okoljih}} ==December 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}} == Februar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}} == Marec 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}} == April 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}} == Arhiv == * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] egunf7rhjuyouhekhrvks7z6lplhto1 6749648 6749645 2026-09-12T14:22:21Z Upwinxp 126544 −2 6749648 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Marec 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}} ==April 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}} ==Maj 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}} ==Junij 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}} ==December 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm}} ==Februar 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}} ==Marec 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}} ==December 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}} == Februar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}} == Marec 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}} == April 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}} == Arhiv == * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] 26uv4ibeki14asgoj68ejw7fzp35khw 6749732 6749648 2026-09-12T17:41:49Z Upwinxp 126544 +1 6749732 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Marec 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}} ==April 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}} ==Maj 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}} ==Junij 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}} ==December 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm}} ==Februar 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}} ==Marec 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}} ==December 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}} == Februar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}} == Marec 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}} == April 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}} ==September 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu}} == Arhiv == * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] ahh4za5vysr8l4juoftc65q7h7q2heb 0 5733 6749965 6644548 2026-09-13T09:42:05Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Coat_of_arms_of_Burkina_Faso.svg z [[c:File:Coat_of_arms_of_Burkina_Faso_(1984-2025).svg|Coat_of_arms_of_Burkina_Faso_(1984-2025).svg]] 6749965 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Burkina Faso |conventional_long_name = Burkina Faso |common_name = Burkina Faso |common_name2 = Burkine Faso |image_flag = Flag of Burkina Faso.svg |image_coat = Coat of arms of Burkina Faso (1984-2025).svg |image_map = LocationBurkinaFaso.png |national_motto = »Unité, Progrés, Justice«&nbsp;&nbsp;<small>([[francoščina|francosko]])<br />»Enotnost, napredek, pravica« |national_anthem = ''[[Le ena noč]]'' (Une Seule Nuit) | official_languages = {{hlist|[[mooré]]|[[bissa]]|[[dyula]]|[[fula]]}} | languages_type = [[Delovni jezik]]i | languages = {{hlist|[[angleščina]]|[[francoščina]]}} |capital = [[Ouagadougou]] |latd= |latm= |latNS=N |longd= |longm= |longEW=W |largest_city = capital |government_type = [[republika]] |leader_title1 = [[seznam predsednikov Burkine Faso|predsednik]] |leader_title2 = [[seznam ministrskih predsednikov Burkine Faso|Ministrski predsednik]] |leader_name1 = [[Ibrahim Traoré]] |leader_name2 = [[Apollinaire de Tambèla]] |area_rank = 72. |area_magnitude = |area_km2 = 274.200 |percent_water = 0,1 |population_estimate = 21.510.181 |population_estimate_year = 2020 |population_estimate_rank = 58. |population_census = |population_census_year = |population_density = 64 |population_density_rank = |demonym = Burkinafasec, Burkinafaska |GDP_PPP_year = |GDP_PPP = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = <font color="#e0584e">nizek</font> |sovereignty_type = [[neodvisnost]] |sovereignty_note = od [[Francija|Francije]] |established_event1 = Datum |established_date1 = [[5. avgust]] [[1960]] |currency = [[CFA frank]] |currency_code = XOF |country_code = MR |time_zone = [[Koordinirani univerzalni čas|GMT]] |utc_offset = +0 |time_zone_DST = ''ne upoštevajo'' |utc_offset_DST = +0 |cctld = [[.bf]] |calling_code = 226 }} '''Burkina Faso''' je [[celina|celinska]] [[država]] v [[Zahodna Afrika|Zahodni]] [[Afrika|Afriki]], ki se je včasih imenovala [[Zgornja Volta]]. Leta 1984 je bil organiziran proti [[stotnik]]u [[Thomas Sankara|Thomasu Sankari]] neuspeli [[državni udar]], v katerega je bila vpletena tudi [[Centralna obveščevalna agencija|CIA]]. Državo so nato preimenovali tako, da zdaj v [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikih]] [[mosi]] in [[diula]], ki sta glavna domorodna jezika v državi, pomeni »Dežela pokončnih ljudi«. Burkina Faso na zahodu in severu meji na [[Mali]], na vzhodu na [[Niger]], na jugovzhodu na [[Benin]], na jugu na [[Togo]] in [[Gana|Gano]], ter na jugozahodu na [[Slonokoščena obala|Slonokoščeno obalo]]. Glavno mesto je [[Ouagadougou]], ki mu domačini, Burkinabé, pravijo »Waga«. Po neodvisnosti od [[Francija|Francije]] leta 1960 se je država v 70. in 80. letih 20. stoletja soočala z vladno nestabilnostjo, ki so ji sledile večstrankarske volitve v zgodnjih 90. letih. Vsako leto se več tisoč kmetijskih delavcev odpravlja na jug na [[sezonsko delo]] v Slonokoščeno obalo in v Gano. == Poimenovanje == Ime države Burkina Faso je sestavljenka mosijske besede 'burkina', ki bi jo lahko v prispodobi prevedli kot »popoln človek«, in diulske besede 'faso' v pomenu »domovina«, tako da Burkina Faso pomeni »Dežela pokončnih ljudi« oziroma »Dežela poštenih ljudi«.<ref>Kladnik, Drago, Perko, Drago, Dobrovoljc, Helena, Volk Bahun, Manca, Urbanc, Mimi, Orožen Adamič, Milan (2013). Slovenska imena držav. URN:NBN:SI:DOC-1YV3KKGP from http://www.dlib.si</ref> V [[slovenščina|slovenščini]] je ime države v moškem spolu in se sklanja po vzorcu 'Burkina Faso' in v [[tožilnik|tožilniku]] 'Burkina Fasa'. Ime prebivalca je Burkinafasec in ime prebivalke Burkinafaska (Slovenski pravopis, 2001).<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski pravopis 2001 - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Slovenska akademija znanosti in umetnosti - izid poizvedbe|url=http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=burkina+faso&hs=1|website=bos.zrc-sazu.si|accessdate=2023-04-20|archive-date=2025-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20250510235021/http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?hs=1&name=sp&expression=burkina+faso|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fran|url=http://www.fran.si/|website=fran.si|accessdate=2019-05-13|language=sl|date=2001–2014|publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU}}</ref> V okviru stroke je podan predlog, da se za Burkina Faso normativno uporabi ženski spol, prebivalci oz. prebivalke pa bi se lahko imenovali tudi Burkinci in Burkinke.<ref>{{Navedi splet|title=ePravopis|url=http://www.fran.si/|website=fran.si|accessdate=2019-05-13|language=sl|date=2014–2017|publisher=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * {{Zbirka-medvrstično||Burkina Faso}} {{Škrbina-geo-Afrika}}{{West_Africa}} {{države AU}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Burkina Faso| ]] [[Kategorija:Zahodnoafriške države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Afriška unija]] b2dvpb7ryttvx6otu1tey15ggecro53 0 8220 6749790 6720417 2026-09-12T19:04:06Z ~2026-44996-51 264415 6749790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Šlezija |native_name = {{lang-pl|Śląsk}}<br/>{{lang-cz|Slezsko}}<br/>{{lang-de|Schlesien}}<br/>{{lang-szl|Ślōnsk}} | native_name_lang = pl, cz, de | settlement_type = Zgodovinsko-kulturna regija | anthem = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1 | perrow = 2/2/2 | image1 = Ksiaz w jesiennej scenerii.jpg{{!}}Książ Castle, Wałbrzych | image2 = Wrocław square.jpg{{!}}Wrocław Old Town | image3 = Market Square Opole Southside 2019.jpg{{!}}Opole Old Town | image4 = Spodek.4.jpg{{!}}Spodek multipurpose arena, Katowice | image5 = Deptak Zielona Góra.jpg{{!}}Zielona Góra Old Town | image6 = Opava, Horní náměstí, divadlo a konkatedrála, 01.jpg{{!}}Horní náměstí, Opava | caption1 = [[grad Książ]] | caption2 = [[Staro mesto Vroclav]] | caption3 = [[Opole]] Old Town | caption4 = [[Spodek]], [[Katovice]] | caption5 = [[Zielona Góra]] | caption6 = [[Opava]]}} | image_map = Schlesien 1905.png | image_flag = | map_caption = Zgodovinski zemljevid pokrajine iz leta [[1905]] | coordinates = {{coord|51.6|N|17.2|E|region:PL|display=inline,title}} | image_shield = Generic Silesia CoA.svg | subdivision_type = Države | subdivision_name = {{POL}}<br />{{CZE}}<br />{{GER}} | subdivision_type1 = Dežele | subdivision_name1 = | seat_type = največje mesto | seat = [[Vroclav]] | seat1 = [[Vroclav]] (Spodnja Šlezija)<br>[[Opole]] (Zgornja Šlezija) | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | area_total_km2 = 40.400 | area_footnotes = | population_total = ok. 8.000.000 | population_as_of = | population_footnotes = | population_density_km2 = 200 | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref>{{navedi splet | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat | access-date=18 September 2023 | archive-date=27 February 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230227213552/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | url-status=live }}</ref> |demographics1_title1 = Total |demographics1_info1 = €150 mrd (2022) | demographics1_title2 = Per capita |demographics1_info2 = €18.000 (2022) | population_demonym = Šlezijec, Šlezijka | blank_info_sec2 = | iso_code = | image_map1 = }} '''Šlezija''' ({{jezik-pl|Śląsk}}, [[šlezijsko]] ''Ślōnsk,'' {{jezik-de|Schlesien}}, {{jezik-cs|Slezsko}}, {{jezik-hsb|Šleska}}) je zgodovinska regija v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki leži večinoma na Poljskem, z manjšimi deli na Češkem in v Nemčiji. Meri okoli 40.000 km², prebivalstvo pa je ocenjeno na 8.000.000. Po zadnjih spremembah meja v letih 1922 in 1945 je Šlezija zdaj večinoma na [[Poljska|poljskem]], ''Hultschiner Ländchen'' v južnem delu [[Zgornja Šlezija|Zgornje Šlezije]] (''Górny'' ''Śląsk'') in večji del nekdanje avstrijske dežele Šlezije na [[Češka|češkem]] (''České Slezsko''), drug manjši del na zahodu nekdanje pruske pokrajine [[Spodnja Šlezija]] pripada [[Nemčija|Nemčiji]], ki je od njene združitve 1871 do konca 1. svetovne vojne posedovala veliko večino njenega ozemlja. Šlezija je 1526 pripadla češki kroni kot sestavni del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], po [[Šlezijske vojne|Šlezijskih vojnah]] med [[Habsburžani]] in [[Hohenzollern|Hohenzollerni]] pa leta 1742 [[Prusija|Prusiji]]. Šlezija, ki leži ob reki [[Odra|Odri]], čez južno mejo pa se raztezajo [[Sudeti]], je močno industrializirana regija, bogata z mineralnimi in naravnimi viri. Največje mesto in glavno mesto Spodnje Šlezije je [[Vroclav]]; zgodovinska prestolnica Zgornje Šlezije je [[Opole]]. Največje metropolitansko območje je [[metropolitansko območje Katovic]], katerega središče so [[Katovice]]. Deli češkega mesta [[Ostrava]] in nemškega mesta Görlitz so znotraj zgodovinskih meja Šlezije. Kultura Šlezije odraža njeno kompleksno zgodovino in raznolike vplive, ki vključujejo poljske, češke in nemške elemente. Regija je znana po svojem značilnem šlezijskem jeziku (ki ga še vedno govori manjšina v Zgornji Šleziji), bogato okrašenih ljudskih nošah, obilni regionalni kuhinji in mešanici gotske, baročne in industrijske arhitekture, ki jo vidimo v njenih mestih in krajih. Regija vsebuje številne zgodovinske znamenitosti in območja svetovne dediščine UNESCO. Meje in nacionalna pripadnost Šlezije so se sčasoma spreminjale, tako ko je bila dedna posest plemiških hiš kot po vzponu sodobnih nacionalnih držav, kar je povzročilo obilico gradov in trdnjav, zlasti v dolini Jelenja Gora. == Etimologija == Imena Šlezije v različnih jezikih najverjetneje delijo svojo etimologijo – poljščina: {{langx|pl|Śląsk}} {{IPA|pl|ɕlɔ̃sk||Pl-Śląsk.ogg}}; {{langx|de|Schlesien}} {{IPA|de|ˈʃleːzi̯ən||De-Schlesien.ogg}}; {{langx|cs|Slezsko}} {{IPA|cs|ˈslɛsko|}}; {{langx|sli|Schläsing}}; {{langx|szl|Ślōnsk}} {{IPA|szl|ɕlonsk|}}; {{langx|dsb|Šlazyńska}} {{IPA|dsb|ˈʃlazɨnʲska|}}; {{langx|hsb|Šleska}} {{IPA|hsb|ˈʃlɛska|}}; {{langx|sk|Sliezsko}}; latinščina, španščina in angleščina: ''Silesia''; {{langx|fr|link=no|Silésie}}; {{langx|nl|Silezië}}; {{langx|it|Slesia}}. Vsa imena se nanašajo na ime reke (danes Ślęza) in gore (gora Ślęża) v osrednjem južnem delu Šlezije, ki je služila kot kultni kraj za pogane pred pokristjanjevanjem. ''Ślęża'' je navedena kot eno od številnih predindoevropskih topografskih imen v regiji..<ref>Zbigniew Babik, "Najstarsza warstwa nazewnicza na ziemiach polskich w granicach średniowiecznej Słowiańszczyzny", Uniwersitas, Kraków, 2001.</ref> Po mnenju nekaterih polonistov je ime ''Ślęża'' [ˈɕlɛ̃ʐa] ali ''Ślęż'' [ɕlɛ̃ʂ] neposredno povezano s staropoljskima besedama ''ślęg'' [ɕlɛŋk] ali ''śląg'' [ɕlɔŋk], kar pomeni vlaga, mokrota ali vlažnost.<ref>Rudolf Fischer. Onomastica slavogermanica. Uniwersytet Wrocławski. 2007. t. XXVI. 2007. str. 83</ref> Ne strinjajo se s hipotezo o izvoru imena ''Śląsk'' iz imena plemena Silings.<ref name='RGA'>{{cite encyclopedia |editor1=Jankuhn, Herbert |editor2=Beck, Heinrich | encyclopedia = Reallexikon der Germanischen Altertumskunde | title = Wandalen | language = de | edition = 2nd | year = 2006 | publisher = de Gruyter | volume = 33 | location = Berlin, Germany; New York City | quote = Da die Silingen offensichtlich ihren Namen im mittelalterlichen pagus silensis und dem mons slenz – möglicherweise mit dem Zobten gleichzusetzen [...] – hinterließen und damit einer ganzen Landschaft – Schlesien – den Namen gaben [...]|display-editors=etal}}</ref> V poljski običajni rabi se ''Śląsk'' nanaša na tradicionalno poljsko Zgornjo Šlezijo in današnje [[Šlezijsko vojvodstvo]], manj pa na Spodnjo Šlezijo, ki se v marsičem razlikuje od Zgornje Šlezije, saj je bilo njeno prebivalstvo od sredine 19. stoletja do 1945–48 pretežno nemško govoreče.<ref>{{navedi knjigo|publisher= C.H.Beck|title=Deutsche und Polen: Geschichte, Kultur, Politik|author=Andreas Lawaty, Hubert Orłowski|year= 2003|page=183|language=de}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Šlezije}} [[File:Polska 960 - 992.svg|thumb|200px|left|Zemljevid Poljske s Šlezijo (''Šlesko'') leta 992 med vladavino [[Mješko I.€Mješka I.]]]] V 4. stoletju pred našim štetjem so [[Kelti]] z juga, skozi dolino Kłodzko, vstopili v Šlezijo in se naselili okoli gore Šleza blizu sodobnega Vroclava, [[Oława|Oławe]] in [[Strzelin]]a.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 34–35</ref> Germanska plemena [[Lugi]] so bila v Šleziji prvič zabeležena v 1. stoletju pred našim štetjem. Zahodni [[Slovani]] in [[Lehiti]] so v regijo prispeli okoli 7. stoletja.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 37–38</ref> Do začetka 9. stoletja so se njihova naselja stabilizirala. Lokalni zahodni Slovani so začeli postavljati mejne strukture, kot sta Šleška Przesieka in Šleško obzidje. Vzhodna meja šlezijskega naselja je bila zahodno od [[Bytom]]a in vzhodno od [[Racibórz]]a in [[Cieszyn]]a. Vzhodno od te črte je živelo tesno sorodno lehiško pleme [[Vistulani]]. Njihova severna meja je bila v dolini reke Barycz, severno od katere je živelo pleme [[Zahodni Poljani]], ki so dali ime Poljski.<ref name="M. Czpliński 2007">R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 21–22</ref> Prvi znani državi v Šleziji sta bili [[Velikomoravska]] in [[Vojvodina Češka]]. V 10. stoletju je poljski vladar [[Mješko I.]] iz rodbine [[Pjasti|Pjast]] vključil Šlezijo v novo ustanovljeno [[Civitas Schinesghe]] (langx|pl|Państwo Gnieźnieńskie}}. Leta 1000 je bila ustanovljena Vroclavska škofija kot najstarejša katoliška škofija v regiji in ena najstarejših škofij na Poljskem, podrejena rimskokatoliški nadškofiji Gniezno. Poljska je leta 1017 pri Niemczi in leta 1109 pri Głogówu odbila nemške vdore v Šlezijo. Med [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov|razdrobljenostjo Poljske]] sta bili Šlezija in preostali del države razdeljeni na številne manjše vojvodstva, ki so jim vladali različni šlezijski vojvode. Leta 1178 so bili deli Krakovske vojvodine okoli Bytoma, [[Oświęcim]]a, [[Chrzanów]]a in [[Siewierz]]a preneseni v Šlezijske Pjaste, čeprav je bilo njihovo prebivalstvo pretežno viselskega in ne šlezijskega porekla.<ref name="M. Czpliński 2007"/> [[File:Silesia 1172-1177.jpg|thumb|200px|Šlezija v zgodnjem obdobju razdrobljenosti Poljske, 1172–1177, Spodnja Šlezija z Lubuško deželo v oranžni barvi, Zgornja Šlezija v zeleni in rumeni barvi]] [[Valonija|Valonci]] so prišli v Šlezijo kot ena prvih tujih priseljenskih skupin na Poljskem, verjetno so se od 12. stoletja naselili v Vroclavu, nadaljnje valonske priseljence pa je v začetku 13. stoletja povabil vojvoda Henrik Bradati.<ref>{{cite magazine|last=Zientara|first=Benedykt|year=1975|title=Walonowie na Śląsku w XII i XIII wieku|magazine=Przegląd Historyczny|language=pl|issue=66/3|pages=353, 357}}</ref> Od 13. stoletja se je nemški kulturni in etnični vpliv povečeval zaradi priseljevanja iz nemško govorečih držav [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Prva podelitev [[Mestne pravice|občinskih privilegijev]] na Poljskem se je zgodila v regiji, v mestu Złotoryja, s strani Henrika Bradatega. Srednjeveške občinske pravice, oblikovane po vzoru Lwówka Šleskega in Šrode Šleske, ki ju je ustanovil Henrik Bradati, so postale osnova občinske oblike upravljanja za več mest in vasi na Poljskem ter dve od petih lokalnih poljskih različic srednjeveških mestnih pravic. ''[[Henrikovska knjiga]]'', ki vsebuje najstarejši znani stavek, napisan v poljščini in dokument, ki vsebuje najstarejše tiskano besedilo v poljščini, sta nastala v Henrikówu oziroma Vroclavu v Šleziji. Leta 1241 so [[Mongoli]] izvedli svojo prvo invazijo na Poljsko, kar je povzročilo široko paniko in množične bege. Oropali so velik del regije in v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]], ki se je zgodila pri Legnickem Polu blizu mesta Legnica, premagali združene poljske, moravske in nemške sile pod vodstvom vojvode [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]]. Po smrti [[Orda kan]]a se Mongoli niso odločili, da bodo prodrli naprej v Evropo, temveč so se vrnili na vzhod, da bi sodelovali pri volitvah novega velikega kana (vodje). Med letoma 1289 in 1292 je češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] postal [[suzerenstvo|suzeren]] nekaterih zgornješlezijskih vojvodstev. Poljski monarhi se svojih dednih pravic do Šlezije niso odpovedali vse do leta 1335.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, p. 81</ref> Pokrajina je postala del češke krone, ki je bila del Svetega rimskega cesarstva; vendar so številna vojvodstva ostala pod oblastjo poljskih vojvod Pjastov, [[Jagelonci|Jageloncev]] in Sobieski kot formalne češke [[fevd]]e, nekatere do 17. in 18. stoletja. Med letoma 1469 in 1490 je bila regija pod oblastjo [[Matija Korvin|Matije Korvina]], ki si je lastil češki prestol. Leta 1526 je Šlezija skupaj s češko krono prešla pod [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]]. V 15. stoletju so bile meje Šlezije večkrat spremenjene. Dele ozemelj, ki so bila leta 1178 prenesena na šlezijske Pjaste, so [[seznam poljskih kraljev|poljski kralji]] kupili v drugi polovici 15. stoletja (vojvodina Oswięcim leta 1457; vojvodina Zator leta 1494). Območje Bytoma je ostalo v lasti šlezijskih Pjastov, čeprav je bilo del krakovske škofije.<ref name="M. Czpliński 2007"/> Vojvodino Krosno Odrzańskie (''Crossen'') je leta 1476 podedovala [[mejna grofija Brandenburg]] in je z odpovedjo kralja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] in čeških posesti leta 1538 postala sestavni del Brandenburga. Od leta 1645 do 1666 je bila vojvodina Opole in Racibórz v zastavi poljske [[rodbina Vasa|rodbine Vasa]] kot dota poljske kraljice Cecilije Renate. [[File:Crown of Bohemia 1648.png|thumb|Dežele češke krone med letoma 1635 in 1742, preden je bila večina Šlezije odstopljena Prusiji]] [[File:Silesia-map.svg|thumb|left|Zemljevid avstrijske in pruske Šlezije s sodobnimi državnimi mejami: {{Legend|#00ffff|Avstrijska Šlezija, 1740}}{{Legend|#ffffff|border=2px solid #ff0000|Pruska Šlezija, 1871}}{{Legend|#0000ff|[[Odra]]}}]] Leta 1742 je večino Šlezije v [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijski nasledstveni vojni]] zasegel pruski kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]], ki je leta 1815 postala pruska provinca Šlezija; posledično je Šlezija leta 1871, ko je bila razglašena, postala del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Šlezijsko glavno mesto Breslau je takrat postalo eno največjih mest v Nemčiji. Breslau je bil središče judovskega življenja v Nemčiji in pomembno mesto znanosti (univerza) in industrije (proizvodnja lokomotiv). Nemški množični turizem se je začel v šlezijski gorski regiji (Hirschberg, Schneekoppe). [[File:Wrocław Rynek 18 sm.jpg|thumb|left|upright|200px|Tipična šlezijska baročna arhitektura v Vroclavu]] Po prvi svetovni vojni sta se za del Šlezije, Zgornjo Šlezijo, borili Nemčija in novo neodvisna Druga poljska republika. [[Društvo narodov]] je leta 1921 organizirala [[plebiscit]], da bi o tem vprašanju odločila. Na njem je bilo 60 % glasov oddanih za Nemčijo in 40 % za Poljsko.<ref>[http://www.gonschior.de/weimar/Preussen/Oberschlesien/Volksentscheide.html gonschior.de] (in German)</ref> Po tretji šlezijski vstaji (1921) pa je bil najvzhodnejši del Zgornje Šlezije (vključno s Katovicami), z večinsko poljsko etnično populacijo, dodeljen Poljski in postal Šlezijsko vojvodstvo. Pruska provinca Šlezija v Nemčiji je bila nato razdeljena na provinci Spodnjo Šlezijo in Zgornjo Šlezijo. Medtem je bila avstrijska Šlezija, majhen del Šlezije, ki ga je Avstrija obdržala po [[Šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]], večinoma dodeljena novi [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] (ki je postala znana kot Češka Šlezija in Zaolža), čeprav je večina Cieszyna in ozemlja vzhodno od njega pripadla Poljski. Poljska Šlezija je bila med prvimi regijami, ki so bile napadene med nemškim napadom na Poljsko leta 1939, s katerim se je začela druga svetovna vojna. Eden od domnevnih ciljev nacistične okupacije, zlasti v Zgornji Šleziji, je bilo iztrebljanje tistih, ki so jih nacisti imeli za ''podljudi'' in sicer Judov in etničnih Poljakov. Poljsko in judovsko prebivalstvo takratnega poljskega dela Šlezije je bilo žrtev [[genocid]]a, ki je vključeval izgone, množične umore in deportacije v nacistična [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] in taborišča za prisilno delo, medtem ko so bili Nemci naseljeni v prizadevanju za življenjski prostor.<ref>Piotr Eberhardt, Political Migrations in Poland, 1939–1948, Warsaw 2006, p.25</ref> Leta 1940 je bilo v okviru poljskega programa germanizacije v okviru ''Intelligenzaktion Schlesien''<ref>{{navedi knjigo|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance (IPN)}}</ref> umorjenih dva tisoč poljskih intelektualcev, politikov in poslovnežev. V Šleziji je bil tudi eden od dveh glavnih vojnih centrov, kjer so nacisti izvajali medicinske poskuse na ugrabljenih poljskih otrocih.<ref>Kamila Uzarczyk: Podstawy ideologiczne higieny ras. Toruń: Wydawnictwo Adam Marszałek, 2002, pp. 285, 286, 289. {{ISBN|83-7322-287-1}}.</ref> Češko Šlezijo je Nemčija okupirala kot del Sudetov. V Šleziji je nacistična Nemčija upravljala koncentracijsko taborišče Gross-Rosen, več taborišč za vojne ujetnike zavezniških vojnih ujetnikov (vključno z glavnimi taborišči Stalag VIII-A, Stalag VIII-B in Stalag VIII-C), številne nacistične zapore in tisoče taborišč za prisilno delo, vključno z mrežo taborišč za prisilno delo izključno za Poljake (Polenlager), podtaborišči zaporov, taborišči za vojne ujetnike ter koncentracijskima taboriščema Gross-Rosen in [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. [[Potsdamska konferenca]] leta 1945 je določila črto Odra-Nisa kot mejo med Nemčijo in Poljsko, v pričakovanju končne mirovne konference z Nemčijo, ki ni bila nikoli izvedena.<ref>{{navedi knjigo|title=The Politics Today Companion to West European Politics|author=Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood|publisher=Oxford University Press|year=2013|page=50|url=https://books.google.com/books?id=Q40tDwAAQBAJ|isbn=9781847790323}}; {{navedi knjigo|title=The United States and Poland|author=Piotr Stefan Wandycz|publisher=Harvard University Press|year= 1980|page=303|url=https://books.google.com/books?id=_XaFaNshCrkC|isbn=9780674926851}}; {{navedi knjigo|title=The Oder-Neisse Line: a reappraisal under internaromtional law|author=Phillip A. Bühler|series=East European Monographs|year= 1990|page=33|url=https://books.google.com/books?id=riBpAAAAMAAJ|isbn=9780880331746}}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so Nemci v Šleziji pobegnili z bojišča, v predpostavki, da se bodo lahko vrnili, ko bo vojna končana. Vendar se niso mogli vrniti, tisti, ki so ostali, pa so bili izgnani, preživelim poljskim prebivalcem regije pa se je pridružilo novo poljsko prebivalstvo, vključno z ljudmi, razseljenimi iz nekdanje vzhodne Poljske, ki jo je priključila [[Sovjetska zveza]] in iz osrednje Poljske. Po letu 1945 in leta 1946 je skoraj vseh 4,5 milijona Šlezijcev nemškega rodu pobegnilo ali pa so bili internirani v taborišča in izgnani, vključno z nekaj tisoč nemškimi Judi, ki so preživeli [[holokavst]] in se vrnili v Šlezijo. Novo ustanovljena Poljska združena delavska stranka je ustanovila Ministrstvo za povrnjena ozemlja, ki je zahtevalo polovico razpoložljivih obdelovalnih zemljišč za državne kolektivizirane kmetije. Mnogi novi poljski Šlezijci, ki so zamerili Nemcem zaradi njihove invazije leta 1939 in brutalnosti med okupacijo, so zdaj zamerili novo ustanovljeni poljski komunistični vladi zaradi premestitve prebivalstva in vmešavanja v kmetijske in industrijske zadeve.<ref>{{navedi knjigo|last=Lukowski, Zawadski|first=Jerzy, Hubert|title=A Concise History of Poland|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, UK|isbn=978-0-521-61857-1|pages=[https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278 278–280]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278}}</ref> Upravna delitev Šlezije znotraj Poljske se je od leta 1945 večkrat spremenila. Od leta 1999 je razdeljena med [[Lubuško vojvodstvo]], [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]], [[Opoljsko vojvodstvo]] in [[Šlezijsko vojvodstvo]]. Češka Šlezija je zdaj del Češke republike in je del [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijskega okraja]] ter severnega dela [[Olomuški okraj|Olomouškega okraja]]. Nemčija obdrži regijo Šlezija-Lužica (''Niederschlesien-Oberlausitz'' ali ''Schlesische Oberlausitz'') zahodno od Nise, ki je del zvezne dežele [[Saška]]. Regijo so prizadele poplave v Srednji Evropi v letih 1997, 2010 in 2024. === Etnična zgodovina === [[File:Silesia Language Map 1905.png|thumb|Materni jeziki Šlezije po popisu iz leta 1905]] V sodobni Šleziji živijo [[Poljaki]], [[Šlezijci]], [[Nemci]] in [[Čehi]]. Nemci so v Šlezijo prvič prišli med poznosrednjeveškim vzhodnim prebivalstvom.<ref>{{navedi knjigo| url=https://archive.org/details/bub_gb_CqpCAAAAIAAJ|title=Die Verbreitung und die Herkunft der Deutschen in Schlesien|last=Weinhold|first=Karl|publisher=J. Engelhorn|year=1887|location=Stuttgart|language=de|trans-title=The Spread and the Origin of Germans in Silesia}}</ref> Zadnji poljski popis prebivalstva leta 2011 je pokazal, da so Šlezijci največja etnična ali narodna manjšina na Poljskem, Nemci so druga; obe skupini sta večinoma v Zgornji Šleziji. Češki del Šlezije naseljujejo Čehi, Moravci, Šlezijci in Poljaki. V začetku 19. stoletja je bilo prebivalstvo pruskega dela Šlezije med 2/3 in 3/4 nemško govorečega, med 1/5 in 1/3 poljsko govorečega, Lužiški Srbi, Čehi, Moravci in Judje pa so tvorili še druge manjše manjšine (glej tabelo 1 spodaj). Pred drugo svetovno vojno so v Šleziji živeli večinoma Nemci, Poljaki pa so bili velika manjšina, ki je v Zgornji Šleziji tvorila večino.<ref name="Gumpert">{{navedi knjigo|title=Polen, Deutschland|author=Jobst Gumpert|publisher=Callwey |year= 1966|pages=138|language = de}}</ref> Šlezija je bila tudi dom češke in judovske manjšine. Nemško prebivalstvo je bilo večinoma naseljeno v urbanih središčih in na podeželju na severu in zahodu, medtem ko je bilo poljsko prebivalstvo večinoma podeželsko in ga je bilo mogoče najti na vzhodu in jugu.<ref>Hunt Tooley, T (1997). ''National Identity and Weimar Germany: Upper Silesia and the Eastern Border, 1918–1922,'' University of Nebraska Press, p.17.</ref> {| class="wikitable" |+Tabela 1. Etnojezikovna struktura pruske Šlezije v letih 1787–1823 !Etnična skupina !acc. G. Hassel in 1819<ref name="Georg Hassel">{{navedi knjigo |author=Georg Hassel |url=https://books.google.com/books?id=31DMAJgQV28C&pg=PA34 |title=Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt |publisher=Verlag des Geographischen Instituts Weimar |year=1823 |pages=33–34 |language=de}}</ref> !'''%''' !acc. S. Plater in 1823{{Sfn|Plater|1825|p=60}} !'''%''' !acc. T. Ładogórski in 1787<ref>{{navedi knjigo|title=Ludność, in: Historia Śląska, vol. II: 1763–1850, part 1: 1763–1806|last=Ładogórski|first=Tadeusz|publisher=edited by W. Długoborski|year=1966|location=Wrocław|pages=150|language=pl}}</ref> !'''%''' |- |'''Nemci''' |1.561.570 |'''75,6''' |1.550.000 |'''70,5''' |1,303,300 |'''74.6''' |- |'''Poljaki''' |444.000 |'''21,5''' |600.000 |'''27,3''' |401.900 |'''23,0''' |- |'''Srbi''' |24.500 |'''1,2''' |30.000 |'''1,4''' |900 |'''0.1''' |- |'''Čehi''' |5500 |'''0,3''' | | |32.600 |'''1,9''' |- |'''Moravci''' |12.000 |'''0,6''' | | | | |- |'''Judje''' |16.916 |'''0,8''' |20.000 |'''0,9''' |8900 |'''0,5''' |- |'''Prebivalci''' |'''c. 2,1&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 2,2&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 1,8&nbsp;milijon''' |'''100''' |} == Geografija == [[File:Landkarte von Schlesien.jpg|thumb|Prvi zemljevid Šlezije Martina Helwiga, 1561; sever spodaj]] [[File:Silesia Physical Map.png|thumb|Fizični zemljevid Šlezije leta 1905]] Večina Šlezije je relativno ravna, čeprav je njena južna meja večinoma gorata. Predvsem je v pasu, ki poteka vzdolž obeh bregov zgornjega in srednjega toka reke [[Odra|Odre]], vendar se proti vzhodu razteza do zgornjega toka [[Visla|Visle]]. Regija vključuje tudi številne pritoke Odre, vključno z Bóbr (in njegovim pritokom Kwiso), Baryczom in Niso Kłodzko. [[Sudeti]] se raztezajo vzdolž večjega dela južnega roba regije, na svojem jugovzhodnem skrajnem koncu segajo do Šlezijskih [[Beskidi|Beskidov]] in Moravsko-Šlezijskih Beskidov, ki spadajo v [[karpati|Karpatsko gorovje]]. Zgodovinsko gledano je Šlezijo na zahodu omejevala reka Kvisa in Bóbr, medtem ko je bilo ozemlje zahodno od Kvise v Zgornji Lužici (prej Milsko). Ker pa je bil del Zgornje Lužice leta 1815 vključen v provinco Šlezija, se v Nemčiji Görlitz, Niederschlesischer Oberlausitzkreis in sosednja območja štejejo za dele zgodovinske Šlezije. Ta okrožja skupaj s poljskim Spodnješlezijskim vojvodstvom in deli Lubuškega vojvodstva sestavljajo geografsko regijo Spodnja Šlezija. Šlezija je na svojem vzhodnem skrajnem robu doživela podobno domnevno razširitev. Zgodovinsko gledano se je raztezala le do reke Brynice, ki jo ločuje od Zagłębie Dąbrowskie v Malopoljski regiji. Vendar pa mnogi Poljaki danes razumejo Šlezijo ({{lang|pl|Śląsk}}) kot celotno območje okoli Katovic, vključno z Zagłębie. Ta razlaga je uradno potrjena z uporabo imena [[Šlezijsko vojvodstvo]] ({{lang|pl|województwo śląskie}}) za provinco, ki pokriva to območje. Pravzaprav se beseda ''Śląsk'' v poljščini (če se uporablja brez pridržka) danes običajno nanaša izključno na to območje (imenovano tudi ''Górny Śląsk'' ali Zgornja Šlezija). Poleg območja Katovic zgodovinska Zgornja Šlezija vključuje tudi regijo Opole (poljsko [[Opoljsko vojvodstvo]]) in Češko Šlezijo. Češka Šlezija je sestavljena iz dela Moravsko-šlezijskega vojvodstva in okraja Jesenik v Olomouškem okraju. === Naravni viri === Šlezija je bogata z viri in gosto poseljena regija. [[Premog]] se koplje že od sredine 18. stoletja. Industrija je rasla, ko je bila Šlezija del Nemčije in dosegla vrhunec v 1970-ih pod Ljudsko republiko Poljsko. V tem obdobju je Šlezija postala ena največjih svetovnih proizvajalk premoga, z rekordno tonažo leta 1979.<ref name="en.poland.gov.pl">{{navedi splet|url=http://en.poland.gov.pl/Natural,Resources,310.html |title=Natural Resources &#124; poland.gov.pl |publisher=En.poland.gov.pl |access-date=19 November 2013}}</ref> Rudnik premoga se je v naslednjih dveh desetletjih zmanjšal, a se je po koncu komunistične vladavine ponovno povečal. [[File:KWK Bolesław Śmiały 01.jpg|thumb|upright|Premogovnik Bolesław Śmiały, Łaziska Górne]] 41 premogovnikov v Šleziji je večinoma del Zgornješlezijskega premogovnega bazena, ki leži v Šlezijskem višavju. Premogovnik ima površino približno 4500 km².<ref name="en.poland.gov.pl"/> Izkazalo se je, da je izkoriščanje nahajališč v Spodnji Šleziji težko, zato so bili nedonosni rudniki na tem območju leta 2000 zaprti. Leta 2008 so v bližini Legnice našli približno 35 milijard ton rezerv [[lignit]]a, kar jih uvršča med največje na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gazetawyborcza.pl/1,82244,4820533.html |title=Mamy największe złoża węgla brunatnego na świecie |language=pl |publisher=Gazetawyborcza.pl |access-date=20 November 2013 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Že od 4. stoletja pred našim štetjem so v višinskih območjih Šlezije kopali [[železova ruda|železovo rudo]]. V istem obdobju so kopali [[svinec]], [[baker]], [[srebro]] in [[zlato]]. V regiji so kopali tudi [[cink]], [[kadmij]], [[arzen]]<ref>S.Z. Mikulski, "Late-Hercynian gold-bearing arsenic-polymetallic mineralization within Saxothuringian zone in the Polish Sudetes, Northeast Bohemian Massif". In: "Mineral Deposit at the Beginning of the 21st Century", A. Piestrzyński et al. (eds). Swets & Zeitinger Publishers [https://books.google.com/books?id=DcUk9rlWHuEC&pg=PA787&lpg=PA787 (Google books)]</ref> in [[uran]].<ref>{{navedi splet |url=http://www10.antenna.nl/wise/index.html?http://www10.antenna.nl/wise/439-440/poland.html |title=Wise International &#124; World Information Service on Energy |publisher=0.antenna.nl |access-date=20 November 2013 |archive-date=10 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071010053346/http://www10.antenna.nl/wise/index.html?http%3A%2F%2Fwww10.antenna.nl%2Fwise%2F439-440%2Fpoland.html |url-status=dead }}</ref> Spodnja Šlezija ima veliko rudnikov in predelavo bakra med mesti Legnica, Głogów, Lubin in Polkowice. V srednjem veku so v regiji kopali zlato ({{langx|pl|link=no|złoto}}) in srebro ({{langx|pl|link=no|srebro}}), kar se odraža v imenih nekdanjih rudarskih mest Złotoryja, Złoty Stok in Srebrna Góra. Regija je znana po [[kamnolom]]ih, kjer pridobivajo [[apnenec]], [[lapor]], [[marmor]] in [[bazalt]].<ref name="en.poland.gov.pl"/> Regija ima tudi uspešen kmetijski sektor, ki prideluje žita (pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo), krompir, oljno repico, sladkorno peso in drugo. Proizvodnja mleka je dobro razvita. Opolska Šlezija že desetletja zaseda prvo mesto na Poljskem po indeksih učinkovitosti rabe kmetijskih zemljišč.<ref>{{navedi splet|url=http://umwo.opole.pl/serwis/index.php?id=2009 |title=Samorząd Województwa Opolskiego |publisher=Umwo.opole.pl |access-date=20 November 2013}}</ref> Gorati deli južne Šlezije imajo številne pomembne in privlačne turistične destinacije (npr. Karpacz, Szczyrk, Wisła). Šlezija je na splošno dobro gozdnata. To je zato, ker je lokalno prebivalstvo na splošno zelo zaželeno po zelenju, zlasti v visoko industrializiranih delih Šlezije. == Demografija == Šlezija je bila zgodovinsko raznolika v vseh pogledih. Danes je največji del Šlezije na Poljskem; pogosto jo navajajo kot eno najbolj raznolikih regij v tej državi. Ameriška komisija za priseljevanje je v svojem Slovarju ras ali ljudstev (objavljenem leta 1911, v obdobju intenzivnega priseljevanja iz Šlezije v Združene države) šlezijščino obravnavala kot geografski (ne etnični) izraz, ki označuje prebivalce Šlezije. Omenjen je tudi obstoj poljsko-šlezijskih in nemško-šlezijskih narečij v tej regiji.<ref>{{navedi knjigo| url=https://archive.org/stream/dictionaryofrace00unitrich#page/128/mode/1up/search/Silesian|title=Dictionary of Races or Peoples|last1=Dillingham|first1=William Paul|last2=Folkmar|first2=Daniel|last3=Folkmar| first3=Elnora| publisher=Washington, Government Printing Office|year=1911|location=Washington, D.C.|pages=128}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/stream/dictionaryofrace00unitrich#page/105/mode/1up|title=Dictionary of Races or Peoples|last1=Dillingham|first1=William Paul|last2=Folkmar|first2=Daniel|last3=Folkmar|first3=Elnora|publisher=Washington, Government Printing Office|others=United States. Immigration Commission (1907–1910)| year=1911|location=Washington, D.C.|pages=105, 128}}</ref> === Mesta in kraji === Naslednja tabela vključuje mesta in kraje v Šleziji s prebivalstvom nad 100.000 (2022). {| class="wikitable sortable" |- !style="width:1%;"| !style="width:1%;"| ! Name !style="width:6%;"| Štev. prebivalcev !style="width:11%;"| Površina !style="width:4%;"| Država !Uprava !style="width:15%;"|Zgodovinska podregija |- style="text-align:center;" || 1 || [[File:Herb wroclaw.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Vroclav]]''' || style="text-align:center;"| 673.923 || style="text-align:center;"| 293 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo dolnośląskie flag.svg|border|22px]] [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] || [[Spodnja Šlezija]] |- style="text-align:center;" || 2 || [[File:Ostrava CoA CZ.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Ostrava]]'''* || style="text-align:center;"| 283.504 || style="text-align:center;"| 214 km²|| {{Flagicon|CZE}} || style="text-align:center;"|[[File:Flag of Moravian-Silesian Region.svg|border|22px]] [[Moravsko-Šlezijska regija]] || [[Češka Šlezija]]/[[Moravska]] |- style="text-align:center;" || 3 || [[File:Katowice Herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Katovice]]'''|| style="text-align:center;"| 281.418 || style="text-align:center;"| 165 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] [[Šlezijsko vojvodstvo ]] || [[Zgornja Šlezija]] |- style="text-align:center;" || 4 || [[File:Gliwice herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Glivice]]'''|| style="text-align:center;"| 171.896 || style="text-align:center;"| 134 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 5 || [[File:POL Bielsko-Biała COA.svg|center|48px]] || style="text-align:left;"| '''[[Bielsko-Biala]]'''*|| style="text-align:center;"| 167.509 || style="text-align:center;"| 125 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija/[[Malopoljska]] |- style="text-align:center;" || 6 || [[File:POL Zabrze COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Zabrze]]'''|| style="text-align:center;"| 156.082 || style="text-align:center;"| 80 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 7 || [[File:Bytom herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Bitom]]'''|| style="text-align:center;"| 150.594 || style="text-align:center;"| 69 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 8 || [[File:POL Zielona Góra COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Zielona Góra]]'''|| style="text-align:center;"| 139.503 || style="text-align:center;"| 58 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo lubuskie flag.svg|border|22px]] [[Lubuško vojvodstvo ]] || Spodnja Šlezija |- style="text-align:center;" || 9 || [[File:POL Rybnik COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Riybnik]]''' || style="text-align:center;"| 132.266 || style="text-align:center;"| 148 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] 'Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 10 || [[File:POL Ruda Śląska COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Ruda Śląska]]'''|| style="text-align:center;"| 132.040 || style="text-align:center;"| 78 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 11 || [[File:POL Opole COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Opole]]'''|| style="text-align:center;"| 126.623 || style="text-align:center;"| 97 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo opolskie flag.svg|border|22px]] [[Opoljsko vojvodstvo ]] || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 12 || [[File:POL Tychy COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Tychy]]'''|| style="text-align:center;"| 123.562 || style="text-align:center;"| 82 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 13 || [[File:Chorzów herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Chorzów]]'''|| style="text-align:center;"| 102.564 || style="text-align:center;"| 33 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 14 || [[File:POL Wałbrzych COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Wałbrzych]]''' || style="text-align:center;" | 102.,490 || style="text-align:center;"| 85 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo dolnośląskie flag.svg|border|22px]] Spodnješlezijsko vojvodstvo || Spodnja Šlezija |}* Samo del Šlezije <gallery> Old Town Hall in Wrocław, September 2022 07.jpg|[[Vroclav]] Masarykovo namesti.jpg|[[Ostrava]] Katowice Rynek.jpg|[[Katovice]] 6588vik Gliwice. Foto Barbara Maliszewska.jpg|[[Glivice]] Ratusz Bielsko-Biała.JPG|[[Bielsko-Biała]] Zabrze post office.jpg|[[Zabrze]] Rynek w Bytomiu 2020.jpg|[[Bitom]] Ratusz i Stary Rynek w Zielonej Górze.jpg|[[Zielona Góra]] Rynek w Rybniku 1.JPG|[[Rybnik]] Plac Jana Pawła II w Nowym Bytomiu.jpg|[[Ruda Śląska]] Opole 0001.7 - widok na Stare Miasto.jpg|[[Opole]] Tychy Stare. Rynek1.JPG|[[Tychy]] Chorzów - Teatr Rozrywki 01.JPG|[[Chorzów]] Wałbrzych - Rynek 03.jpg|[[Wałbrzych]] Legnica - Rynek - Dawny Ratusz 01.jpg|[[Legnica]] Pałac w Boryni 7.JPG|[[Jastrzębie-Zdrój]] Horni-namesti1.jpg|[[Opava]] SM Brzeg Ratusz 2023 (1).jpg|[[Brzeg]] 2014 Nowa Ruda, rynek 01.JPG|[[Nowa Ruda]] Bohumin radnice.jpg|[[Bohumín]] </gallery> == Unescova svetovna dediščine == <gallery mode="packed-hover" widths="200px" heights="160px"> File:Swidnica- Kosciol Pokoju 02.jpg|[[Cerkvi miru]], [[Świdnica]] in [[Jawor]] File:Wrocław - Jahrhunderthalle5.jpg|[[Dvorana stoletnice, Vroclav]] File:SZTOLNIA GŁĘBOKA FRYDERYK - część trasy turystycznej pn. Sztolnia Czarnego Pastrąga.jpg|[[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] File:Das Neue Schloss im Park.jpg|[[Muskau Park]], [[Łęknica]] in [[Bad Muskau]]<ref>Łęknica and Bad Muskau were considered part of Silesia in years 1815–1945.</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Silesia}} * {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070727142251/http://brws.silesia-region.pl/indexang.php |date=27 July 2007 |title=Silesia in Europe page }} * [http://www.hoeckmann.de/germany/silesia.htm Map of Silesia in 1763] * [http://www.schlesierland.de/index.html Photos from Silesian towns, villages and communities before 1946] * [http://culture.pl/en/article/what-is-silesia What is Silesia?] * [https://mapy.com/en/zakladni?q=Slezsko%20-%20s%20moravsk%C3%BDmi%20enkl%C3%A1vami&source=area&id=191266&ds=1&x=17.1035242&y=50.7247522&z=7 Borders of Silesia with Moravian enclaves] on Mapy.com [[Kategorija:Šlezija|* ]] [[Kategorija:Srednja Evropa]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Geografija Češke]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] {{normativna kontrola}} ai09bht62i03gl46g5o5zn2sj5pu7ux 6749800 6749790 2026-09-12T19:14:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 lang 6749800 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Šlezija |native_name = {{lang-pl|Śląsk}}<br/>{{lang-cz|Slezsko}}<br/>{{lang-de|Schlesien}}<br/>{{lang-szl|Ślōnsk}} | native_name_lang = pl, cz, de | settlement_type = Zgodovinsko-kulturna regija | anthem = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1 | perrow = 2/2/2 | image1 = Ksiaz w jesiennej scenerii.jpg{{!}}Książ Castle, Wałbrzych | image2 = Wrocław square.jpg{{!}}Wrocław Old Town | image3 = Market Square Opole Southside 2019.jpg{{!}}Opole Old Town | image4 = Spodek.4.jpg{{!}}Spodek multipurpose arena, Katowice | image5 = Deptak Zielona Góra.jpg{{!}}Zielona Góra Old Town | image6 = Opava, Horní náměstí, divadlo a konkatedrála, 01.jpg{{!}}Horní náměstí, Opava | caption1 = [[grad Książ]] | caption2 = [[Staro mesto Vroclav]] | caption3 = [[Opole]] Old Town | caption4 = [[Spodek]], [[Katovice]] | caption5 = [[Zielona Góra]] | caption6 = [[Opava]]}} | image_map = Schlesien 1905.png | image_flag = | map_caption = Zgodovinski zemljevid pokrajine iz leta [[1905]] | coordinates = {{coord|51.6|N|17.2|E|region:PL|display=inline,title}} | image_shield = Generic Silesia CoA.svg | subdivision_type = Države | subdivision_name = {{POL}}<br />{{CZE}}<br />{{GER}} | subdivision_type1 = Dežele | subdivision_name1 = | seat_type = največje mesto | seat = [[Vroclav]] | seat1 = [[Vroclav]] (Spodnja Šlezija)<br>[[Opole]] (Zgornja Šlezija) | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | area_total_km2 = 40.400 | area_footnotes = | population_total = ok. 8.000.000 | population_as_of = | population_footnotes = | population_density_km2 = 200 | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref>{{navedi splet | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat | access-date=18 September 2023 | archive-date=27 February 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230227213552/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | url-status=live }}</ref> |demographics1_title1 = Total |demographics1_info1 = €150 mrd (2022) | demographics1_title2 = Per capita |demographics1_info2 = €18.000 (2022) | population_demonym = Šlezijec, Šlezijka | blank_info_sec2 = | iso_code = | image_map1 = }} '''Šlezija''' ({{jezik-pl|Śląsk}}, {{lang-szl|Ślōnsk}}, {{jezik-de|Schlesien}}, {{jezik-cs|Slezsko}}, {{jezik-hsb|Šleska}}) je zgodovinska regija v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki leži večinoma na Poljskem, z manjšimi deli na Češkem in v Nemčiji. Meri okoli 40.000 km², prebivalstvo pa je ocenjeno na 8.000.000. Po zadnjih spremembah meja v letih 1922 in 1945 je Šlezija zdaj večinoma na [[Poljska|poljskem]], ''Hultschiner Ländchen'' v južnem delu [[Zgornja Šlezija|Zgornje Šlezije]] (''Górny'' ''Śląsk'') in večji del nekdanje avstrijske dežele Šlezije na [[Češka|češkem]] (''České Slezsko''), drug manjši del na zahodu nekdanje pruske pokrajine [[Spodnja Šlezija]] pripada [[Nemčija|Nemčiji]], ki je od njene združitve 1871 do konca 1. svetovne vojne posedovala veliko večino njenega ozemlja. Šlezija je 1526 pripadla češki kroni kot sestavni del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], po [[Šlezijske vojne|Šlezijskih vojnah]] med [[Habsburžani]] in [[Hohenzollern|Hohenzollerni]] pa leta 1742 [[Prusija|Prusiji]]. Šlezija, ki leži ob reki [[Odra|Odri]], čez južno mejo pa se raztezajo [[Sudeti]], je močno industrializirana regija, bogata z mineralnimi in naravnimi viri. Največje mesto in glavno mesto Spodnje Šlezije je [[Vroclav]]; zgodovinska prestolnica Zgornje Šlezije je [[Opole]]. Največje metropolitansko območje je [[metropolitansko območje Katovic]], katerega središče so [[Katovice]]. Deli češkega mesta [[Ostrava]] in nemškega mesta Görlitz so znotraj zgodovinskih meja Šlezije. Kultura Šlezije odraža njeno kompleksno zgodovino in raznolike vplive, ki vključujejo poljske, češke in nemške elemente. Regija je znana po svojem značilnem šlezijskem jeziku (ki ga še vedno govori manjšina v Zgornji Šleziji), bogato okrašenih ljudskih nošah, obilni regionalni kuhinji in mešanici gotske, baročne in industrijske arhitekture, ki jo vidimo v njenih mestih in krajih. Regija vsebuje številne zgodovinske znamenitosti in območja svetovne dediščine UNESCO. Meje in nacionalna pripadnost Šlezije so se sčasoma spreminjale, tako ko je bila dedna posest plemiških hiš kot po vzponu sodobnih nacionalnih držav, kar je povzročilo obilico gradov in trdnjav, zlasti v dolini Jelenja Gora. == Etimologija == Imena Šlezije v različnih jezikih najverjetneje delijo svojo etimologijo – poljščina: {{langx|pl|Śląsk}} {{IPA|pl|ɕlɔ̃sk||Pl-Śląsk.ogg}}; {{langx|de|Schlesien}} {{IPA|de|ˈʃleːzi̯ən||De-Schlesien.ogg}}; {{langx|cs|Slezsko}} {{IPA|cs|ˈslɛsko|}}; {{langx|sli|Schläsing}}; {{langx|szl|Ślōnsk}} {{IPA|szl|ɕlonsk|}}; {{langx|dsb|Šlazyńska}} {{IPA|dsb|ˈʃlazɨnʲska|}}; {{langx|hsb|Šleska}} {{IPA|hsb|ˈʃlɛska|}}; {{langx|sk|Sliezsko}}; latinščina, španščina in angleščina: ''Silesia''; {{langx|fr|link=no|Silésie}}; {{langx|nl|Silezië}}; {{langx|it|Slesia}}. Vsa imena se nanašajo na ime reke (danes Ślęza) in gore (gora Ślęża) v osrednjem južnem delu Šlezije, ki je služila kot kultni kraj za pogane pred pokristjanjevanjem. ''Ślęża'' je navedena kot eno od številnih predindoevropskih topografskih imen v regiji..<ref>Zbigniew Babik, "Najstarsza warstwa nazewnicza na ziemiach polskich w granicach średniowiecznej Słowiańszczyzny", Uniwersitas, Kraków, 2001.</ref> Po mnenju nekaterih polonistov je ime ''Ślęża'' [ˈɕlɛ̃ʐa] ali ''Ślęż'' [ɕlɛ̃ʂ] neposredno povezano s staropoljskima besedama ''ślęg'' [ɕlɛŋk] ali ''śląg'' [ɕlɔŋk], kar pomeni vlaga, mokrota ali vlažnost.<ref>Rudolf Fischer. Onomastica slavogermanica. Uniwersytet Wrocławski. 2007. t. XXVI. 2007. str. 83</ref> Ne strinjajo se s hipotezo o izvoru imena ''Śląsk'' iz imena plemena Silings.<ref name='RGA'>{{cite encyclopedia |editor1=Jankuhn, Herbert |editor2=Beck, Heinrich | encyclopedia = Reallexikon der Germanischen Altertumskunde | title = Wandalen | language = de | edition = 2nd | year = 2006 | publisher = de Gruyter | volume = 33 | location = Berlin, Germany; New York City | quote = Da die Silingen offensichtlich ihren Namen im mittelalterlichen pagus silensis und dem mons slenz – möglicherweise mit dem Zobten gleichzusetzen [...] – hinterließen und damit einer ganzen Landschaft – Schlesien – den Namen gaben [...]|display-editors=etal}}</ref> V poljski običajni rabi se ''Śląsk'' nanaša na tradicionalno poljsko Zgornjo Šlezijo in današnje [[Šlezijsko vojvodstvo]], manj pa na Spodnjo Šlezijo, ki se v marsičem razlikuje od Zgornje Šlezije, saj je bilo njeno prebivalstvo od sredine 19. stoletja do 1945–48 pretežno nemško govoreče.<ref>{{navedi knjigo|publisher= C.H.Beck|title=Deutsche und Polen: Geschichte, Kultur, Politik|author=Andreas Lawaty, Hubert Orłowski|year= 2003|page=183|language=de}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Šlezije}} [[File:Polska 960 - 992.svg|thumb|200px|left|Zemljevid Poljske s Šlezijo (''Šlesko'') leta 992 med vladavino [[Mješko I.€Mješka I.]]]] V 4. stoletju pred našim štetjem so [[Kelti]] z juga, skozi dolino Kłodzko, vstopili v Šlezijo in se naselili okoli gore Šleza blizu sodobnega Vroclava, [[Oława|Oławe]] in [[Strzelin]]a.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 34–35</ref> Germanska plemena [[Lugi]] so bila v Šleziji prvič zabeležena v 1. stoletju pred našim štetjem. Zahodni [[Slovani]] in [[Lehiti]] so v regijo prispeli okoli 7. stoletja.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 37–38</ref> Do začetka 9. stoletja so se njihova naselja stabilizirala. Lokalni zahodni Slovani so začeli postavljati mejne strukture, kot sta Šleška Przesieka in Šleško obzidje. Vzhodna meja šlezijskega naselja je bila zahodno od [[Bytom]]a in vzhodno od [[Racibórz]]a in [[Cieszyn]]a. Vzhodno od te črte je živelo tesno sorodno lehiško pleme [[Vistulani]]. Njihova severna meja je bila v dolini reke Barycz, severno od katere je živelo pleme [[Zahodni Poljani]], ki so dali ime Poljski.<ref name="M. Czpliński 2007">R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 21–22</ref> Prvi znani državi v Šleziji sta bili [[Velikomoravska]] in [[Vojvodina Češka]]. V 10. stoletju je poljski vladar [[Mješko I.]] iz rodbine [[Pjasti|Pjast]] vključil Šlezijo v novo ustanovljeno [[Civitas Schinesghe]] (langx|pl|Państwo Gnieźnieńskie}}. Leta 1000 je bila ustanovljena Vroclavska škofija kot najstarejša katoliška škofija v regiji in ena najstarejših škofij na Poljskem, podrejena rimskokatoliški nadškofiji Gniezno. Poljska je leta 1017 pri Niemczi in leta 1109 pri Głogówu odbila nemške vdore v Šlezijo. Med [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov|razdrobljenostjo Poljske]] sta bili Šlezija in preostali del države razdeljeni na številne manjše vojvodstva, ki so jim vladali različni šlezijski vojvode. Leta 1178 so bili deli Krakovske vojvodine okoli Bytoma, [[Oświęcim]]a, [[Chrzanów]]a in [[Siewierz]]a preneseni v Šlezijske Pjaste, čeprav je bilo njihovo prebivalstvo pretežno viselskega in ne šlezijskega porekla.<ref name="M. Czpliński 2007"/> [[File:Silesia 1172-1177.jpg|thumb|200px|Šlezija v zgodnjem obdobju razdrobljenosti Poljske, 1172–1177, Spodnja Šlezija z Lubuško deželo v oranžni barvi, Zgornja Šlezija v zeleni in rumeni barvi]] [[Valonija|Valonci]] so prišli v Šlezijo kot ena prvih tujih priseljenskih skupin na Poljskem, verjetno so se od 12. stoletja naselili v Vroclavu, nadaljnje valonske priseljence pa je v začetku 13. stoletja povabil vojvoda Henrik Bradati.<ref>{{cite magazine|last=Zientara|first=Benedykt|year=1975|title=Walonowie na Śląsku w XII i XIII wieku|magazine=Przegląd Historyczny|language=pl|issue=66/3|pages=353, 357}}</ref> Od 13. stoletja se je nemški kulturni in etnični vpliv povečeval zaradi priseljevanja iz nemško govorečih držav [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Prva podelitev [[Mestne pravice|občinskih privilegijev]] na Poljskem se je zgodila v regiji, v mestu Złotoryja, s strani Henrika Bradatega. Srednjeveške občinske pravice, oblikovane po vzoru Lwówka Šleskega in Šrode Šleske, ki ju je ustanovil Henrik Bradati, so postale osnova občinske oblike upravljanja za več mest in vasi na Poljskem ter dve od petih lokalnih poljskih različic srednjeveških mestnih pravic. ''[[Henrikovska knjiga]]'', ki vsebuje najstarejši znani stavek, napisan v poljščini in dokument, ki vsebuje najstarejše tiskano besedilo v poljščini, sta nastala v Henrikówu oziroma Vroclavu v Šleziji. Leta 1241 so [[Mongoli]] izvedli svojo prvo invazijo na Poljsko, kar je povzročilo široko paniko in množične bege. Oropali so velik del regije in v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]], ki se je zgodila pri Legnickem Polu blizu mesta Legnica, premagali združene poljske, moravske in nemške sile pod vodstvom vojvode [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]]. Po smrti [[Orda kan]]a se Mongoli niso odločili, da bodo prodrli naprej v Evropo, temveč so se vrnili na vzhod, da bi sodelovali pri volitvah novega velikega kana (vodje). Med letoma 1289 in 1292 je češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] postal [[suzerenstvo|suzeren]] nekaterih zgornješlezijskih vojvodstev. Poljski monarhi se svojih dednih pravic do Šlezije niso odpovedali vse do leta 1335.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, p. 81</ref> Pokrajina je postala del češke krone, ki je bila del Svetega rimskega cesarstva; vendar so številna vojvodstva ostala pod oblastjo poljskih vojvod Pjastov, [[Jagelonci|Jageloncev]] in Sobieski kot formalne češke [[fevd]]e, nekatere do 17. in 18. stoletja. Med letoma 1469 in 1490 je bila regija pod oblastjo [[Matija Korvin|Matije Korvina]], ki si je lastil češki prestol. Leta 1526 je Šlezija skupaj s češko krono prešla pod [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]]. V 15. stoletju so bile meje Šlezije večkrat spremenjene. Dele ozemelj, ki so bila leta 1178 prenesena na šlezijske Pjaste, so [[seznam poljskih kraljev|poljski kralji]] kupili v drugi polovici 15. stoletja (vojvodina Oswięcim leta 1457; vojvodina Zator leta 1494). Območje Bytoma je ostalo v lasti šlezijskih Pjastov, čeprav je bilo del krakovske škofije.<ref name="M. Czpliński 2007"/> Vojvodino Krosno Odrzańskie (''Crossen'') je leta 1476 podedovala [[mejna grofija Brandenburg]] in je z odpovedjo kralja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] in čeških posesti leta 1538 postala sestavni del Brandenburga. Od leta 1645 do 1666 je bila vojvodina Opole in Racibórz v zastavi poljske [[rodbina Vasa|rodbine Vasa]] kot dota poljske kraljice Cecilije Renate. [[File:Crown of Bohemia 1648.png|thumb|Dežele češke krone med letoma 1635 in 1742, preden je bila večina Šlezije odstopljena Prusiji]] [[File:Silesia-map.svg|thumb|left|Zemljevid avstrijske in pruske Šlezije s sodobnimi državnimi mejami: {{Legend|#00ffff|Avstrijska Šlezija, 1740}}{{Legend|#ffffff|border=2px solid #ff0000|Pruska Šlezija, 1871}}{{Legend|#0000ff|[[Odra]]}}]] Leta 1742 je večino Šlezije v [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijski nasledstveni vojni]] zasegel pruski kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]], ki je leta 1815 postala pruska provinca Šlezija; posledično je Šlezija leta 1871, ko je bila razglašena, postala del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Šlezijsko glavno mesto Breslau je takrat postalo eno največjih mest v Nemčiji. Breslau je bil središče judovskega življenja v Nemčiji in pomembno mesto znanosti (univerza) in industrije (proizvodnja lokomotiv). Nemški množični turizem se je začel v šlezijski gorski regiji (Hirschberg, Schneekoppe). [[File:Wrocław Rynek 18 sm.jpg|thumb|left|upright|200px|Tipična šlezijska baročna arhitektura v Vroclavu]] Po prvi svetovni vojni sta se za del Šlezije, Zgornjo Šlezijo, borili Nemčija in novo neodvisna Druga poljska republika. [[Društvo narodov]] je leta 1921 organizirala [[plebiscit]], da bi o tem vprašanju odločila. Na njem je bilo 60 % glasov oddanih za Nemčijo in 40 % za Poljsko.<ref>[http://www.gonschior.de/weimar/Preussen/Oberschlesien/Volksentscheide.html gonschior.de] (in German)</ref> Po tretji šlezijski vstaji (1921) pa je bil najvzhodnejši del Zgornje Šlezije (vključno s Katovicami), z večinsko poljsko etnično populacijo, dodeljen Poljski in postal Šlezijsko vojvodstvo. Pruska provinca Šlezija v Nemčiji je bila nato razdeljena na provinci Spodnjo Šlezijo in Zgornjo Šlezijo. Medtem je bila avstrijska Šlezija, majhen del Šlezije, ki ga je Avstrija obdržala po [[Šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]], večinoma dodeljena novi [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] (ki je postala znana kot Češka Šlezija in Zaolža), čeprav je večina Cieszyna in ozemlja vzhodno od njega pripadla Poljski. Poljska Šlezija je bila med prvimi regijami, ki so bile napadene med nemškim napadom na Poljsko leta 1939, s katerim se je začela druga svetovna vojna. Eden od domnevnih ciljev nacistične okupacije, zlasti v Zgornji Šleziji, je bilo iztrebljanje tistih, ki so jih nacisti imeli za ''podljudi'' in sicer Judov in etničnih Poljakov. Poljsko in judovsko prebivalstvo takratnega poljskega dela Šlezije je bilo žrtev [[genocid]]a, ki je vključeval izgone, množične umore in deportacije v nacistična [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] in taborišča za prisilno delo, medtem ko so bili Nemci naseljeni v prizadevanju za življenjski prostor.<ref>Piotr Eberhardt, Political Migrations in Poland, 1939–1948, Warsaw 2006, p.25</ref> Leta 1940 je bilo v okviru poljskega programa germanizacije v okviru ''Intelligenzaktion Schlesien''<ref>{{navedi knjigo|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance (IPN)}}</ref> umorjenih dva tisoč poljskih intelektualcev, politikov in poslovnežev. V Šleziji je bil tudi eden od dveh glavnih vojnih centrov, kjer so nacisti izvajali medicinske poskuse na ugrabljenih poljskih otrocih.<ref>Kamila Uzarczyk: Podstawy ideologiczne higieny ras. Toruń: Wydawnictwo Adam Marszałek, 2002, pp. 285, 286, 289. {{ISBN|83-7322-287-1}}.</ref> Češko Šlezijo je Nemčija okupirala kot del Sudetov. V Šleziji je nacistična Nemčija upravljala koncentracijsko taborišče Gross-Rosen, več taborišč za vojne ujetnike zavezniških vojnih ujetnikov (vključno z glavnimi taborišči Stalag VIII-A, Stalag VIII-B in Stalag VIII-C), številne nacistične zapore in tisoče taborišč za prisilno delo, vključno z mrežo taborišč za prisilno delo izključno za Poljake (Polenlager), podtaborišči zaporov, taborišči za vojne ujetnike ter koncentracijskima taboriščema Gross-Rosen in [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. [[Potsdamska konferenca]] leta 1945 je določila črto Odra-Nisa kot mejo med Nemčijo in Poljsko, v pričakovanju končne mirovne konference z Nemčijo, ki ni bila nikoli izvedena.<ref>{{navedi knjigo|title=The Politics Today Companion to West European Politics|author=Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood|publisher=Oxford University Press|year=2013|page=50|url=https://books.google.com/books?id=Q40tDwAAQBAJ|isbn=9781847790323}}; {{navedi knjigo|title=The United States and Poland|author=Piotr Stefan Wandycz|publisher=Harvard University Press|year= 1980|page=303|url=https://books.google.com/books?id=_XaFaNshCrkC|isbn=9780674926851}}; {{navedi knjigo|title=The Oder-Neisse Line: a reappraisal under internaromtional law|author=Phillip A. Bühler|series=East European Monographs|year= 1990|page=33|url=https://books.google.com/books?id=riBpAAAAMAAJ|isbn=9780880331746}}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so Nemci v Šleziji pobegnili z bojišča, v predpostavki, da se bodo lahko vrnili, ko bo vojna končana. Vendar se niso mogli vrniti, tisti, ki so ostali, pa so bili izgnani, preživelim poljskim prebivalcem regije pa se je pridružilo novo poljsko prebivalstvo, vključno z ljudmi, razseljenimi iz nekdanje vzhodne Poljske, ki jo je priključila [[Sovjetska zveza]] in iz osrednje Poljske. Po letu 1945 in leta 1946 je skoraj vseh 4,5 milijona Šlezijcev nemškega rodu pobegnilo ali pa so bili internirani v taborišča in izgnani, vključno z nekaj tisoč nemškimi Judi, ki so preživeli [[holokavst]] in se vrnili v Šlezijo. Novo ustanovljena Poljska združena delavska stranka je ustanovila Ministrstvo za povrnjena ozemlja, ki je zahtevalo polovico razpoložljivih obdelovalnih zemljišč za državne kolektivizirane kmetije. Mnogi novi poljski Šlezijci, ki so zamerili Nemcem zaradi njihove invazije leta 1939 in brutalnosti med okupacijo, so zdaj zamerili novo ustanovljeni poljski komunistični vladi zaradi premestitve prebivalstva in vmešavanja v kmetijske in industrijske zadeve.<ref>{{navedi knjigo|last=Lukowski, Zawadski|first=Jerzy, Hubert|title=A Concise History of Poland|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, UK|isbn=978-0-521-61857-1|pages=[https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278 278–280]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278}}</ref> Upravna delitev Šlezije znotraj Poljske se je od leta 1945 večkrat spremenila. Od leta 1999 je razdeljena med [[Lubuško vojvodstvo]], [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]], [[Opoljsko vojvodstvo]] in [[Šlezijsko vojvodstvo]]. Češka Šlezija je zdaj del Češke republike in je del [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijskega okraja]] ter severnega dela [[Olomuški okraj|Olomouškega okraja]]. Nemčija obdrži regijo Šlezija-Lužica (''Niederschlesien-Oberlausitz'' ali ''Schlesische Oberlausitz'') zahodno od Nise, ki je del zvezne dežele [[Saška]]. Regijo so prizadele poplave v Srednji Evropi v letih 1997, 2010 in 2024. === Etnična zgodovina === [[File:Silesia Language Map 1905.png|thumb|Materni jeziki Šlezije po popisu iz leta 1905]] V sodobni Šleziji živijo [[Poljaki]], [[Šlezijci]], [[Nemci]] in [[Čehi]]. Nemci so v Šlezijo prvič prišli med poznosrednjeveškim vzhodnim prebivalstvom.<ref>{{navedi knjigo| url=https://archive.org/details/bub_gb_CqpCAAAAIAAJ|title=Die Verbreitung und die Herkunft der Deutschen in Schlesien|last=Weinhold|first=Karl|publisher=J. Engelhorn|year=1887|location=Stuttgart|language=de|trans-title=The Spread and the Origin of Germans in Silesia}}</ref> Zadnji poljski popis prebivalstva leta 2011 je pokazal, da so Šlezijci največja etnična ali narodna manjšina na Poljskem, Nemci so druga; obe skupini sta večinoma v Zgornji Šleziji. Češki del Šlezije naseljujejo Čehi, Moravci, Šlezijci in Poljaki. V začetku 19. stoletja je bilo prebivalstvo pruskega dela Šlezije med 2/3 in 3/4 nemško govorečega, med 1/5 in 1/3 poljsko govorečega, Lužiški Srbi, Čehi, Moravci in Judje pa so tvorili še druge manjše manjšine (glej tabelo 1 spodaj). Pred drugo svetovno vojno so v Šleziji živeli večinoma Nemci, Poljaki pa so bili velika manjšina, ki je v Zgornji Šleziji tvorila večino.<ref name="Gumpert">{{navedi knjigo|title=Polen, Deutschland|author=Jobst Gumpert|publisher=Callwey |year= 1966|pages=138|language = de}}</ref> Šlezija je bila tudi dom češke in judovske manjšine. Nemško prebivalstvo je bilo večinoma naseljeno v urbanih središčih in na podeželju na severu in zahodu, medtem ko je bilo poljsko prebivalstvo večinoma podeželsko in ga je bilo mogoče najti na vzhodu in jugu.<ref>Hunt Tooley, T (1997). ''National Identity and Weimar Germany: Upper Silesia and the Eastern Border, 1918–1922,'' University of Nebraska Press, p.17.</ref> {| class="wikitable" |+Tabela 1. Etnojezikovna struktura pruske Šlezije v letih 1787–1823 !Etnična skupina !acc. G. Hassel in 1819<ref name="Georg Hassel">{{navedi knjigo |author=Georg Hassel |url=https://books.google.com/books?id=31DMAJgQV28C&pg=PA34 |title=Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt |publisher=Verlag des Geographischen Instituts Weimar |year=1823 |pages=33–34 |language=de}}</ref> !'''%''' !acc. S. Plater in 1823{{Sfn|Plater|1825|p=60}} !'''%''' !acc. T. Ładogórski in 1787<ref>{{navedi knjigo|title=Ludność, in: Historia Śląska, vol. II: 1763–1850, part 1: 1763–1806|last=Ładogórski|first=Tadeusz|publisher=edited by W. Długoborski|year=1966|location=Wrocław|pages=150|language=pl}}</ref> !'''%''' |- |'''Nemci''' |1.561.570 |'''75,6''' |1.550.000 |'''70,5''' |1,303,300 |'''74.6''' |- |'''Poljaki''' |444.000 |'''21,5''' |600.000 |'''27,3''' |401.900 |'''23,0''' |- |'''Srbi''' |24.500 |'''1,2''' |30.000 |'''1,4''' |900 |'''0.1''' |- |'''Čehi''' |5500 |'''0,3''' | | |32.600 |'''1,9''' |- |'''Moravci''' |12.000 |'''0,6''' | | | | |- |'''Judje''' |16.916 |'''0,8''' |20.000 |'''0,9''' |8900 |'''0,5''' |- |'''Prebivalci''' |'''c. 2,1&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 2,2&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 1,8&nbsp;milijon''' |'''100''' |} == Geografija == [[File:Landkarte von Schlesien.jpg|thumb|Prvi zemljevid Šlezije Martina Helwiga, 1561; sever spodaj]] [[File:Silesia Physical Map.png|thumb|Fizični zemljevid Šlezije leta 1905]] Večina Šlezije je relativno ravna, čeprav je njena južna meja večinoma gorata. Predvsem je v pasu, ki poteka vzdolž obeh bregov zgornjega in srednjega toka reke [[Odra|Odre]], vendar se proti vzhodu razteza do zgornjega toka [[Visla|Visle]]. Regija vključuje tudi številne pritoke Odre, vključno z Bóbr (in njegovim pritokom Kwiso), Baryczom in Niso Kłodzko. [[Sudeti]] se raztezajo vzdolž večjega dela južnega roba regije, na svojem jugovzhodnem skrajnem koncu segajo do Šlezijskih [[Beskidi|Beskidov]] in Moravsko-Šlezijskih Beskidov, ki spadajo v [[karpati|Karpatsko gorovje]]. Zgodovinsko gledano je Šlezijo na zahodu omejevala reka Kvisa in Bóbr, medtem ko je bilo ozemlje zahodno od Kvise v Zgornji Lužici (prej Milsko). Ker pa je bil del Zgornje Lužice leta 1815 vključen v provinco Šlezija, se v Nemčiji Görlitz, Niederschlesischer Oberlausitzkreis in sosednja območja štejejo za dele zgodovinske Šlezije. Ta okrožja skupaj s poljskim Spodnješlezijskim vojvodstvom in deli Lubuškega vojvodstva sestavljajo geografsko regijo Spodnja Šlezija. Šlezija je na svojem vzhodnem skrajnem robu doživela podobno domnevno razširitev. Zgodovinsko gledano se je raztezala le do reke Brynice, ki jo ločuje od Zagłębie Dąbrowskie v Malopoljski regiji. Vendar pa mnogi Poljaki danes razumejo Šlezijo ({{lang|pl|Śląsk}}) kot celotno območje okoli Katovic, vključno z Zagłębie. Ta razlaga je uradno potrjena z uporabo imena [[Šlezijsko vojvodstvo]] ({{lang|pl|województwo śląskie}}) za provinco, ki pokriva to območje. Pravzaprav se beseda ''Śląsk'' v poljščini (če se uporablja brez pridržka) danes običajno nanaša izključno na to območje (imenovano tudi ''Górny Śląsk'' ali Zgornja Šlezija). Poleg območja Katovic zgodovinska Zgornja Šlezija vključuje tudi regijo Opole (poljsko [[Opoljsko vojvodstvo]]) in Češko Šlezijo. Češka Šlezija je sestavljena iz dela Moravsko-šlezijskega vojvodstva in okraja Jesenik v Olomouškem okraju. === Naravni viri === Šlezija je bogata z viri in gosto poseljena regija. [[Premog]] se koplje že od sredine 18. stoletja. Industrija je rasla, ko je bila Šlezija del Nemčije in dosegla vrhunec v 1970-ih pod Ljudsko republiko Poljsko. V tem obdobju je Šlezija postala ena največjih svetovnih proizvajalk premoga, z rekordno tonažo leta 1979.<ref name="en.poland.gov.pl">{{navedi splet|url=http://en.poland.gov.pl/Natural,Resources,310.html |title=Natural Resources &#124; poland.gov.pl |publisher=En.poland.gov.pl |access-date=19 November 2013}}</ref> Rudnik premoga se je v naslednjih dveh desetletjih zmanjšal, a se je po koncu komunistične vladavine ponovno povečal. [[File:KWK Bolesław Śmiały 01.jpg|thumb|upright|Premogovnik Bolesław Śmiały, Łaziska Górne]] 41 premogovnikov v Šleziji je večinoma del Zgornješlezijskega premogovnega bazena, ki leži v Šlezijskem višavju. Premogovnik ima površino približno 4500 km².<ref name="en.poland.gov.pl"/> Izkazalo se je, da je izkoriščanje nahajališč v Spodnji Šleziji težko, zato so bili nedonosni rudniki na tem območju leta 2000 zaprti. Leta 2008 so v bližini Legnice našli približno 35 milijard ton rezerv [[lignit]]a, kar jih uvršča med največje na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.gazetawyborcza.pl/1,82244,4820533.html |title=Mamy największe złoża węgla brunatnego na świecie |language=pl |publisher=Gazetawyborcza.pl |access-date=20 November 2013 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Že od 4. stoletja pred našim štetjem so v višinskih območjih Šlezije kopali [[železova ruda|železovo rudo]]. V istem obdobju so kopali [[svinec]], [[baker]], [[srebro]] in [[zlato]]. V regiji so kopali tudi [[cink]], [[kadmij]], [[arzen]]<ref>S.Z. Mikulski, "Late-Hercynian gold-bearing arsenic-polymetallic mineralization within Saxothuringian zone in the Polish Sudetes, Northeast Bohemian Massif". In: "Mineral Deposit at the Beginning of the 21st Century", A. Piestrzyński et al. (eds). Swets & Zeitinger Publishers [https://books.google.com/books?id=DcUk9rlWHuEC&pg=PA787&lpg=PA787 (Google books)]</ref> in [[uran]].<ref>{{navedi splet |url=http://www10.antenna.nl/wise/index.html?http://www10.antenna.nl/wise/439-440/poland.html |title=Wise International &#124; World Information Service on Energy |publisher=0.antenna.nl |access-date=20 November 2013 |archive-date=10 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071010053346/http://www10.antenna.nl/wise/index.html?http%3A%2F%2Fwww10.antenna.nl%2Fwise%2F439-440%2Fpoland.html |url-status=dead }}</ref> Spodnja Šlezija ima veliko rudnikov in predelavo bakra med mesti Legnica, Głogów, Lubin in Polkowice. V srednjem veku so v regiji kopali zlato ({{langx|pl|link=no|złoto}}) in srebro ({{langx|pl|link=no|srebro}}), kar se odraža v imenih nekdanjih rudarskih mest Złotoryja, Złoty Stok in Srebrna Góra. Regija je znana po [[kamnolom]]ih, kjer pridobivajo [[apnenec]], [[lapor]], [[marmor]] in [[bazalt]].<ref name="en.poland.gov.pl"/> Regija ima tudi uspešen kmetijski sektor, ki prideluje žita (pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo), krompir, oljno repico, sladkorno peso in drugo. Proizvodnja mleka je dobro razvita. Opolska Šlezija že desetletja zaseda prvo mesto na Poljskem po indeksih učinkovitosti rabe kmetijskih zemljišč.<ref>{{navedi splet|url=http://umwo.opole.pl/serwis/index.php?id=2009 |title=Samorząd Województwa Opolskiego |publisher=Umwo.opole.pl |access-date=20 November 2013}}</ref> Gorati deli južne Šlezije imajo številne pomembne in privlačne turistične destinacije (npr. Karpacz, Szczyrk, Wisła). Šlezija je na splošno dobro gozdnata. To je zato, ker je lokalno prebivalstvo na splošno zelo zaželeno po zelenju, zlasti v visoko industrializiranih delih Šlezije. == Demografija == Šlezija je bila zgodovinsko raznolika v vseh pogledih. Danes je največji del Šlezije na Poljskem; pogosto jo navajajo kot eno najbolj raznolikih regij v tej državi. Ameriška komisija za priseljevanje je v svojem Slovarju ras ali ljudstev (objavljenem leta 1911, v obdobju intenzivnega priseljevanja iz Šlezije v Združene države) šlezijščino obravnavala kot geografski (ne etnični) izraz, ki označuje prebivalce Šlezije. Omenjen je tudi obstoj poljsko-šlezijskih in nemško-šlezijskih narečij v tej regiji.<ref>{{navedi knjigo| url=https://archive.org/stream/dictionaryofrace00unitrich#page/128/mode/1up/search/Silesian|title=Dictionary of Races or Peoples|last1=Dillingham|first1=William Paul|last2=Folkmar|first2=Daniel|last3=Folkmar| first3=Elnora| publisher=Washington, Government Printing Office|year=1911|location=Washington, D.C.|pages=128}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo|url=https://archive.org/stream/dictionaryofrace00unitrich#page/105/mode/1up|title=Dictionary of Races or Peoples|last1=Dillingham|first1=William Paul|last2=Folkmar|first2=Daniel|last3=Folkmar|first3=Elnora|publisher=Washington, Government Printing Office|others=United States. Immigration Commission (1907–1910)| year=1911|location=Washington, D.C.|pages=105, 128}}</ref> === Mesta in kraji === Naslednja tabela vključuje mesta in kraje v Šleziji s prebivalstvom nad 100.000 (2022). {| class="wikitable sortable" |- !style="width:1%;"| !style="width:1%;"| ! Name !style="width:6%;"| Štev. prebivalcev !style="width:11%;"| Površina !style="width:4%;"| Država !Uprava !style="width:15%;"|Zgodovinska podregija |- style="text-align:center;" || 1 || [[File:Herb wroclaw.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Vroclav]]''' || style="text-align:center;"| 673.923 || style="text-align:center;"| 293 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo dolnośląskie flag.svg|border|22px]] [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] || [[Spodnja Šlezija]] |- style="text-align:center;" || 2 || [[File:Ostrava CoA CZ.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Ostrava]]'''* || style="text-align:center;"| 283.504 || style="text-align:center;"| 214 km²|| {{Flagicon|CZE}} || style="text-align:center;"|[[File:Flag of Moravian-Silesian Region.svg|border|22px]] [[Moravsko-Šlezijska regija]] || [[Češka Šlezija]]/[[Moravska]] |- style="text-align:center;" || 3 || [[File:Katowice Herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Katovice]]'''|| style="text-align:center;"| 281.418 || style="text-align:center;"| 165 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] [[Šlezijsko vojvodstvo ]] || [[Zgornja Šlezija]] |- style="text-align:center;" || 4 || [[File:Gliwice herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Glivice]]'''|| style="text-align:center;"| 171.896 || style="text-align:center;"| 134 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 5 || [[File:POL Bielsko-Biała COA.svg|center|48px]] || style="text-align:left;"| '''[[Bielsko-Biala]]'''*|| style="text-align:center;"| 167.509 || style="text-align:center;"| 125 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija/[[Malopoljska]] |- style="text-align:center;" || 6 || [[File:POL Zabrze COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Zabrze]]'''|| style="text-align:center;"| 156.082 || style="text-align:center;"| 80 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 7 || [[File:Bytom herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Bitom]]'''|| style="text-align:center;"| 150.594 || style="text-align:center;"| 69 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 8 || [[File:POL Zielona Góra COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Zielona Góra]]'''|| style="text-align:center;"| 139.503 || style="text-align:center;"| 58 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo lubuskie flag.svg|border|22px]] [[Lubuško vojvodstvo ]] || Spodnja Šlezija |- style="text-align:center;" || 9 || [[File:POL Rybnik COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Riybnik]]''' || style="text-align:center;"| 132.266 || style="text-align:center;"| 148 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] 'Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 10 || [[File:POL Ruda Śląska COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Ruda Śląska]]'''|| style="text-align:center;"| 132.040 || style="text-align:center;"| 78 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 11 || [[File:POL Opole COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Opole]]'''|| style="text-align:center;"| 126.623 || style="text-align:center;"| 97 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo opolskie flag.svg|border|22px]] [[Opoljsko vojvodstvo ]] || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 12 || [[File:POL Tychy COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Tychy]]'''|| style="text-align:center;"| 123.562 || style="text-align:center;"| 82 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 13 || [[File:Chorzów herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Chorzów]]'''|| style="text-align:center;"| 102.564 || style="text-align:center;"| 33 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 14 || [[File:POL Wałbrzych COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Wałbrzych]]''' || style="text-align:center;" | 102.,490 || style="text-align:center;"| 85 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo dolnośląskie flag.svg|border|22px]] Spodnješlezijsko vojvodstvo || Spodnja Šlezija |}* Samo del Šlezije <gallery> Old Town Hall in Wrocław, September 2022 07.jpg|[[Vroclav]] Masarykovo namesti.jpg|[[Ostrava]] Katowice Rynek.jpg|[[Katovice]] 6588vik Gliwice. Foto Barbara Maliszewska.jpg|[[Glivice]] Ratusz Bielsko-Biała.JPG|[[Bielsko-Biała]] Zabrze post office.jpg|[[Zabrze]] Rynek w Bytomiu 2020.jpg|[[Bitom]] Ratusz i Stary Rynek w Zielonej Górze.jpg|[[Zielona Góra]] Rynek w Rybniku 1.JPG|[[Rybnik]] Plac Jana Pawła II w Nowym Bytomiu.jpg|[[Ruda Śląska]] Opole 0001.7 - widok na Stare Miasto.jpg|[[Opole]] Tychy Stare. Rynek1.JPG|[[Tychy]] Chorzów - Teatr Rozrywki 01.JPG|[[Chorzów]] Wałbrzych - Rynek 03.jpg|[[Wałbrzych]] Legnica - Rynek - Dawny Ratusz 01.jpg|[[Legnica]] Pałac w Boryni 7.JPG|[[Jastrzębie-Zdrój]] Horni-namesti1.jpg|[[Opava]] SM Brzeg Ratusz 2023 (1).jpg|[[Brzeg]] 2014 Nowa Ruda, rynek 01.JPG|[[Nowa Ruda]] Bohumin radnice.jpg|[[Bohumín]] </gallery> == Unescova svetovna dediščine == <gallery mode="packed-hover" widths="200px" heights="160px"> File:Swidnica- Kosciol Pokoju 02.jpg|[[Cerkvi miru]], [[Świdnica]] in [[Jawor]] File:Wrocław - Jahrhunderthalle5.jpg|[[Dvorana stoletnice, Vroclav]] File:SZTOLNIA GŁĘBOKA FRYDERYK - część trasy turystycznej pn. Sztolnia Czarnego Pastrąga.jpg|[[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] File:Das Neue Schloss im Park.jpg|[[Muskau Park]], [[Łęknica]] in [[Bad Muskau]]<ref>Łęknica and Bad Muskau were considered part of Silesia in years 1815–1945.</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Silesia}} * {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070727142251/http://brws.silesia-region.pl/indexang.php |date=27 July 2007 |title=Silesia in Europe page }} * [http://www.hoeckmann.de/germany/silesia.htm Map of Silesia in 1763] * [http://www.schlesierland.de/index.html Photos from Silesian towns, villages and communities before 1946] * [http://culture.pl/en/article/what-is-silesia What is Silesia?] * [https://mapy.com/en/zakladni?q=Slezsko%20-%20s%20moravsk%C3%BDmi%20enkl%C3%A1vami&source=area&id=191266&ds=1&x=17.1035242&y=50.7247522&z=7 Borders of Silesia with Moravian enclaves] on Mapy.com [[Kategorija:Šlezija|* ]] [[Kategorija:Srednja Evropa]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Geografija Češke]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] {{normativna kontrola}} kk6byspbutjexdb6gb2cnbw5usx8iv5 0 9703 6749931 6749143 2026-09-13T07:01:09Z Neka oseba 238731 /* Poveljstvo sil Slovenske Vojske */ 6749931 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}}{{Brez sklicev}}{{Infobox National Military |country=Slovenije | name= Slovenska vojska | image=[[File:Sign of Slovenian Army.svg|180px]] | image2=[[File:Flag of the Slovenian Armed Forces.jpg|180px]] | caption2=Zastava Slovenske vojske<br><hr>Himna Slovenske vojske:{{vunblist |''[[Naprej zastava slave]]''|{{raise|0.35em|}} }}<center>[[File:"Naprej, zastava slave", 1918.oga]]</center> | founded= 1994 (kot Slovenska vojska) | dates= 1991-1994 Territorial Defense of Slovenia | disbanded= | branches= enovejne oborožene sile | headquarters=[[Ljubljana]] | commander-in-chief=[[Nataša Pirc Musar]] | minister=[[Valentin Hajdinjak]] | commander=[[Generalmajor (Slovenska vojska)|Generalmajor]] [[Boštjan Močnik]] | commander_title=[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] | age=18 | conscription=ukinjen 2003 | active= 6194(stalna sestava avgust 2024) | ranked= | reserve= 994 (pogodbena rezerva avgust 2024) | deployed= | amount= €1.064 milijarde (2024) | percent_GDP= 1,44 (2024) | domestic_suppliers=[[Valhalla Turrets]]<br />[[Pipistrel]]<br />[[Arex]]<br />[[C-Astral]] | foreign_suppliers={{ISR}}<br />{{ITA}}<br />{{CZE}}<br />{{TUR}}<br />{{GER}}<br />{{SWI}}<br />{{SWE}}<br />{{FIN}}<br />{{USA}}<br />{{AUT}}<br />{{FRA}}<br />{{BEL}}<br />{{EU}} | imports= | exports= | history= [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]]<br>[[Slovenska osamosvojitvena vojna]] | ranks= [[Čini Slovenske vojske]] |commander-in-chief_title=[[Predsednik Republike Slovenije]]|minister_title=[[minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo Republike Slovenije]]}} {{Politika Slovenije}} '''Slovenska vojska''' ([[kratica]]: '''SV''') so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje [[vojaštvo|vojaške]] [[obramba (vojaštvo)|obrambe]] [[Slovenija|Republike Slovenije]], ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti SV in odkrito nosijo [[orožje]]. Slovenska vojska je nastala leta 1994 iz takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije (TO). Sprva je vojska temeljila na naborniškemu sistemu, ki pa je bil leta 2003 ukinjen, nadomestila pa ga je profesionalna vojska. Velika prelomnica za Slovensko vojsko je bil vstop Slovenije v [[NATO]]. Danes je Slovenska vojska moderna oborožena sila s 6206 pripadniki stalne in 968 pripadniki rezervne sestave, ki izvaja različne naloge doma in po svetu. [[Vrhovni poveljnik]] Slovenske vojske je [[predsednik Republike Slovenije]], [[načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] pa skrbi za njeno operativno delovanje. Trenutni načelnik je [[Generalmajor (Slovenska vojska)|generalmajor]] [[Boštjan Močnik]], trenutni glavni podčastnik pa višji štabni praporščak Robert Rotar. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === ==== Kneževini Karantanija in Karniola ==== Slovenska vojaška zgodovina sega v 7. stoletje, ko so se [[Avari|Avarom]] podrejeni Slovani na današnjem slovenskem pridružili uporu [[Samo (kralj)|Sama]], po rodu najvrjetneje [[Franki|Franka]], ki je izkoristil priložnost, se dokazal v boju Slovanov proti Avarom in postal kralj srednjeevropske in [[Samova plemenska zveza|prve znane slovanske državne tvorbe]], kateri je vladal do svoje smrti leta 658 in ki je obsegala tudi [[Karantanija|Karantanijo]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Alpskim Slovanom je v tistem času vladal knez [[Valuk]]. Po Samovi smrti je Samova zveza razpadla in Obri so obnovili oblast nad večjim delom slovanske srednje Evrope, ne pa tudi nad alpskimi Slovani, ki so ohranili polno samostojnost vse do leta 740. Karantanija je bila najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, ki je nastala v bojih proti Avarom na vzhodu in [[Germani|Germanom]] ([[Bavarci|Bavarcem]], [[Langobardi|Langobardom]] in [[Franki|Frankom]]) na zahodu. Zaradi avarske grožnje so [[Karantanci]] okoli leta 740 pod knezom [[Borut (karantanski knez)|Borutom]] prosili za pomoč [[Bavarci|Bavarce]]. Ti so se odzvali in skupaj s Karantanci leta 743 premagali Obre, Karantanija pa je v zameno morala sprejeti [[krščanstvo]] in priznati Frankovsko nadoblast, s čimer je izgubila zunanjo samostojnost. [[Borutovci|Karantanska vladarska rodbina]] je morala na Bavarsko poslati talce, ki so tam sprejeli krščansko vero in plačevali tribut. Ko so Bavarci prišli pod oblast Frankov, so Karantanci spadali v vplivno območje [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]]. Posebnost v zgodovini alpskih Slovanov zgodnjega srednjega veka so predstavljali [[kosezi]]. V kneževini Karantaniji so bili to verjetno oboroženi knezovi spremljevalci. V zameno za vojaško službo jim je knez dajal zemljiško posest. Sodelovali so pri izbiranju in ustoličevanju novih [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knezov]]. Po propadu Karantanije so deloma vstopili med [[plemstvo]], deloma pa so postali navadni kmetje, vendar so do 13. stoletja ohranili številne privilegije, na primer osebno svobodo. Karantanci in Kranjci so se udeleževali bojev proti Frankom. Leta 818 so se pridružili uporu slavonskega kneza [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]] proti uvajanju novih frankovskih fevdalnih razmerij in zakonov ter proti pokristjanjevanju. Karantanci so se v letih 819 in 820 večkrat uprli frankovski vojski ob Dravi, vendar so bili že leta 820 premagani. Ker so se domači knezi pokazali kot nezanesljivi zavezniki Frankom, so jih ti zamenjali s frankovskimi grofi. Karantanija je postala grofija, podobno pa se je zgodilo tudi s [[Karniola|Karniolo]], prav tako slovansko državo v Alpskem prostoru, ki je Frankovsko nadoblast priznala najkasneje v 8. stoletju. ==== Spodnja Panonija ==== [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] je v 9. stoletju dobil v fevd slovanski knez [[Pribina]], potem ko so Franki na tem območju uničili avarsko gospostvo. Kot frankovski mejni grof je skrbel za obrambo pred napadi [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Moravci|Moravanov]]. V opustošeno Panonijo je naseljeval koloniste iz Karantanije. Njegov naslednik [[Kocelj]] se je želel osamosvojiti in zato zaupal cerkveno bogoslužje bratoma [[Sveti Ciril in Metod|Cirilu in Metodu]], ki sta ga opravljala v [[Stara cerkvena slovanščina|slovanskem jeziku]]. Spodnja Panonija je postala središče slovanskega cerkvenega in kulturnega delovanja. Konec 9. stoletja so v ta prostor prodrli [[Madžari]]. ==== Velika Karantanija ==== Zaradi madžarskih vpadov se je več mejnih grofij povezalo v tako imenovano Veliko Karantanijo, ki naj bi preprečila madžarski prodor v Evropo. Ogri so se naselili v Panonski nižini in ko so prenehali vpadati v srednjo Evropo, je leta 1002 propadla tudi Velika Karantanija. Konec Velike Karantanije je označeval začetek nastajanja posameznih zgodovinskih dežel. Ker je bil deželni knez od deželnih stanov finančno odvisen, so slednji dosegli, da so se v okviru vojaške službe bojevali le v svoji deželi oziroma jo branili. Za osvajalne pohode je moral deželni knez plačati tuje najemnike. Deželna vojska je postala obrambna, deželno plemstvo je bilo v vojaškem smislu vezano na deželo, imelo je lastno pravo in posebne ugodnosti. === 15. in 16. stoletje === V 15. in 16. stoletju je prišlo v vojskovanju do velikih sprememb. Viteško vojsko je zamenjala vojska vojakov najemnikov, med obema pa so bile bistvene razlike; viteška vojska je bila plemiška vojska. Fevdni sistem je namreč temeljil na vojaški službi, ki jo je plemič obljubil višjemu plemiču, od katerega je v zameno za zvestobo dobil zemljo v fevd (ne v last). Fevdi so sicer v visokem srednjem veku postali dedni, vendar je dolžnost vojaške službe in osebne vdanosti ostala. Za viteško vojsko je veljala viteška etika, tj. poseben kodeks obnašanja. Vitezi so imeli vojsko konjenice in so se bojevali s hladnim orožjem. Zaradi tehničnega razvoja orožja in uveljavitve strelnega orožja na smodnik so viteški oklepi postali prebojni. Tako je bila nova vojska mušketirjev ali landsknechtov oblečena v obleke iz bogatih materialov (npr. žamet, svila …), oborožena je bila s hladnim in z novim strelnim orožjem (npr. mušketa, arkebuza …). Vojaki niso bili več le plemiči, temveč so najemniško službo opravljali tudi nižji družbeni sloji. Zaradi teh sprememb se je spremenila tudi etika bojevanja, ki je postalo nasilno; kadar vojaki za nagrado niso dobili obljubljenega plačila, so temeljito izropali območje, na katerem so bili, in se surovo znašali nad prebivalstvom. Vojsko so v tem obdobju na bojišču razvrščali v pravilne kvadratne, imenovane kareji. Kareji so bili lahko polni vojakov, oboroženih s sulicami in z meči, imenovani tudi jež, votli kareji pa so bili sestavljeni iz suličarjev in strelcev, saj je novo orožje na smodnik zahtevalo drugačno postavitev vojakov. Na Slovenskem so bili najbolj cenjeni domači najemniki (kmečki sinovi, ki so bili določeni, da bodo dedovali kmetijo), ker se po končani vojaški akciji niso znašali nad lokalnim prebivalstvom in niso ropali. Posebnost slovenskega prostora je bila črna vojska, ki so jo Habsburžani ustanovili, da bi zavrnili turško nevarnost. V seznamih so popisali prebivalstvo in kmetom določili vojaško obveznost. Tako je bilo določeno, koliko kmetij mora oborožiti enega kmeta in ga poslati na vojaško službo. To je bilo za kmečko prebivalstvo veliko breme, ko pa je prišlo do kmečkih uporov in so kmetje izkoristili svoje vojaške izkušnje, je postalo nevarno tudi za plemiče. Leta 1578 je bila zato črna vojska prepovedana in kmetje so se morali razorožiti. === Turški vpadi === Turki so v slovenske dežele vpadali v 15. in 16. stoletju, vendar jih niso nikoli osvojili. ==== Prvo obdobje ==== Prvo obdobje [[Turški vpadi|turških vpadov]] je trajalo od leta 1408 do 1421. Ti vpadi so bili sporadični z izključno roparskim namenom, ki je poleg materialnih dobrin vključeval tudi ljudi, ki so jih v [[Osmansko cesarstvo|Turškem cesarstvu]] prodali kot [[Suženjstvo|sužnje]]. Izvajali so jih spahije, konjenice turških fevdalcev, iz [[Bosna|Bosne]] v manjših skupinah. V prvi fazi je bila na Slovenskem prizadeta predvsem [[Bela krajina]]. Šlo je za prvo srečanje krščanskega prebivalstva s turškim oziroma muslimanskim na slovenskih tleh. V obdobju od leta 1421 do leta 1469 na slovenskem ozemlju ni bilo turških vpadov. Razlogov za prenehanje turške dejavnosti je več: * gre za obdobje vzpona [[Celjski grofje|celjske plemiške rodbine]], katere zadnji zakoniti potomec [[Ulrik II. Celjski]] je bil poročen s sestro turškega sultana [[Murat II.|Murata II.]], ki je bila hči srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija Brankovića]]. Ta sorodstvena povezava je verjetno deloma vplivala na prenehanje turških roparskih vpadov na Slovenskem; * obrambne akcije ogrskega kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]] na [[Ogrska|Ogrskem]] in obrambne akcije albanskega fevdalca [[Skenderbeg|Gjergja Kastriota Skenderbega]] so precej zaposlovale turške oborožene sile; * turška vojaška moč je bila usmerjena v osvajanje utrjenega mesta [[Bizanc|Bizanca]], ki je bil zadnji ostanek prej obsežnega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Prenehanje turških vpadov ni pomenilo miru za slovenske dežele. To je bil hkrati čas vojn med [[Celjski grofje|Celjani]] in [[Habsburžani]], po izumrtju celjske plemiške rodbine pa vojn za njihovo dediščino. ==== Drugo obdobje ==== Drugo obdobje turških vpadov je trajalo od leta 1469 do leta 1483. To je čas najsilovitejših vpadov. Namen spahij in akindžij je bil dežele izropati, gospodarsko izčrpati in jih zatem še okupirati. Vpadi so prizadeli [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]], [[Vojvodina Koroška|Koroško]], pa tudi [[Goriška (grofija)|Goriško]], čez katero so Turki vpadali v [[Furlanija|Furlanijo]], kjer so vodili vojne z [[Beneška republika|Benetkami]]. ==== Tretje obdobje ==== V letih 1520 do 1655 je bilo tretje obdobje turških vpadov v slovenske dežele. V tem obdobju se je socialna struktura vpadnikov spremenila. Vpade so izvajali številčno majhni oddelki martolozov. Hkrati pa so v tem obdobju na Štajerskem prvič videli tudi glavnino turške vojske, ki se je leta 1532 čez slovensko ozemlje premikala na Dunaj pod poveljstvom sultana [[Sulejman I.|Sulejmana]]. Po [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]], ko so Turki okupirali večino Ogrske, je grozila večja nevarnost tudi slovenskim deželam, v katerih so začeli uresničevati pospešene obrambne ukrepe. === Kmečki upori === [[Slika:Bitka pri Celju 1515.jpg|levo|sličica|Upodobitev bitke pri Celju (1515)]] Fevdalci so zaradi gospodarskih in socialnih sprememb na kmeta vedno bolj pritiskali in vpeljevali nove davščine, povečevali tlako, kar so na Slovenskem še dodatno zaostrovali stroški za obrambo pred Turki, ki so v tistem času redno vpadali in pustošili po deželah. Zgodnji novi vek (16.–18. stoletje) je kmetu zaradi gospodarskega razvoja in napredka prinašal tudi številne ugodnosti, kot je bila priložnost za zaslužek s trgovino. Poleg vse večjega pritiska davščin so tako velikokrat glavno iskro za upor sprožili prav poskusi fevdalcev, da bi kmetom onemogočili ali omejevali trgovanje. Kmetje so se v uporih si zavzemali za nižje oz. stare davke in obveznosti iz fevdalnega sistema, pri čemer se novosti sprememb, ki so jim koristile, niso branili.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kmečki upori in njihova sled skozi zgodovino: V boj za staro pravdo!|url=https://www.rtvslo.si/mmcpodrobno/kmecki-upori-in-njihova-sled-skozi-zgodovino-v-boj-za-staro-pravdo/672700|website=RTVSLO.si/mmcpodrobno|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> Kmečkih uporov na prehodu iz srednjega v novi vek je bilo na slovenskem prostoru več kot 100, in čeprav niso bili uspešni pri doseganju konkretnih zahtev, so vplivali na to, da so fevdalce opozorili glede pretiranega višanja davščin in tlake.<ref name=":0" /> === Bitka pri Sisku === [[Slika:Relief of the battle of Sisak - Unknown - Google Cultural Institute.jpg|sličica|Upodobitev bitke pri Sisku (1593)]] [[Bitka pri Sisku]] se je v slovenski zgodovinski spomin vtisnila kot zmaga Slovencev nad Turki, ker so po njej prenehali turški vpadi v slovenske dežele. Bitka je potekala leta 1593, zmagala je krščanska stran, kljub temu da je [[Hasan Paša Predojević|Hasan paša]] zbral vojsko iz vsega bosenskega pašaluka in z njo oblegal trdnjavo [[Sisek]]. Krščanska vojska je oblikovala deblokadne enote, ki so obsegale slovenske, hrvaške, nemške in ogrske vojaške enote. [[Andrej Turjaški]] je vodil arkebuzirje, ki so se še posebej odlikovali z uspešnimi akcijami. Turška vojska je zato prenehala z obleganjem in se spustila v beg. Za bežočo vojsko je ostal celoten vojaški tabor, tako da je bil plen zmagovalcev bogat. Zmago je krščanska stran glasno proslavila. Sprožil se je propagandni stroj, ki ga je obvladovala katoliška cerkev: zahvalne maše, pritrkavanja cerkvenih zvonov, zahvalne molitve in procesije, gradnja kapelic, iz obleke Hasan paše so sešili mašni plašč, da bi prikazali simbolno zmago [[Krščanstvo|krščanstva]] nad [[Islam|islamom]]. Po tej vojni so Habsburžani ustvarili trajno ravnotežje sil proti osmanskemu cesarstvu, za slovenske dežele pa je bilo konec turške nevarnosti. === 19. stoletje === [[Napoleonove vojne]] in ustanovitev [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je slovensko nacionalno zavest še dodatno spodbudilo. Po porazu Napoleonove armade, v kateri so se borili tudi Slovenci, je območje današnje Slovenije ponovno prešlo pod [[Avstrijsko cesarstvo]]. Drugo polovico [[19. stoletje|19. stoletja]] so zaznamovale številne bitke, v katerih so se slovenski polki izkazali kot zelo dobri in zanesljivi. === Prva svetovna vojna === Prelom v slovenski vojaški zgodovini je predstavljala [[prva svetovna vojna]]. V njej so bili slovenski vojaki v sestavu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] armade. Ta se je takrat borila na treh glavnih bojiščih: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodnem]], balkanskem in [[Soška fronta|italijanskem]]. Čeprav je na vseh umrlo veliko vojakov slovenske narodnosti (izstopa predvsem vzhodno bojišče), je za slovenski narod najbolj pomembno italijansko bojišče, ki je dobršen del potekalo tudi čez slovensko ozemlje. Na tem bojišču se je po dolgem času ponovno zgodilo, da se Slovenci nismo borili zgolj za tuje interese, temveč proti novemu okupatorju in za lasten obstanek. Po porazu Avstro-Ogrske armade leta [[1918]] se je na slovenskem ozemlju oblikovala prva slovenska vojska v sodobni zgodovini. Vodil jo je [[general]] [[Rudolf Maister]] in je štela okoli 12.000 vojakov. Njegovi vojski je v povojnem kaosu uspelo obdržati [[Maribor]] z zaledjem in vzhodno [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], ne pa tudi Primorske, ki je po vojni postala del Italije. Leta [[1919]] so njeni pripadniki postali sestavni del kraljeve jugoslovanske vojske. === Povojna Jugoslavija in osamosvojitev === Po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]] leta [[1941]] je bilo slovensko ozemlje razkosano med tri okupatorje. Kmalu zatem se je v Sloveniji začel odpor in v letih 1941 do [[1945]] so bile ustanovljene prve slovenske partizanske enote, ki pa so po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne]] vojne postale sestavni del [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske ljudske armade]] JLA (do leta 1951 samo JA)). Tako je ostalo vse do leta [[1968]], ko so države članice [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] napadle [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]]. Nepričakovan napad je jugoslovanske politike prepričal, da Jugoslavija potrebuje dodatne oborožene sile, in tako je bila ustanovljena [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO). Teritorialna obramba je bila takrat nekakšna pomožna sila jugoslovanske ljudske armada. Organizirana je bila v obliki odredov, ki so delovali v posameznih pokrajinah. V Sloveniji je bil poveljevalni jezik slovenski. prav tako je bila večina vojakov v TO Slovencev, zato so jo lokalni prebivalci dosti raje sprejemali kot enote JLA. Za oboroževanje TO so večinoma skrbele občine, prav to oboroževanje pa je motilo JLA. Zato so po letu [[1974]] začeli vodilne položaje v TO prevzemati častniki JLA. Zaradi demokratičnih sprememb v Sloveniji in teženj po odcepitvi je leta [[1990]] vodstvo Jugoslavije izdalo ukaz o razorožitvi TO, ki pa ni bil izpolnjen v celoti. Po zasedbi republiškega štaba TO (RŠTO) oktobra 1990 in zasegu orožja, je TO pretrgala vse povezave s JLA. Maja [[1991]] so se v TO začeli usposabljati prvi vojaški obvezniki, ki so slovenski državi prisegli [[2. junij]]a 1991. [[25. junij|Petindvajsetega junija]] 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost, s čimer se je začela t. i. [[Vojna za Slovenijo|desetdnevna vojna]], ki je trajala od [[26. junij]]a do [[7. julij]]a. V vojni se je TO odlično izkazala, tako da je ob podpisu Brionske deklaracije imela pod svojim nadzorom celotno ozemlje Slovenje. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil [[26. oktober|26. oktobra]] 1991. Leta [[1994]] se je TO preoblikovala v slovensko vojsko (SV). Velika prelomnica slovenske vojske je bila ustanovitev profesionalne vojske in ukinitev naborniškega sistema leta [[2003]] ter vstop Slovenije v [[NATO]] in [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]]. Od svoje ustanovitve pa do danes je SV sodelovala na številnih kriznih žariščih po svetu; [[Albanija]], [[Ciper]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Libanon]], [[Kosovo]], [[Čad]] in [[Afganistan]]. ==Struktura== {{glavni|organizacija Slovenske vojske}} {{glavni|seznam enot Slovenske vojske}} {{glavni|seznam poveljstev Slovenske vojske}} Slovenska vojska je organizirana kot enotna vojska brez delitve na zvrsti, ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni. Na strateški ravni deluje Generalštab Slovenske vojske (GŠSV), na operativni ravni delujeta Poveljstvo sil ter Poveljstvo za doktrino razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), na taktični ravni pa delujejo brigade in bataljoni. Glede na svojo organiziranost vojska opravlja naloge na kopnem, v zraku in na morju. Deli se na naslednje rodove: * pehota * oklepne enote * letalstvo * pomorstvo * artilerija * zračna obramba * inženirstvo * jedrsko-radiološko-kemično-biološka obramba * zveze * Obveščevalno-izvidniške enote Glede na vlogo v delovanju se sile SV delijo na<ref>{{Navedi splet|title=Vrste sil glede na vlogo v bojevanju - Slovenska vojska|url=https://www.slovenskavojska.si/o-vojski/obseg-in-struktura/vrste-sil-glede-na-vlogo-v-bojevanju/|website=www.slovenskavojska.si|accessdate=2026-01-21}}</ref>: * sile za bojevanje ([[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]], [[74. motorizirani bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]], [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]], [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. oklepna četa]], [[enota za specialno delovanje]]) * sile za bojno podporo ([[10. izvidniški bataljon]], [[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon JRKBO]], [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]], [[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]], [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. pomorski divizion]], [[9. brigada zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]], [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]], [[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. protioklepna četa,]] [[15. helikopterski bataljon Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]], [[152. letalska eskadrilja]], [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno-izvidniški bataljon]]) * sile za zagotovitev delovanja ([[670. poveljniško-logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]], [[107. letalska baza]], [[157. logistični bataljon Slovenske vojske|157. logistični bataljon]], [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|vojaška zdravstvena enota]]) * sile za podporo poveljevanje ([[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]], [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. bataljon za nadzor zračnega prostora]], [[Verifikacijski center Slovenske vojske|verifikacijski center]], [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|vojaški vikariat]], [[Orkester Slovenske vojske|orkester SV]], [[Garda Slovenske vojske|Garda,]] ) === Struktura slovenske vojske === ====== [[Generalštab Slovenske vojske]] ====== * Vodstvo * Štab * Kabinet načelnika GŠSV * Oddelek za vojaško policijo * Odsek za pripravljenost * Vojaški letalski organ Enote pri generalštabu * Mirodobna sestava SV v tujini * [[NATO center odličnosti za gorsko bojevanje]] * [[Orkester Slovenske vojske]] * [[Garda Slovenske vojske|Garda]] * Verifikacijski center * [[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] * Enota za zagotovitev delovanja ====== [[Poveljstvo sil Slovenske vojske|Poveljstvo sil Slovenske Vojske]] ====== * [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada]] ** [[File:10IB brezOzadja pobarvan.png|25px]][[10. izvidniški bataljon]] ** [[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. gorski bataljon]] ** [[File:Našitek 18. JRKBO bataljona.png|20px]][[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. bataljon RKBO]] ** [[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. tankovska četa]] * [[File:Znak enote 72.BR (pobarvan).jpg|Pobarvana oznaka 72.BR SV|30px]] [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigada]] ** [[File:20pehp (Pobarvan).png|20px]][[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. lahki pehotni bataljon]] ** [[File:74SrPB (pobarvan).png|20px]][[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. srednji pehotni bataljon]] ** [[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. inženirski bataljon]] ** [[76. protioklepni bataljon Slovenske vojske|76. Proti oklepna četa]] ** [[File:460.artb (pobarvan).jpg|20px]][[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. artilerijski bataljon]] * [[Logistična brigada Slovenske vojske|Logistična brigada]] ** [[157. logistična baza Slovenske vojske|157. logistični bataljon]] ** [[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. logistični bataljon]] ** [[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|Vojaška zdravstvena enota]] * [[File:15 BRVLZO.jpg|30px]][[15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske|15. brigada vojaškega letalstva in zračne obrambe]] **[[File:Našitek 107. letalske baze SV 2026.png|20px]][[107. letalska baza]] ** [[File:15 PVL 151 HEESK pobarvano in obrezano.png|30px]][[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. helikopterska eskadrilja]] ** [[152. letalska eskadrilja]] ** [[153. letalsko-tehnična eskadrilja|153. letalsko tehnična eskadrilja]] ** ''155. eskadrilja bojnih brezpilotnih zrakoplovov (načrtovana)'' ** [[Letalska šola Slovenske vojske]] ** [[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora]] ** [[File:9 BZO (Pobarvan).png|20px]][[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. bataljon zračne obrambe]] * [[File:430th Naval Division (Slovenia).png|50px]][[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariški divizion]] ** Pomorski operativni center ** Odred za specialno podvodno delovanje ** Odred večnamenskih plovil * [[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. bataljon vojaške policije]] ** Specializirana enota vojaške policije *** Posebna enota za specialno taktiko (PEST) *** Oddelek kriminalistov *** Oddelek proti bombne zaščite * [[Slika:ESD.png|30px]] [[Enota za specialno delovanje]] ** Četa za specialno delovanje ** Četa za zagotovitev delovanja ** Vadbeni center za specialno delovanj * [[11. bataljon za zveze Slovenske vojske|11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo]] * [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. obveščevalno izvidniška enota]] * [[Športna enota Slovenske vojske|Športna enota SV]] * [[Poveljstvo prostorskih sil]] ** 2. teritorialni polk ** 3. terirorialni polk ** 4. teritorialni polk ** 5. teritorialni polk ** 6. teritorialni polk ** 7. teritorialni polk ** 8. teritorialni polk ** 75. teritorialni polk * [[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje]] ** Center za izobraževanje in usposabljanje častnikov *** Šola za častnike *** Poveljniško-štabna šola *** Visoka vojaška šola ** Center za izobraževanje in usposabljanje podčastnikov *** Šola za podčastnike *** Višja vojaška strokovna šola ** Center za usposabljanje ** Center za doktrino in razvoj *** Katedre *** Knjižnično-informacijski založniški center *** Šola za tuje jezike [[Slika:Struktura Slovenske vojske 2025.png|sredina|sličica|900px|Struktura Slovenske vojske junija 2025-decembra 2025<ref>{{Navedi splet|title=Na Vrhniki slovesno preoblikovanje enot SV|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/na-vrhniki-slovesno-preoblikovanje-enot-sv-2741335/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-30|accessdate=2026-01-21|language=sl}}</ref><ref name=":2" />]] {{Location map+|Slovenia|relief=1|float=center|width=560|places = {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[10. izvidniški bataljon|10. IB]]</small>|lat= 46.075556 |long= 14.50 |position=top|mark=Orange pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[Vojaška zdravstvena enota Slovenske vojske|VZE]],<br> [[157. logistični bataljon (Slovenija)|157. LOGB]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.52 |position=right |mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[17. bataljon vojaške policije Slovenske vojske|17. BVP SV]]</small>|lat= 46.045556 |long= 14.48 |position=left |mark=White pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[132. gorski bataljon Slovenske vojske|132. GORB]]</small>|lat= 46.339964 |long= 14.062736 |position=left|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[74. srednji pehotni bataljon Slovenske vojske|74. SPEHB]]</small>|lat= 46.557611 |long= 15.6455 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[20. lahki pehotni bataljon Slovenske vojske|20. LPEHB]]</small>|lat= 46.235833 |long= 15.2675 |position=right|mark=Green pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[76. protioklepna četa Slovenske vojske|76. POKČ]]</small>|lat= 46.660128 |long= 16.163117 |position=right|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[670. logistični bataljon Slovenske vojske|670. LOGB]]</small>|lat= 46.390289 |long= 15.575108 |position=right|mark=Purple pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[107. letalska baza|107. LEBA]], [[151. helikopterska eskadrilja Slovenske vojske|151. HEESK]], [[152. letalska eskadrilja|152. LEESK]], [[153. letalsko-tehnična eskadrilja (Slovenija)|153. LETEHE]], [[9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske|9. BZO]] </small>|lat= 45.899722 |long= 15.515278 |position=right|mark=Blue 0080ff pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[11. polk za komunikacije, informatiko in kibernetsko obrambo|11. PKIKO]],<br> [[5. obveščevalno-izvidniški bataljon Slovenske vojske|5. IOB]]</small>|lat= 45.962375 |long= 14.293736 |position=left|mark=white pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[16. bataljon za nadzor zračnega prostora Slovenske vojske|16. CNKZP]]</small>|lat= 46.239739 |long= 14.485853 |position=right|mark=Pink pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[45. tankovska četa Slovenske vojske|45. TČ]]</small>|lat= 45.680453 |long= 14.196383 |position=right|mark=Pink ff0080 pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. MOD]]</small>|lat= 45.579314 |long= 13.737928 |position=right|mark=Blue pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>{{nowrap|[[Enota za specialno delovanje|ESD]]}}</small>|lat= 45.574933 |long= 14.7992 |position=right|mark=Lightgreen pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[460. artilerijski bataljon Slovenske vojske|460. AB]]</small>|lat= 45.775864 |long= 14.213661 |position=left|mark=Yellow pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[18. bataljon za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske|18. JRKBO]]</small>|lat= 46.233333 |long= 14.366667 |position=left|mark=Black pog.svg}} {{Location map~ | Slovenia | background = white |label=<small>[[14. inženirski bataljon Slovenske vojske|14. INŽB]]</small>|lat= 45.8 |long= 15.166667 |position=left|mark=Black pog.svg}} |caption=Lokacije enot Slovenske vojske <br /> [[File:Green pog.svg|8px]] Pehotni bataljoni [[File:Pink ff0080 pog.svg|8px]] Oklepne enote [[File:Yellow pog.svg|8px]] Artilerijske in protioklepne enote [[File:Blue 0080ff pog.svg|8px]] Zračna enote in proti zračna obramba [[File:Blue pog.svg|8px]] Mornarska baza [[File:Lightgreen pog.svg|8px]] Specialne sile [[File:Black pog.svg|8px]] Inženerske enote [[File:Orange pog.svg|8px]] Izvidniška enota <br /> [[File:Pink pog.svg|8px]] Center za nadzor zračnega prostora}}Slovenska vojska je trenutno v procesu prestrukturiranja tako da zgoraj navedena struktura morda ni več točna, saj se trenutno organizacija pogosto spreminja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V Postojni slovesnost ob ustanovitvi 460. artilerijskega bataljona|url=https://www.slovenskavojska.si/medijsko-sredisce/novica/v-postojni-slovesnost-ob-ustanovitvi-460-artilerijskega-bataljona/|website=www.slovenskavojska.si|date=2025-12-12|accessdate=2026-01-20|language=sl}}</ref> ==Naloge in sestava == ===Naloge=== Glavne naloge slovenske vojske so: *izvajanje obrambe Republike Slovenije (mobilizacija, ofenzivno in defenzivno delovanje, odvračanje agresije, vzpostavljanje suverenosti na ozemlju RS, ...) *pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (poplave, potresi, požari...) *prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti (različne mirovne operacije po svetu) 46.055556 |long= 14.508333 ===Sestava=== Slovenska vojska je sestavljena iz: * Pripadnikov stalne sestave * Pripadnikov rezervne sestave * Prostovoljcev Stalna sestava so poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o službi v rezervni sestavi, in vojaški obvezniki, ki so dolžni služiti v rezervni sestavi. Prostovoljci so vojaški obvezniki, ki se sami odločijo za trimesečno vojaško usposabljanje. {| class="wikitable" |- ! SESTAVA SV - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Stalna sestava || 6194 || 87,02 % |- | Pogodbena rezerva || 994 || 12,98 % |- | Skupaj || 7118 || 100 % |} '''STALNA SESTAVA SV''' Stalna sestava so poklicni pripadniki vojske: vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe. Civilne osebe delajo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. {| class="wikitable" |- ! STALNA SESTAVA - podatki za avgust 2024 !! ŠTEVILO !! DELEŽ |- | Častniki || 1009 || 16,29 % |- | Podčastniki || 1779 || 28,67 % |- | Vojaki || 2159 || 34,68 % |- | Vojaški uslužbenci || 814 || 13,24 % |- | Civilne osebe || 430 || 6,94 % |- | Skupaj || 6194 || 100 % |} ==Vojaški vikariat== [[Vojaški vikariat Slovenske vojske]] je osrednja ustanova Slovenske vojske, ki skrbi za izvajanje duhovne oskrbe pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na njihovo [[veroizpoved]] in politično prepričanje. ==Oborožitev in oprema== ===Pehotna in podporna oborožitev=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Podrobnosti |- | colspan="6" |<center>'''Pištole'''</center> |- |[[Beretta 92|Beretta 92FS]] |[[Slika:Beretta 92 FS.gif|170px]] |{{ITA}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[Rex Zero 1|Arex REX Zero 1S]] |[[Slika:Rex-zero-1-s-fde.jpg|170px]] |{{SLO}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- |[[SIG Sauer P226]] |[[Slika:SIG Sauer P226 neu.jpg|170px]] |{{SWI}} |[[polavtomatska pištola]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm]] [[9×19 Parabellum|Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Brzostrelke'''</center> |- |[[Heckler & Koch MP5]] |[[Slika:HK MP5 noBG.png|170px]] |{{GER}} |[[brzostrelka]] |[[9×19 Parabellum|9 × 19 mm Parabellum]] | |- | colspan="6" |<center>'''Šibrenice'''</center> |- |[[Benelli_M4|Benelli M4]] |[[Slika:Benelli m4 2.jpg|170px]] |{{ITA}} |[[puška]] |12 merilnik | |- | colspan="6" |<center>'''Jurišne puške'''</center> |- |[[FN F2000]] |[[Slika:FN F2000S.JPG|170px]] |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[5,56×45 NATO|5,56×45 mm NATO]] | |- |[[FN_SCAR|FN SCAR]] | |{{BEL}} |[[jurišna puška]] |[[7,62×51_NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Zastava M70]] |[[Slika:Zastava M70 AB2 noBG.png|170px]] |{{YUG}} |[[jurišna puška]] |[[7,62 × 39|7,62 × 39 mm]] | |- | colspan="6" |<center>'''Mitraljezi'''</center> |- |[[FN_Minimi|FN Minimi Para]] |[[Slika:FN Minimi Para Left.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[lahki puškomitraljez]] |[[5,56 × 45 NATO|5,56 × 45 NATO]] | |- |[[FN MAG]] |[[Slika:FN MAG white background.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[mitraljez za splošne namene]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 NATO]] | |- |[[M2 Browning|M2HB]] |[[Slika:M2 Browning, Musée de l'Armée.jpg|170px]] |{{BEL}} |[[težki mitraljez]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Ostrostrelne puške'''</center> |- |[[:en:Steyr_SSG_69|Steyr SSG 69]] |[[Slika:Steyr SSG 69.jpg|170px]] |{{AUT}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[Sako TRG]] |[[Slika:Sako TRG folding stock + Zeiss 3-12x56 SSG P.JPG|170px]] |{{FIN}} |[[Ostrostrelna puška][[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM Ultima Ratio]] |[[Slika:Ultima Ratio Commando slovenske vojske.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[7,62×51 NATO|7,62 × 51 mm NATO]] | |- |[[PGM_338|PGM Mini Hecate]] |[[Slika:Mini Hecate-338 Lapua Magnum-01.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[.338 Lapua Magnum]] | |- |[[PGM Hecate II|PGM Hécate II]] |[[Slika:PGM Hecate.jpg|170px]] |{{FRA}} |[[Ostrostrelna puška]] [[zaklepno delovanje|z zaklepnim delovanjem]] |[[12,7×99 NATO]] | |- | colspan="6" |<center>'''Metalci granat'''</center> |- |[[Heckler & Koch GMG]] |[[Slika:HK GMW.jpg|170px]] |{{GER}} |[[avtomatski metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40x53 mm HV]] | |- |[[Milkor MGL]] |[[Slika:40 mm granatrevolver Armscor MGL.jpg|170px]] |{{Flag|Južna Afrika}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- |[[FN_F2000|GL1]] |[[Slika:FN GL1.png|170px]] |{{BEL}} |[[metalec granat]] |[[seznam 40-mm granat|40×46 mm LV]] | |- | colspan="6" |<center>'''Protioklepna oborožitev'''</center> |- |[[Spike_(raketa)|Spike LR]] |[[Slika:SPIKE ATGM.jpg|170px]] |{{ISR}} |[[protitankovska vodena raketa]] |170 mm | |- |[[MATADOR|RGW 90]] |[[Slika:RGW90.jpg|170px]] |{{GER}} |[[netrzajna puška|Netrzajna puška za enkratno uporabo]] |90 mm | |- |[[netrzajna puška Carl_Gustaf_8,4_cm|Carl Gustav M4]] |[[Slika:Carl Gustav M4 Kokonaisturvallisuus 2015.jpg|170px]] |{{SWE}} |[[netrzajna puška]] |84 mm |} ===Artilerija=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Službovanje !Opombe |- |[[Soltam_M-71|Soltam M71 (M839)]] |[[Slika:Soltam-howitzer-beyt-hatotchan-1.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[havbica|vlečna havbica]] |155 mm |18 | |- |[[Soltam_K6|Soltam K6]] |[[Slika:SV minomet 120 mm.jpg|190px]] |{{ISR}} |[[minomet|težki minomet]] |120 mm |50 | |- |[[M-69_(minomet)|M69]] |[[Slika:Минобацач М69 82мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |82 mm |NEZNANO | |- |[[minomet M57|M57]] |[[Slika:Минобацач М57 60мм.jpg|190px]] |{{YUG}} |[[minomet]] |60 mm |NEZNANO | |} ===Zračna obramba=== {| class="wikitable" |+ !Model !Slika !Izvor !Vrsta !Kaliber !Število kosov !Opombe |- |[[9K38 Igla]] |[[Slika:IGLA-S MANPADS at IDELF-2008.jpg|190px]] |{{URS}} |[[prenosni zračni obrambni sistem]] |72 mm |NEZNANO | |- |[[:en:IRIS-T|IRIS-T SLM]] |[[Slika:MAN 7 t mil gl IRIS-T SL.jpg|190px]] |{{GER}} |[[izstrelek zemlja-zrak]] |127 mm |0/2 |2–3 sistemi po naročilu |} ===Bojna vozila=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Vozilo !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Tanki'''</center> |- |[[Slika:M-84-Slovenia.jpg|190px]] |[[M-84]] |{{YUG}}<br />{{CRO}}<br />{{SLO}} |[[glavni bojni tank]] | |57 |[[45. oklepni bataljon Slovenske vojske|45. Tankovska četa]], do 18 aktivnih, ostali v rezervi |- |[[Slika:M-55S SV.jpg|190px]] |[[T-55]] |{{URS}} |[[glavni bojni tank]] |M-55S1 |30 |28 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. Ostala dva sta v [[Vojaški muzej Slovenske vojske|muzeju v Pivki]]. |- | colspan="7" |<center>'''Oklepni transporter'''</center> |- |[[Slika:LKOV valuk IAS2008.jpg|190px]] |[[LKOV Valuk|Pandur I (6×6)]] |{{SLO}} |[[Oklepni transporter]] |[[LKOV Valuk]] |85 |20 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- |[[Slika:Slovenia Patria Svarun 8x8.jpg|190px]] |[[Patria AMV]] |{{FIN}} |[[oklepni transporter]] |[[Patria AMV|SKOV Svarun]] |30+106 | |- |[[Slika:Slovenia BOV VP SV.jpg|190px]] |[[BOV (TAM)|BOV]] |{{YUG}} |[[oklepni transporter]] |BOV-3/BOV-M |12 |26 podarjenih [[Ukrajina|Ukrajini]]. |- | colspan="7" |<center>'''Izvidniška vozila'''</center> |- |[[Slika:OTOKAR KOBRA SLOVENSKE VOJSKE.jpg|190px]] |[[Otokar Cobra]] |{{TUR}} |[[oklepni transporter]] |[[Otokar Cobra|LKVO Kobra]] |10 |v različici [[RKBO]] |- | colspan="7" |<center>'''Lahka večnamenska vozila'''</center> |- |[[Slika:Slo.JLTV.jpg|190px]] |Oshkosh JLTV |{{USA}} |Lahko bojno taktično terensko vozilo |Oshkosh JLTV (Perun) |161 |Načrtovana je preoborožitev nekaterih Perunov z daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 25]], ki pa je še v razvoju.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ob dnevu Slovenske vojske bodo predstavljene tudi njene nove zmogljivosti in razvojni projekti {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2025-05-24-ob-dnevu-slovenske-vojske-bodo-predstavljene-tudi-njene-nove-zmogljivosti-in-razvojni-projekti/|website=Portal GOV.SI|date=2025-05-24|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Humvee-Slovenia.jpg|190px]] |[[visokomobilno večnamensko kolesno vozilo]] |{{USA}} |Večnamensko kolesno vozilo visoke mobilnosti |Hummwee M-1114<br/>Hummwee M-1511 |42 |20 podarjenih Ukrajini; nadomeščani z Oshkoshi |- | colspan="7" |<center>'''Protiminsko zaščitena vozila'''</center> |- |[[Slika:Mine resistant ambush protected vehicles.jpg|190px]] |Cougar JERRV |{{USA}} |Pehotno mobilnostno vozilo |Cougar HE |7 | |- |colspan=7|<center>'''Logistična vozila'''</center> |- |[[Slika:MANSV.jpg|190px]] |[[taktični tovornjaki RMMV HX|HX 8x8 RMMV Rheinmetall]] |{{GER}} |[[vojaško vozilo|Tovornjaki za prevoz in vodo]] |40 | | |- |[[Slika:Mercedes-Benz Actros 3348 E. T..JPG|190px]] |[[Mercedes-Benz Actros]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenska vojska sodeluje pri odpravi posledic zadnjih poplav 02.jpg|190px]] |[[Iveco serija T]] |{{ITA}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Slovenian Army Truck.jpg|190px]] |MAN 15 TMILGL W A1 |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:Unimog used by the French Army.jpg|190px]] |[[Unimog]] |{{GER}} |[[vojaški tovornjak]] |30 | | |- |[[Slika:TAM-150 2.jpg|190px]] |TAM 150 T11 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:TAM 110 VS1.jpg|190px]] |TAM 110 T7 B/BV |{{YUG}} {{SLO}} |[[vojaški tovornjak]] | | | |- |[[Slika:SV.toyota.jpg|190px]] |Toyota MMV Survivor Land Cruiser |{{JAP}} |vojaško lahko terensko vozilo |91 | | |- |[[Slika:Red Falcons train drivers for new tactical vehicle 150122-A-ZK259-256.jpg|190px]] |MRZR |{{USA}} |vojaško lahko terensko vozilo |NEZNANO | | |- | colspan="7" |<center>'''Oklepna reševalna vozila'''</center> |- |[[Slika:TZI 55.jpg|190px]] |[[T-55|JVBT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |7 | | |- |[[Slika:VT-55A 01.JPG|190px]] |[[T-55|VT-55]] |{{CSK}} |Oklepno reševalno vozilo |2 | | |- | colspan="7" |<center>'''Nosilci mostov'''</center> |- |[[Slika:MT-55 Militärtag - Uffenheim - 2015 .jpg|190px]] |[[T-55|MT-55]] |{{CSK}} |Most z oklepnimi vozili |4 | | |} ===Letala in helikopterji=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Letal !Izvor !Vrsta !Različica !Službovanje !Opombe |- | colspan="7" |<center>'''Bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|Csm Pilatus PC-9 2x.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-9|PILATUS PC-9]] | {{SWI}} {{SLO}} |Lahki napad |[[Pilatus PC-9M »Hudournik«]] |9 | |- | colspan="7" |<center>'''Transportna letala'''</center> |- |[[Slika:Let L410UVP Turbolet 5D4 1119 (43074658164).jpg|190px]] |[[Let L-410 Turbolet|L-410 Turbolet]] |{{CZE}} |[[transportno letalo]] | |1 | |- |[[Slika:2024, C-27J Spartan, Fairford, L2-01, Slovenia - 9227 (53999054938).jpg|190px]] |[[Alenia C-27J Spartan]] |{{ITA}} |[[transportno letalo]] | |2 |19. decembra 2023 je slovenska vojska prevzela svojega prvega Spartana.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia takes delivery of its first C-27J Spartan transport|url=https://www.flightglobal.com/defence/slovenia-takes-delivery-of-its-first-c-27j-spartan-transport/156293.article|website=Flight Global|accessdate=2025-12-15|language=en|first=Craig|last=Hoyle}}</ref> 19. marca 2023 je vlada naročila še drugo letalo.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba za drugo letalo spartan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpisana-pogodba-za-drugo-letalo-spartan/681922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra Marc, Janko Petrovec, TV|last=Slovenija}}</ref> |- |[[Slika:Dassault Falcon 2000-Slovenia.jpg|190px]] |[[Dassault Falcon 2000|Falcon 2000 EX]] |{{FRA}} |transport častniškega osebja | |1 | |- |[[Slika:PC-6 02 BRZOL SV, september 13, 2009.jpg|190px]] |[[Pilatus PC-6]] |{{SWI}} |[[transportno letalo]] | |2 | |- | colspan="7" |<center>'''Helikopterji'''</center> |- |[[Slika:10 dni pomoči, podpore in sodelovanja 26. polka vojaškega letalstva pri gašenju požarov na Krasu.jpg|190px]] |[[Bell 412]] |{{USA}} |večnamenski helikopter | |8 | |- |[[Slika:AS532 Cougar Slovenian Army, september 01, 2012.jpg|190px]] |[[Eurocopter AS532 Cougar|Eurocopter AS532]] |{{FRA}} |transportni helikopter | |4 | |- |[[Slika:AgustaWestland AW139.jpg|190px]] |[[AgustaWestland AW139]] |{{ITA}} |večnamenski helikopter |[[AgustaWestland AW139|AW139M]] |0/6 |naročenih 6<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija v nakup šestih novih helikopterjev, ki bodo uporabni tudi za gašenje iz zraka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-v-nakup-sestih-novih-helikopterjev-ki-bodo-uporabni-tudi-za-gasenje-iz-zraka/689757|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Petra|last=Marc}}</ref> |- | colspan="7" |<center>'''Šolska letala'''</center> |- |[[Slika:Pipistrel Velis Electro 9992.jpg|190px]] |[[:en:Pipistrel_Velis_Electro|Velis Electro]] |{{SLO}} |trenažno letalo | |5 | |- |[[Slika:Zlin Z-43 (cn 22, D-EKGN) 2021-08-07 Andre Gerwing Collection ID 017595.jpg|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z 43]] |{{CZE}} |trenažno letalo |Zlín Z 143 |2 | |- |[[Slika:Zlin242L.JPG|190px]] |[[Zlín Z 42|Zlín Z-242]] |{{CZE}} |trenažno letalo | |8 | |- |[[Slika:Bell 206 Slo.jpg|190px]] |[[Bell 206]] |{{USA}} |trenažni helikopter | |4 | |- | colspan="7" |<center>'''Brezpilotna bojna letala'''</center> |- |[[Slika:Italian Army - 41st Regiment "Cordenons" operator launching a Bramor C4EYE drone.jpg|190px]] |[[Bramor C4EYE]] |{{SLO}} |[[izvidništvo]] | |16 | |- | |Galeb |{{SLO}} |[[izvidniško letalo]] | |1 |V operativnem delovanju v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430, Mornariškem Divizionu]], na [[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |- | colspan="7" |<center>'''Gasilska letala'''</center> |- |[[Slika:Požar na Krasu 2024 - 8.jpg|190px]] |[[Air Tractor AT-802]] |{{USA}} |[[zračno gasilstvo]] |[[Air Tractor AT-802|Air Tractor AT-802 FIRE BOSS]] |4 |Nakup štirih letal 2023<ref>{{Navedi splet|title=Šarec ob podpisu pogodbe: Danes se začenja nova doba boja z naravnimi katastrofami|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-ob-podpisu-pogodbe-danes-se-zacenja-nova-doba-boja-z-naravnimi-katastrofami/665097|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |} ===Ladjevje=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Izpodriv (t) !Ladja !Izvor !Vrsta !Službovanje !Opombe |- |[[Slika:Patrol boat Triglav side.jpg|190px]] |375 |[[Patruljna ladja Triglav|VNL Triglav 11]] |{{URS}} / {{RUS}} |[[patruljna ladja]] |1 |Ladja je bila leta 2025 temeljito prenovljena z novimi sistemi in orožjem. Ob koncu njene 30 letne življenske dobe naj bi bila nadomeščena z sodobno VNL. |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|190px]] |52 |[[HPL-21 Ankaran|HPL Ankaran 21]] |{{ISR}} |[[patruljna ladja]] |1 |Po koncu njene življenske dobe naj bo bila po sedanjih načrtih nadomeščena z sodobno VNL (kot je VNL Triglav 11). |- | |neznano (manj kot HPL Ankaran 21) |[[Čoln Č-91 Slovenske vojske|Č-91]] |{{POL}} |vojaški čoln |1 |Operativen od leta 2024 Namenjen podpori potapljačev in za [[Iskanje in reševanje|SAR]] operacije. |} ===Načrtovana nova oprema=== {| class="wikitable" |+ !Slika !Ime !Država !Vrsta !Število kosov !Opombe |- |[[Slika:Spike-LR launcher.jpg|190px]] |Spike LR2 |{{ISR}} |protitankovska vodena raketa |50 |<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia orders Spike LR2 {{!}} Shephard|url=https://www.shephardmedia.com/news/landwarfareintl/slovenia-orders-spike-lr2/|website=www.shephardmedia.com|accessdate=2025-12-15|language=en}}</ref> |- | |Patria AMV |{{FIN}} |oklepni transporter |106 |Vlada republike Slovenije je potrdila nabavo Patrij 8x8 decemra 2025.<ref>[https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459]</ref> Opremljeni naj bi bile z integrirano daljinsko vodeno oborožitveno postajo [[Mangart 30]], ki pa je še v razvoju. Datum pridobitve oklepnikov še ni znan.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru predstavili nove Patrie: "Upam, da bodo slovenski produkti tudi v tujini"|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-kopru-predstavili-nove-patrie-upam-da-bodo-slovenski-produkti-tudi-v-tujini-663288|website=siol.net|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Bundeswehr Heavy Equipment Transport Systems undergo weight testing to assist U.S. Army with transporting equipment - Scania SLT650 70t (2).webp|190px]] |logistično vozilo |{{EU}} |logistično vozilo |neznano | |- |[[Slika:French Caesar self-propelled howitzer in Iraq (cropped).jpg|190px]] |Cezar |{{FRA}} |[[samohodna havbica]] |18 |Vlada RS je Junija 2025 potrdila nabavo 18 samohodnih havbic CEZAR 6x6 v vrednosti 170 milijonov EUR<ref>{{Navedi splet|title=Za 170 milijonov evrov bomo kupili francoske samovozne havbice|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/170-milijonov-evrov-za-francoske-samovozne-havbice-2735672/|website=www.dnevnik.si|date=2025-06-02|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Mistral 3 of the Croatian army.jpg|190px]] |Mistral |{{FRA}} |[[Raketa zemlja-zrak]] kratkega dosega |neznano |<ref>[https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-v-nabavo-havbic-caesar-in-sistemov-zracne-obrambe-mistral.html]</ref> |- |[[File:Virus_sw121.png|190px]] |[[Virus SW 121]] |{{SLO}} |brezpilotno jurišno letalo |~12 |V razvoju. Načrtovana nabave za eno eskadriljo Z letalom bo mogoče upravljati tako iz letala kot s tal, njegov dolet pa naj bi bil 500 km. Imel naj bi 4 nosilce za orožje ki naj bi imeli kapaciteto do približno 150 kg bojnega tovora <ref>{{Navedi splet|title=Oborožen, brez pilota, slovenski {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/oborozen-brez-pilota-slovenski.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref> |} == Vojaški objekti == {{glavni|Seznam vojašnic Slovenske vojske}} * [[Vojašnica Cerklje ob Krki]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Četrtna skupnost Moste|Ljubljana–Moste]]) * [[Vojašnica generala Maistra]] ([[Maribor]]) * [[Vojašnica Ivana Cankarja]] ([[Vrhnika]]) * [[Vojašnica Kranj]] * [[Vojašnica Franca Uršiča]] ([[Novo mesto]]) * [[Vojašnica Postojna]] * [[Vojašnica Šentvid]] * [[Kadetnica Maribor]] * [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta]] ([[Celje]]) * [[Vojašnica Bohinjska Bela]] * [[Vojašnica Janka Premrla - Vojka]] ([[Vipava]]) * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Vojašnica Pivka]] * [[Vojašnica Slovenska Bistrica]] * [[Vojašnica Slovenski pomorščaki]] ([[Ankaran]]) * [[Vojašnica Ajševica]]/[[Center za jezikoslovno usposabljanje Partnerstva za mir]] ([[Ajševica]]) == SV in mednarodni odnosi == [[Slika:Slovenian Soldiers repare to board a U.S. UH-60 Blackhawk.jpg|thumb|right|150px|Slovenski vojaki na mednarodnih vajah v tujini.]] [[Slika:Garde Slovène.jpg|thumb|right|150px|Pripadniki slovenske garde na paradi v [[Pariz]]u.]] Slovenska vojska sodeluje na številnih mirovnih operacijah in mednarodnih vojaških vajah. '''Mirovne operacija:''' {| class="wikitable" |- ! Operacija !! Organizator !! Kraj !! Čas |- | [[Operacija Alba|ALBA]] || OVSE || [[Albanija]] || 1997 |- | AFOR || [[NATO]] || Albanija || 1998 |- | UNTSO || [[Organizacija združenih narodov|OZN]] || [[Sirija]] || 1998-2010 |- | UNIFIL || OZN || [[Libanon]] || 2005-2010 |- | UNMIC || OZN || [[Kosovo]] || 1999-2002 |- | [[KFOR]] || NATO || Kosovo || 2000-2010 |- | UNFYC || OZN || [[Ciper]] || 1997-2001 |- | OHR || OZN || [[BiH]] || 2001-2003 |- | [[SFOR]]-LHO || NATO || BiH || 1997-2004 |- | SFOR-MSU || NATO || BiH || 1999-2004 |- | SFOR-MNB || NATO || BiH || 2002-2004 |- | SFOR-ROLE1 || NATO || BiH || 2000-2004 |- | SFOR-HQ || NATO || BiH || 2001-2004 |- | SFOR-NSE || NATO || BiH || 2003-2004 |- | Joint Enterprise || NATO || BiH || 2005-2010 |- | ALTHEA || [[EUFOR]] || BiH || 2005-2010 |- | [[ISAF]] || NATO || [[Afganistan]] || 2004-2010 |- | CENTCOM || NATO || [[Združene države Amerike|ZDA]] || 2004-2010 |- | CONCORDIA || [[EU]] || [[Makedonija]] || 2003 |} '''[[Mednarodne vojaške vaje]]:''' {| class="wikitable" |- ! Ime vaje !! Čas |- | Cooperative Nugget (ZDA)|| 1997 |- | Cooperative Key || 2002 |- | Cunning Wassel || 2002 |- | Clever Ferret || 2003 |- | Elite || 2003 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == {{Refbegin}} *{{navedi splet||title=Slovenska vojaška zgodovina|url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=785|date=2006|accessdate=25. december 2024|publisher=Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje|last=Bernik|website=dk.mors.si|first=Valerija B.}} == Glej tudi == * [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] *[[Generalštab Slovenske vojske]] *[[Poveljstvo sil Slovenske vojske]] * [[oznake Slovenske vojske]] * [[čini Slovenske vojske]] * [[odlikovanja Slovenske vojske]] * [[vojašnice Slovenske vojske]] *Podčastniški zbor [[vojašnice Slovenske vojske|Slovenske vojske]] * [[dnevi Slovenske vojske]] * [[revija]] ''[[Slovenska vojska (revija)|Slovenska vojska]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] * [[Seznam slovenskih vojaških diplomatov]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Slovenian Armed Forces|Slovenska vojska}} * [http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html Zakon o obrambi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110524023438/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO532.html |date=2011-05-24 }} * [http://www.slovenskavojska.si/ Slovenska vojska] * [http://www.vojska.net/military/slovenia/ Slovenska vojska (Oborožitev in organiziranost)] * [http://www.postanivojak.si Postani vojak (pridobivanje kadrov)] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oborožene sile po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1994]] [[Kategorija:Vojaštvo Slovenije]] [[Kategorija:Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenska vojska|*]] [[Kategorija:Letalske šole]] sqb5x6wkrm059z690a689olm6klks2f 0 15872 6749852 6485394 2026-09-12T21:28:46Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6749852 wikitext text/x-wiki '''Baraga''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 190 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.276. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Ana Baraga]] (* 1988), ilustratorka, oblikovalka in pesnica * [[Andrej Baraga (zdravnik)|Andrej Baraga]] (* 1939), zdravnik travmatolog * [[Andrej Baraga (pravnik)|Andrej Baraga]] (1965–2022), pravnik (sodnik, tožilec, odvetnik) * [[Antonija Höffern|Antonija Hőffern]] (r. Baraga) (1803–1871), učiteljica, prva slovenska izseljenka v ZDA * [[France Baraga]] (* 1942), arhivist in prevajalec * [[Friderik Baraga]] (1797–1868), misijonar v Severni Ameriki, jezikoslovec in škof * [[Ksenija Baraga]] (* 1960), akademska slikarka in unikatna tekstilna oblikovalka * [[Ludvig Baraga]] (1893–1930), igralec * [[Martin Bricelj Baraga]] (* 1977), intermedijski umetnik * Miro(slav) Baraga, elektroinženir * [[Rafael Baraga]] (1931–2021), gospodarstvenik, častni občan Postojne * [[Srečko Baraga]] (1901–1977), učitelj in kulturni delavec * [[Viktor Baraga]], častni konzul Avstralije v Sloveniji * [[Živa Baraga Moškon]] (* 1931), arhitektka in industrijska oblikovalka == Glej tudi == * [[Barada]], priimek ([[Tomaž Barada]], [[Tyra Barada]]) * [[Trio Baraga]] * [[Baragovo semenišče]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Baraga}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] c1n6xonjvw2mavj635etpvumxij9vva 0 22459 6749835 6749473 2026-09-12T20:14:04Z Shabicht 3554 6749835 wikitext text/x-wiki {{zapomen|glasbeno skupino|California (glasbena skupina)}} {{US state | Name = Kalifornija | Fullname = State of California | RodilnikImena = Kalifornije | Flag = Flag of California.svg | Seal = Seal_of_California.svg | Map = Map of USA highlighting California.png | Nickname = Zlata država (The Golden State) | Capital = [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] | OfficialLang = [[angleščina]] | Languages = [[angleščina]] (58,1 %), [[španščina]] (28,8 %), drugi (13,1 %) | population_demonym = Kalifórnijec, Kalifórnijka, Kalifórnijci, Kalifórnijke | LargestCity = [[Los Angeles]] | Governor = [[Gavin Newsom]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | Senators = [[Adam Schiff]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) [[Alex Padilla]] ([[Demokratska stranka (ZDA)|D]]) | PostalAbbreviation = CA | AreaRank = 3 | TotalArea = 410.000 | LandArea = 404.298 | WaterArea = 20.047 | PCWater = 4,7 | PopRank = 1 | 2010Pop = 37.692.000 | DensityRank = 11 | 2010Density = 94 | AdmittanceOrder = 31 | AdmittanceDate = [[9. september]] [[1850]] | TimeZone = [[pacifiški standardni čas|Pacifik]]: [[UTC]]-8/[[poletni čas|-7]] | Latitude = 32°30' do 42° severno | Longitude = 114°8' do 124°24' zahodno | Width = 402,5 | Length = 1.240 | HighestElev = 4.148 | MeanElev = 884 | LowestElev = -86 | ISOCode = US-CA | Website = www.state.ca.us }} '''Kalifórnija''' ([[angleščina|angleško]] in [[španščina|špansko]] ''California'') je [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] na zahodu [[Združene države Amerike|ZDA]], ki meji na [[Tihi ocean]]. Ima največje število [[prebivalstvo|prebivalstva]] med vsemi zveznimi državami ZDA. Kalifornija na severu meji na [[Oregon]], na vzhodu na [[Nevada|Nevado]] in [[Arizona|Arizono]], na jugu na [[Mehika|Mehiko]], na zahodu pa jo obliva [[Tihi ocean]]. Južno mejo z Mehiko določa [[reka]] [[Kolorado]]. Kalifornija se je [[Združene države Amerike|ZDA]] priključila [[9. september|9. septembra]] [[1850]], kot 31. zvezna država. [[Kmetijstvo]] in [[rudarstvo]] sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je »Zlata država«. Pomembnejša kalifornijska mesta so: [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]] (glavno mesto), [[Los Angeles]] (največje mesto), [[San Diego]], [[San Francisco, Kalifornija|San Francisco]], [[San Jose, Kalifornija|San Jose]], [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] in [[Oakland, Kalifornija|Oakland]]. == Površina == S površino 424.002 kvadratnih kilometrov je Kalifornija tretja največja zvezna država v ZDA, pri čemer ima državna uprava v lasti 45 % ozemlja. Po obliki je najbolj podobna loku z veliko dolžino (1.240&nbsp;km, sever–jug) in manjšo širino (595&nbsp;km, vzhod–zahod). Njen relief je zelo razgiban, od 86 metrov pod morsko gladino v [[Dolina smrti|Dolini smrti]], do 4417 metrov na [[Mount Whitney]]u (ki je tudi ena najvišjih gora v ZDA). == Geološka zgradba == Geološka zgradba Kalifornije je zelo pisana, zato jo največkrat delijo na štiri regije: centralno z gorato okolico, nižja gričevja, vzhodne [[kotlina|kotline]] s [[puščava]]mi in obalno regijo. Centralna regija je velika kotlina z debelimi plastmi rodovitnih, aluvialnih prsti. Obdana je s številnimi gorovji, tako na vzhodu meji na [[Sierra Nevada, Kalifornija|Sierro Nevado]] ([[granit]]no gorovje z ostrimi vrhovi in številnimi rekami). Na enem izmed gorovij je tudi še delujoči [[ognjenik]]. Nižja gričevja se razprostirajo na jugozahodu in so sestavljena prav tako iz [[granit|granita]], vendar se od Sierre Nevade razlikujejo po nižji [[nadmorska višina|nadmorski višini]] in odsotnosti [[ledenik]]ov. Na vzhodu je veliko kotlin in [[Dolina|dolin]], med najpomembnejšimi sta [[Dolina smrti, Kalifornija|Dolina smrti]] in [[puščava Mojave]], ki zavzema eno petino skupne površine Kalifornije. Obala je geološko nestabilna z mnogo prelomnicami, kot je [[prelomnica sv. Andreja]]. Najdaljša reka v Kaliforniji je [[Sacramento (reka)|Sacramento]], ki se izliva v [[zaliv San Francisca]]. Tudi druga največja reka [[San Joaquin (reka)|San Joaquin]] teče večinoma po centralni regiji in se skupaj s pritoki napajata z vodo iz okoliških gorovij. Obstaja tudi več majhnih in nekaj večjih jezer: [[Tahoe (jezero)|jezero Tahoe]] [[Clear Lake]], [[Honey (jezero )|Honey]] in [[Mono (jezero)|jezero]]. == Podnebje == Tudi [[podnebje]] je raznoliko, vendar je večinoma subtropsko. Zaradi vpliva [[morje|morja]] in poletne [[megla|megle]] ima obala zelo mile [[zima|zime]] in relativno hladna [[poletje|poletja]]. V notranjosti postane podnebje bolj kontinentalno. Centralni del je poleti zelo vroč, zime pa so še vedno mile. Vzhodna gorovja so zelo suh predel, kjer se podnebje spreminja od milih poletij in mrzlih zim na severu do ekstremno vročih poletij na jugu. Najvišja [[temperatura]] 56,7&nbsp;°C izmerjena v ¤ leta 1913, je blizu svetovnega rekorda. Najnižjo temperaturo –42,8&nbsp;°C so izmerili leta 1937 severno od jezera Tahoe. == Favna in flora == Nobena zvezna država nima toliko raznolikih vrst [[rastlina|rastlin]] in kar 40 % rastlin, ki jih najdemo v ZDA, izvira iz Kalifornije. Med najbolj pogoste rastline spada [[mak]]. Med drevesi je največ iglavcev ([[Jelka (drevo)|jelk]], [[Bor (drevo)|borov]]). V Kaliforniji najdemo tudi najvišja ([[mamutovec|sekvoje]]) in najstarejša (bori do 4000 let) drevesa na svetu. Ob obali je največ tal poraslih s travo, v notranjosti pa jo nadomesti zimzeleno grmičevje. V višjih predelih najdemo [[hrast]]ove gozdove, nad 2000 m pa jih začnejo nadomeščati iglasti gozdovi. V puščavah na vzhodu raste predvsem grmičevje in [[kaktusi]]. Zaradi velike raznolikosti rastlin je tudi veliko vrst živali. Na vzhodu živijo zaradi puščav predvsem nočne živali; [[kojot]]i, [[zajec|zajci]], [[lisica|lisice]], [[podgana|podgane]], [[žuželke]] in [[plazilci]]. Na gričevjih najdemo zajce, divje mačke in veliko vrst ptic, v gozdovih pa [[jeleni|jelene]], [[kune]], lisice in [[kače]]. Večje živali, kot so [[medvedi]] in antilope, pa živijo na severu. == Surovine, produkti in vrste industrije == Kljub črpanju rezerv [[zlato|zlata]], [[nafta|nafte]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[živo srebro|živega srebra]], Kalifornija ostaja pomembno najdišče surovin. V velikih količinah so prisotni bor, [[magnezij]], [[srebro]], [[azbest]], [[pesek]], [[cement]], [[železova ruda]] in [[sol]]. Pridelajo največ kmetijskih pridelkov v ZDA. Glavni so [[grozd]]je, [[bombaž]], [[krompir]], [[riž]], [[zelenjava]], [[paradižnik]], [[špinača]], [[agrum]]i in [[mandelj|mandlj]]i. Živina in njeni izdelki, kot so mlečni izdelki, [[meso]], [[jajca]] in [[perutnina]] so tudi pomembni. Kalifornija prispeva eno desetino letnega poseka dreves in 4 odstotke vrednosti ulova rib. Najpogostejši proizvodi so [[letalo|letala]], transportni izdelki, industrijski stroji, znanstveni instrumenti, hrana in kovinski izdelki. Dobiček prinašata tudi [[turizem]] in [[Hollywood|filmska industrija]]. == Prebivalstvo == Po popisu leta 1990 je Kalifornija imela 29.760.021 prebivalcev, kar je bil porast za 26 % od leta 1980. Povprečna gostota je bila 70 prebivalcev na km², kar jo uvršča med najbolj poseljene dele ZDA. S popisom so odkrili veliko različnih [[etnična skupina|etničnih skupin]] in ras. Predvsem je veliko ljudi kitajskega in japonskega porekla. Večina prebivalstva živi v mestnih aglomeracijah ob obali [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]]. == Izobrazba in kultura == Čeprav je ustava iz leta 1849 zagotavljala šolski sistem, so svobodne šole odprli šele leta [[1866]]. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so zgradili tudi višje in visoke šole. V 80-tih letih je Kalifornija imela 7.430 državnih [[osnovna šola|osnovnih]] in [[srednja šola|srednih šol]] z 3,5 milijona učenci in 1,3 milijona [[dijak]]i. Okoli 500.000 jih je hodilo v privatne šole. Imela je tudi 310 šol za višjo izobrazbo in enega največjih sistemov [[univerza|univerz]] v ZDA z 1,7 milijona [[študent]]i. Zaradi podpore [[umetnost]]i je Kalifornija postala ena izmed glavnih kulturnih centrov v ZDA. Ima predvsem veliko [[knjižnica|knjižnic]], [[muzej]]ev in [[spomenik]]ov. Pomembne so tudi zvezdarne na hribih v bližini velikih mest. == Turizem == Razen kalifornijskih plaž so pomembni turistični centri [[Disneyland, Kalifornija|Disneyland]], [[Hollywood]], [[Palm Springs]], jezero Tahoe in narodna parka [[narodni park Yosemite|Yosemite]] ter [[narodni park Sequoia|Sequoia]]. Najdemo tudi veliko zgodovinskih območij, ki predstavljajo španske naselitve in zlato mrzlico. Zaradi močne raznolikosti površja in velikih neselij je mogoč skoraj vsak [[šport]]. Obala je idealna za [[plavanje]], [[jadranje]], ribarjenje in [[deskanje]]. Gorovja pa privabljajo izletnike, [[smučar]]je in [[lovec (oseba)|lovce]]. == Vlada == Kalifornija je dobila današnjo ureditev leta 1879. Izvršilno oblast predstavlja [[guverner]] s podguvernerjem, ki sta voljena za štiri leta in lahko opravljata funkciji največ dvakrat. Zakonodajno oblast imata [[senat]] in zbor. 40 članov senata je voljenih vsake štiri leta, 80 članov zbora pa vsake dve leti. Prebivalci Kalifornije lahko vsak zakon zavrnejo s pomočjo [[referendum]]a. Na nacionalni ravni ima Kalifornija dva senatorja in 52 predstavnikov v kongresu ZDA. Zvezna država ima tudi 54 glasov pri predsedniških volitvah. Glavna stranka je republikanska, ki ima tudi večino sedežev. == Zgodovina == === Špansko in mehiško obdobje === [[Slika:The landing of Cabrillo on California (detail from mural by Daniel Sayre Groesbeck at the Santa Barbara County Courthouse).jpg|250px|sličica|levo|Pristanek Cabrilha v Kaliforniji]] Prvotni prebivalci Kalifornije so bili [[Ameriški staroselci|Indijanci]] (v zvezni državi je še sedaj 109 plemen, ki jih priznava izvršilna oblast Kalifornije, ter več kot štirideset plemen ali plemenskih skupin, ki se kot take opredeljujejo in so zaprosila za tovrstno priznanje). Večina jih je nekoč živela v sedanji centralni regiji, zaradi lahke dostopnosti hrane, pa tudi ob obali, drugi pa ob jezerih in rekah. Leta 1542 je iz [[Mehika|Mehike]], po naročilu podkralja Nove Španije [[Antonio de Mendoza|Antonia de Mendoza]], po morju prispela odprava, ki jo je vodil portugalski pomorščak in raziskovalec João Rodrigues Cabrilho ([[španščina|šp.]] Juan Rodríguez Cabrillo), ta je na ozemlju Kalifornije razglasil oblast [[Španija|španske krone.]]<br> Slovenski [[Družba Jezusova|jezuit]] Marko Anton Kappus (1657–1717)<ref>{{navedi splet |url= https://www.ff.uni-lj.si/publikacije/marko-anton-kappus-slovenski-jezuit-na-koncu-novega-sveta|title=Marko Anton Kappus - slovenski jezuit na koncu Novega sveta |accessdate=15. julij 2026 |date= |format= |work= }}</ref> je deloval v Sonori in Spodnji Kaliforniji, med ljudstvi Pima in drugimi staroselci. Bil je misijonar, sodelavec bolj znanega italijana Eusebia Francisca Kina. Junipero Serra (1713–1784)<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/junipero-serra-razglasen-za-svetnika |title=Junipero Serra razglašen za svetnika |accessdate= |date=24.9.2015 |format= |work= }}</ref> je prišel v Ameriko po izgonu jezuitov leta 1767. Bil je frančiškan, ki je prevzel misijonsko delo v Kaliforniji, kjer je v 18. stoletju ustanovil znamenite kalifornijske misije, verigo 21 [[Frančiškani|frančiškanskih]] [[Misijonska postaja|misijonov]]. Veliko večjih mest v Kaliforniji je nastalo iz teh misijonov, vključno s [[San Francisco|San Franciscom]] (misijon San Francisco de Asís), [[San Diego|San Diegom]] (misijon San Diego de Alcalá), [[Ventura, Kalifornija|Venturo]] (misijon San Buenaventura) in [[Sveta Barbara (razločitev)|Santa Barbaro]] (misijon Santa Barbara), med drugimi. Misijoni so bili pomembni ne samo za pokristjanjevanje staroselcev (tudi s silo), ampak so bili tudi pomembna gospodarska in kolonizacijska središča. Leta 1821 so ozemlje zavzeli [[Mehika|Mehičani]] in Kalifornija je postal Alta California oz. Zgornja Kalifornija, precej večja od današnje zvezne države v ZDA. Po sekularizaciji misijonov so njihova zemljišča prišla v zasebne roke, razvila so se velika živinorejska posestva (ranchos), pa tudi kmetijstvo in trgovina. V Kaliforniji so se že naseljevali prvi ameriški priseljenci, ki so bili v skladu z 19. stoletno ameriško ideologijo »Manifest destiny« prepričani, da imajo Združene države jasno in božjo usojeno pravico širiti svoje ozemlje čez celotno Severno Ameriko – od Atlantika do Pacifika.<ref>{{navedi splet |url=https://ushistory.org/free-online-textbooks/us/manifest-destiny/29 |title=Manifest destiny |accessdate=12. september 2026 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> Po priključitvi [[Teksas|Teksasa]] leta [[1845]] so se odnosi z Mehiko zaostrili in naslednje leto je izbruhnila Ameriško-mehiška vojna, v kateri so Američani hitro prevzeli nadzor nad Kalifornijo, vojna pa se je končala s podpisom mirovne pogodbe iz Guardalupe Hidalga 2. februarja 1848. ZDA so Mehiki, kot odškodnino za ozemlje Kalifornije, plačale petnajst milijonov dolarjev, {{glavni|Ameriško-mehiška vojna}} 9. septembra 1850 so Kalifornijo, kot 31. zvezno državo, priključili k ZDA. === Zlata mrzlica in nadaljnji razvoj === [[Slika:California Clipper 500.jpg|250px|sličica|desno|Oglas za potovanje z ladjo v Kalifornijo, objavljen okoli 1850]] Odkritju zlata leta 1848 ([[James W. Marshall]]) pri Sutter's Millu ob reki American je leto zatem sledila t.i. velika kalifornijska zlata mrzlica, to je množični naval novooklicanih iskalcev zlata, ki so prihajali tako z vzhoda [[Združene države Amerike|ZDA]], kot tudi drugih delov sveta. Glavno mesto Kalifornije se je prestavljalo, dokler ni prišlo do Sacramenta leta 1854, kjer je tudi ostalo. Med [[Ameriška državljanska vojna|državljansko vojno]] je bila Kalifornija na strani Severa, ker je bilo mnogo priseljencev iz severa ZDA. Končanje [[transkontinentalna železnica|transkontinentalne železnice]] (1869) je končalo izolacijo zvezne države in povečalo trg za prodajo kmetijskih pridelkov. Od 1850 do 1870 je veliko dobička pridobila s kmetijstvom in z rudarstvom, napredki pa so bili vidni tudi v industriji. [[Slika:Post-and-Grant-Avenue-Look.jpg|250px|sličica|desno|posledice potresa v San Franciscu (1906)]] Zaradi pomanjkanja kapitala pa je bila rast počasna, pojavila se je velika [[brezposelnost]]. Temu je sledilo pravo nasprotje zaradi kupovanja ozemelj in pritoka kapitala. Pojavila se je rast pridelave [[pšenica|pšenice]] in [[citrus]]ov. [[Los Angeles]] je gospodarski vrh dosegel leta 1887, [[San Francisco]] pa je postal največje mesto na pacifiški obali in svetovni trgovinski center, vendar ga je leta 1906 dodobra uničil katastrofalni potres. === 20. stoletje === V zadnjem desetletju devetnajstega stoletja je začelo gospodarstvo v večjih središčih pešati. Pojavilo se je [[nasilje]] in [[korupcija]], zato so se odločili za temeljite gospodarske in politične [[reforma|reforme]]. Prva svetovna vojna je pripomogla k rasti kmetijstva in industrije. V 20. letih se je v Kalifornijo priselilo 2 milijona ljudi in takrat je Los Angeles postalo prvo milijonsko mesto v Kaliforniji. Močno se je tudi razmahnila filmska industrija v Hollywoodu. Po padcu leta 1929 je močna depresija prizadela tudi Kalifornijo, ki se jo je rešila z izgradnjo letal in [[ladjedelnica|ladjedelnic]] za potrebe druge svetovne vojne. Med vojno se je število prebivalstva spet povečalo za dva milijona. Delovna mesta so pridobili z novo nastalo elektotehnično vejo industrije. Zaradi tega so ji omejili državne donacije, v zadnjem času pa so vse bolj potrebne zaradi velike škode, ki so jo naredili potresi. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author=Blake, Robert |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|California}} {{us-geo-stub}} {{ZDA}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zvezne države Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Kalifornija|*]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] 7e29qauemqb4c1pwzxy7sq8m9g17glw 0 22835 6749734 6399529 2026-09-12T17:53:09Z Upwinxp 126544 združevanje podatkov iz člankov o posameznih številkah, 1. 6749734 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{411vm}} '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Vsebina številk in glasbene podlage == {| class="wikitable" |+ !Številka !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |* '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |* '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. | |- |7. | |- |8. | |- |9. | |- |10. | |- |11. | |- |12. | |- |13. | |- |14. | |- |15. | |- |16. | |- |17. | |- |18. | |- |19. | |- |20. | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] 6zqe13og8wys8oodjxbm1vwv8raes03 6749735 6749734 2026-09-12T17:53:26Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[411 video revija]] na [[411 Video Magazine]]: naslovov publikacij ne prevajamo 6749734 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{411vm}} '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Vsebina številk in glasbene podlage == {| class="wikitable" |+ !Številka !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |* '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |* '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. | |- |7. | |- |8. | |- |9. | |- |10. | |- |11. | |- |12. | |- |13. | |- |14. | |- |15. | |- |16. | |- |17. | |- |18. | |- |19. | |- |20. | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] 6zqe13og8wys8oodjxbm1vwv8raes03 6749744 6749735 2026-09-12T18:01:11Z Upwinxp 126544 v delu 6749744 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{411vm}} '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Številke == {| class="wikitable" |+ !Številka !Izid !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. |julija 1993 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. |septembra 1993 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. |novembra 1993 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |januarja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |marca 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. |maja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' |- |7. |julija 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' Članek Wheels of fortune z [[Bam Margera|Bam Margero]] je bil ponovno objavljen na dodatnem DVDju v DVD različici 61. številke, ''The Bam issue''. |- |8. | |- |9. | |- |10. | |- |11. | |- |12. | |- |13. | |- |14. | |- |15. | |- |16. | |- |17. | |- |18. | |- |19. | |- |20. | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] m8ofgdyvjpzufpi7zir2wilr2q7n5gp 6749751 6749744 2026-09-12T18:11:49Z Upwinxp 126544 v delu 6749751 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{411vm}} '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Številke == {| class="wikitable" |+ !Številka !Izid !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. |julija 1993 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. |septembra 1993 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. |novembra 1993 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |januarja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |marca 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. |maja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' |- |7. |julija 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' Članek Wheels of fortune z [[Bam Margera|Bam Margero]] je bil ponovno objavljen na dodatnem DVDju v DVD različici 61. številke, ''The Bam issue''. |- |8. |septembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chris Senn]], [[Quim Cardona]], [[Marcelle Johnson]], [[Bill Pepper]], [[Kien Lieu]], [[Dan Sudko]], [[Pepe Martinez]], [[Andy MacDonald]], [[Ricky Oyola]], [[Neal Hendrix]], [[Chet Thomas]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Justice System]] - [[Soulstyle]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rich Colwell]], [[Mike Maldonado]], [[James Riff]], [[Matt Milligan]] ([[Justice System]] - [[Santana]], [[Federation]] - [[Life so free]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Element_(podjetje)|Element]] ([[Digable planets]] - [[9th wonder]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Madison, Wisconsin]] ([[Souls of mischief]] - [[Never no more]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Pat Channita]], [[Reese Forbes]] ([[The Selecter]] - [[The Selecter_(pesem)|The Selecter]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Galliano]] - [[Long time gone]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]]/[[Chocolate]]/[[The firm]], [[Element_(podjetje)|Element]]/[[New Deal]]/[[Mad Circle]], [[SMA]] ([[Coolio]] - [[I remember (kendal's j funk)]], [[Justice system]] - [[Summer in the city (sunshine blend)]], [[Fretblanket]] - [[1941_(pesem)|1941]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands street and vert]], [[Venice street grind]], [[Munster street]] ([[Dexy's midnight runners]] - [[Come on Eileen]], [[Digable planets]] - [[Graffiti]], [[Fretblanket]] - [[Junkfuelled]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Fred Gall]], [[Phil Shao]] ([[Digable planets]] - [[K.B.'s alley]], [[No Use for a Name]] - [[Until it's gone]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[ASR sejem]] |- |9. |novembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Chris Lambert]], [[Reese Forbes]], [[Jamie Thomas]], [[Mike Fraizer]], [[Alphonzo Rawls]], [[Heath Kirtchart]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Is it right?]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Fretblanket]] - [[Song in b]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Guru]] - [[Take a look]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Andy Stone]] ([[Extra prolific]] - [[Never changing]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Drake Jones]], [[Stevie Williams]], [[Josh Kalis]], [[Chany Jeanguenin]], [[Anthony Correa]] ([[Sick of it all]] - [[Cease fire]], [[Lords of the underground]] - [[Tic toc]], [[Extra prolific]] - [[Cash money]], [[R.P.M.]] - [[Sorti des ombres]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Sonic]] ([[Pat Benatar]] - [[Hit me with your best shot]], [[Blondie]] - [[Hanging on the telephone]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[New York]] ([[Lords of the underground]] - [[What I'm after]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Fred Gall]], [[Jamie Thomas]]/[[Kris Markovich]] ([[DJ Krush]] - [[Slow chase]], [[DJ Krush]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Monstermash vert and high air]], [[Newburgh pro and am]], [[LOVE park pro and am]] ([[Palmskin productions]] - [[In a silent way]], [[Lords of the underground]] - [[Keepers of the funk]], [[Sick of it all]] - [[No cure]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Huntington beach skatepark]] ([[Federation]] - [[Rusty James]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Trust me]].'' |- |10. |januarja 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[Now]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[MVM and the monster]] - [[Big black cadillac]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[MCM and the monster]] - [[Meltdown]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ricky Oyola]], [[Mike Vallely]] ([[Guru]] - [[Down the back streets]], [[Solsonics]] - [[Jazz in the present tense]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rob Gonzalez]], [[Jimmy Chung]], [[Lennie Kirk]] ([[Dillon fence]] - [[Living room scene]], [[Tom Robinson band]] - [[2-4-6-8 motorway]], [[Solsonics]] - [[Now this is how we do it]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Santa Clara PRO street contest]] ([[Fretblanket]] - [[Curtainsville]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Harris]], [[Paul Zitzer]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Mike Crabtree]] ([[Rhythm collision]] - [[Burning bridges]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Rhythm collision]] - [[Underground]]) ''Glasba v zaslugah je [[Pegboy]] - [[Never a question]].'' |- |11. |marca 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gentry]] - [[Outside looking in]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[I should have known]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ray Barbee]], [[Ed Templeton]] ([[Ray Barbee]] - [[Powerline]], [[Fluf]] - [[Rooked]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chad Muska]], [[Jon Comer]] ([[DJ Krush]] - [[Kemuri]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa PRO]] ([[The nails]] - [[88 lines about 44 women]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Andy McDonald (rolkar)|Andy McDonald]], [[Billy Pepper]], [[Dave Duren]], [[Ethan Fowler]], [[Keith Hufnagel]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Dave Mayhew]], [[Jerry Fowler]] ([[RPM]] - [[2000 (pesem)|2000]], [[Pegboy]] - [[Blister]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[The grind skatepark]] ([[The specials]] - [[Too much too young]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] z [[Neil Hendrix]]om in [[Jason Ellis]]om ([[MCM and the monster]] - [[Dash 243]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Warped turneja]] ([[Face to face]] - [[Disconnected]], [[Madness (skupina)|Madness]] - [[Madness (pesem)|Madness]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Sights in the city]].'' |- |12. |maja 1995 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chany Jeanguenin]], [[Gershon Mosely]], [[Armando Barajas]], [[Vinnie Ponte]], [[Ed Templeton]], [[Chad Fernandez]], [[Phil Shao]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Tha alkoholiks]] - [[The next level]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Paul Zitzer]], [[Matt Reason]] ([[Tha alkoholics]] - [[Let it out]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Keefe]], [[Tony Cox]] ([[DJ Krush]] - [[Interlude krush]], [[Palmskin productions]] - [[Slipper suite]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Santa Rosa skatepark]] ([[Man will surrender]] - [[Silent pain]], [[Rhythm collision]] - [[Pictures on my wall]], [[Man will surrender]] - [[Another point of view]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Moses Itkonen]] ([[Mobb deep]] - [[Survival of the fittest]], [[Mobb deep]] - [[Eye for an eye]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Black label]] ([[The vandals]] - [[Shi'ite punk]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Steve Berra|Steve Berro]] in [[Jamie Thomas]]om, [[Planet earth]]/[[Rhythm]] v [[Vankuver|Vankuvru]] ([[Shrinking violets]] - [[Dead pop stars]], [[Fretblanket]] - [[Big fat ugly]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[Eastern skateboard supply]] Članek ''Private property'' [[Eastern skateboard supply]] je posvečen [[Chet Childress]]ovi mami. ''Glasba v zaslugah je [[Mobb deep]] - [[Right back at you]].'' |- |13. |julija 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Illrepute]] - [[Dat Marley song]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Ben Harper]] - [[Ground on down]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Combine]] - [[Ephidrene]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Barker Barrett]], [[Jason Ellis]] ([[Butthole surfers]] - [[P.S.Y.]], [[Howie B. INC]] - [[Head west]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Bobby Puleo]], [[Jesse McMillin]], [[Zach Hudson]] ([[DJ Krush]] - [[Dig this vibe]], [[Alyasha]] - [[Waterwalker]], [[Alyasha]] - [[Sitarmadilloblues]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[X games]], [[Munster rolkarsko tekmovanje]], [[Radlands rolkarsko tekmovanje]] ([[Bracket]] - [[P.C.]], [[Bracket]] - [[Closed caption]], [[The Ramones]] - [[I don't want to grow up]], [[The Ramones]] - [[Have a nice day]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Harold Hunter]], [[Geoff Rowley]] ([[Mobb deep]] - [[Cradle to the grave]], [[The specials]] - [[Rat race]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] ([[Guru]] - [[Respect the architect]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Shaft]], [[Giant]] ([[Tha alkaholiks]] - [[All the way live]], [[The obvious]] - [[Detached]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ron Allen]] ''Glasba v zaslugah je [[Bad religion]] - [[Atomic garden]].'' |- |14. |septembra 1995 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Dave Duren]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[The pod]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rodney Torres]], [[Travis Colt]], [[Ryan Bartsma]] ([[Mobb deep]] - [[Give up the goods (just step)]], [[88 fingers Louie]] - [[Pent up]], [[Minor threat]] - [[Stumped]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Battle of the bay]], [[PSL]], [[Hard rock cafe vert]] ([[Guru]] - [[Revelation]], [[DJ Krush]] - [[The nightmare of ungah]], [[Schleprock]] - [[Sorry_(pesem)|Sorry]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Planet earth]] / [[Rhythm]], [[Invisible]], [[Girl]] / [[Chocolate]], [[Tum yeto]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Blow your brains out]], [[Norman Greenbaum]] - [[Spirit in the sky]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Evol]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] |- |15. |novembra 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Hurricane]] - [[Comin off]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Al Green]] - [[Let's stay together]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chet Thomas]], [[Laban Pheidias]], [[Gershon Mosley]], [[Andy MacDonald]] ([[King tee]] - [[Way out there]], [[The Ramones]] - [[The crusher]], [[King tee]] - [[Freestyle ghetto]], [[Dream warriors]] - [[I've lost my ignorance]], [[Brooklyn funk essentials]] - [[Take the l train (to brooklyn)]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Satva Leung]], [[Tyrone Olson]], [[Ryan Kenreich]] ([[Olde scottish]] - [[Wildstyle - the krush handshake]], [[DJ Krush]] - [[Yeah]], [[Guru]] - [[Feel the music]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Pennywise]] - [[Unknown road]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Pang]], [[Mike Maldonado]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[ATM]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Southside skatepark]] ([[Squirtgun]] - [[Social]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Board aid 3]] ([[Radiohead]] - [[High and dry]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Japonska]], [[Švica]], [[Francija]] ([[Down by law]] - [[Heroes and hooligans]]) |- |16. | |- |17. | | |- |18. | | |- |19. | | |- |20. | | |- |21. | | |- |22. | | |- |23. | | |- |24. | | |- |25. | | |- |26. | |- |27. | | |- |28. | | |- |29. | | |- |30. | | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] 2cy0b5wnkhj0ai6k1rbjida2vh2lbua 6749765 6749751 2026-09-12T18:25:30Z Upwinxp 126544 v delu 6749765 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{411vm}} '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Številke == {| class="wikitable" |+ !Številka !Izid !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. |julija 1993 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. |septembra 1993 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. |novembra 1993 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |januarja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |marca 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. |maja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' |- |7. |julija 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' Članek Wheels of fortune z [[Bam Margera|Bam Margero]] je bil ponovno objavljen na dodatnem DVDju v DVD različici 61. številke, ''The Bam issue''. |- |8. |septembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chris Senn]], [[Quim Cardona]], [[Marcelle Johnson]], [[Bill Pepper]], [[Kien Lieu]], [[Dan Sudko]], [[Pepe Martinez]], [[Andy MacDonald]], [[Ricky Oyola]], [[Neal Hendrix]], [[Chet Thomas]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Justice System]] - [[Soulstyle]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rich Colwell]], [[Mike Maldonado]], [[James Riff]], [[Matt Milligan]] ([[Justice System]] - [[Santana]], [[Federation]] - [[Life so free]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Element_(podjetje)|Element]] ([[Digable planets]] - [[9th wonder]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Madison, Wisconsin]] ([[Souls of mischief]] - [[Never no more]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Pat Channita]], [[Reese Forbes]] ([[The Selecter]] - [[The Selecter_(pesem)|The Selecter]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Galliano]] - [[Long time gone]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]]/[[Chocolate]]/[[The firm]], [[Element_(podjetje)|Element]]/[[New Deal]]/[[Mad Circle]], [[SMA]] ([[Coolio]] - [[I remember (kendal's j funk)]], [[Justice system]] - [[Summer in the city (sunshine blend)]], [[Fretblanket]] - [[1941_(pesem)|1941]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands street and vert]], [[Venice street grind]], [[Munster street]] ([[Dexy's midnight runners]] - [[Come on Eileen]], [[Digable planets]] - [[Graffiti]], [[Fretblanket]] - [[Junkfuelled]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Fred Gall]], [[Phil Shao]] ([[Digable planets]] - [[K.B.'s alley]], [[No Use for a Name]] - [[Until it's gone]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[ASR sejem]] |- |9. |novembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Chris Lambert]], [[Reese Forbes]], [[Jamie Thomas]], [[Mike Fraizer]], [[Alphonzo Rawls]], [[Heath Kirtchart]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Is it right?]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Fretblanket]] - [[Song in b]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Guru]] - [[Take a look]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Andy Stone]] ([[Extra prolific]] - [[Never changing]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Drake Jones]], [[Stevie Williams]], [[Josh Kalis]], [[Chany Jeanguenin]], [[Anthony Correa]] ([[Sick of it all]] - [[Cease fire]], [[Lords of the underground]] - [[Tic toc]], [[Extra prolific]] - [[Cash money]], [[R.P.M.]] - [[Sorti des ombres]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Sonic]] ([[Pat Benatar]] - [[Hit me with your best shot]], [[Blondie]] - [[Hanging on the telephone]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[New York]] ([[Lords of the underground]] - [[What I'm after]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Fred Gall]], [[Jamie Thomas]]/[[Kris Markovich]] ([[DJ Krush]] - [[Slow chase]], [[DJ Krush]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Monstermash vert and high air]], [[Newburgh pro and am]], [[LOVE park pro and am]] ([[Palmskin productions]] - [[In a silent way]], [[Lords of the underground]] - [[Keepers of the funk]], [[Sick of it all]] - [[No cure]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Huntington beach skatepark]] ([[Federation]] - [[Rusty James]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Trust me]].'' |- |10. |januarja 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[Now]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[MVM and the monster]] - [[Big black cadillac]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[MCM and the monster]] - [[Meltdown]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ricky Oyola]], [[Mike Vallely]] ([[Guru]] - [[Down the back streets]], [[Solsonics]] - [[Jazz in the present tense]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rob Gonzalez]], [[Jimmy Chung]], [[Lennie Kirk]] ([[Dillon fence]] - [[Living room scene]], [[Tom Robinson band]] - [[2-4-6-8 motorway]], [[Solsonics]] - [[Now this is how we do it]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Santa Clara PRO street contest]] ([[Fretblanket]] - [[Curtainsville]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Harris]], [[Paul Zitzer]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Mike Crabtree]] ([[Rhythm collision]] - [[Burning bridges]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Rhythm collision]] - [[Underground]]) ''Glasba v zaslugah je [[Pegboy]] - [[Never a question]].'' |- |11. |marca 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gentry]] - [[Outside looking in]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[I should have known]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ray Barbee]], [[Ed Templeton]] ([[Ray Barbee]] - [[Powerline]], [[Fluf]] - [[Rooked]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chad Muska]], [[Jon Comer]] ([[DJ Krush]] - [[Kemuri]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa PRO]] ([[The nails]] - [[88 lines about 44 women]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Andy McDonald (rolkar)|Andy McDonald]], [[Billy Pepper]], [[Dave Duren]], [[Ethan Fowler]], [[Keith Hufnagel]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Dave Mayhew]], [[Jerry Fowler]] ([[RPM]] - [[2000 (pesem)|2000]], [[Pegboy]] - [[Blister]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[The grind skatepark]] ([[The specials]] - [[Too much too young]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] z [[Neil Hendrix]]om in [[Jason Ellis]]om ([[MCM and the monster]] - [[Dash 243]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Warped turneja]] ([[Face to face]] - [[Disconnected]], [[Madness (skupina)|Madness]] - [[Madness (pesem)|Madness]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Sights in the city]].'' |- |12. |maja 1995 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chany Jeanguenin]], [[Gershon Mosely]], [[Armando Barajas]], [[Vinnie Ponte]], [[Ed Templeton]], [[Chad Fernandez]], [[Phil Shao]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Tha alkoholiks]] - [[The next level]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Paul Zitzer]], [[Matt Reason]] ([[Tha alkoholics]] - [[Let it out]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Keefe]], [[Tony Cox]] ([[DJ Krush]] - [[Interlude krush]], [[Palmskin productions]] - [[Slipper suite]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Santa Rosa skatepark]] ([[Man will surrender]] - [[Silent pain]], [[Rhythm collision]] - [[Pictures on my wall]], [[Man will surrender]] - [[Another point of view]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Moses Itkonen]] ([[Mobb deep]] - [[Survival of the fittest]], [[Mobb deep]] - [[Eye for an eye]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Black label]] ([[The vandals]] - [[Shi'ite punk]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Steve Berra|Steve Berro]] in [[Jamie Thomas]]om, [[Planet earth]]/[[Rhythm]] v [[Vankuver|Vankuvru]] ([[Shrinking violets]] - [[Dead pop stars]], [[Fretblanket]] - [[Big fat ugly]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[Eastern skateboard supply]] Članek ''Private property'' [[Eastern skateboard supply]] je posvečen [[Chet Childress]]ovi mami. ''Glasba v zaslugah je [[Mobb deep]] - [[Right back at you]].'' |- |13. |julija 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Illrepute]] - [[Dat Marley song]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Ben Harper]] - [[Ground on down]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Combine]] - [[Ephidrene]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Barker Barrett]], [[Jason Ellis]] ([[Butthole surfers]] - [[P.S.Y.]], [[Howie B. INC]] - [[Head west]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Bobby Puleo]], [[Jesse McMillin]], [[Zach Hudson]] ([[DJ Krush]] - [[Dig this vibe]], [[Alyasha]] - [[Waterwalker]], [[Alyasha]] - [[Sitarmadilloblues]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[X games]], [[Munster rolkarsko tekmovanje]], [[Radlands rolkarsko tekmovanje]] ([[Bracket]] - [[P.C.]], [[Bracket]] - [[Closed caption]], [[The Ramones]] - [[I don't want to grow up]], [[The Ramones]] - [[Have a nice day]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Harold Hunter]], [[Geoff Rowley]] ([[Mobb deep]] - [[Cradle to the grave]], [[The specials]] - [[Rat race]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] ([[Guru]] - [[Respect the architect]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Shaft]], [[Giant]] ([[Tha alkaholiks]] - [[All the way live]], [[The obvious]] - [[Detached]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ron Allen]] ''Glasba v zaslugah je [[Bad religion]] - [[Atomic garden]].'' |- |14. |septembra 1995 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Dave Duren]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[The pod]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rodney Torres]], [[Travis Colt]], [[Ryan Bartsma]] ([[Mobb deep]] - [[Give up the goods (just step)]], [[88 fingers Louie]] - [[Pent up]], [[Minor threat]] - [[Stumped]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Battle of the bay]], [[PSL]], [[Hard rock cafe vert]] ([[Guru]] - [[Revelation]], [[DJ Krush]] - [[The nightmare of ungah]], [[Schleprock]] - [[Sorry_(pesem)|Sorry]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Planet earth]] / [[Rhythm]], [[Invisible]], [[Girl]] / [[Chocolate]], [[Tum yeto]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Blow your brains out]], [[Norman Greenbaum]] - [[Spirit in the sky]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Evol]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] |- |15. |novembra 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Hurricane]] - [[Comin off]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Al Green]] - [[Let's stay together]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chet Thomas]], [[Laban Pheidias]], [[Gershon Mosley]], [[Andy MacDonald]] ([[King tee]] - [[Way out there]], [[The Ramones]] - [[The crusher]], [[King tee]] - [[Freestyle ghetto]], [[Dream warriors]] - [[I've lost my ignorance]], [[Brooklyn funk essentials]] - [[Take the l train (to brooklyn)]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Satva Leung]], [[Tyrone Olson]], [[Ryan Kenreich]] ([[Olde scottish]] - [[Wildstyle - the krush handshake]], [[DJ Krush]] - [[Yeah]], [[Guru]] - [[Feel the music]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Pennywise]] - [[Unknown road]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Pang]], [[Mike Maldonado]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[ATM]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Southside skatepark]] ([[Squirtgun]] - [[Social]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Board aid 3]] ([[Radiohead]] - [[High and dry]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Japonska]], [[Švica]], [[Francija]] ([[Down by law]] - [[Heroes and hooligans]]) |- |16. |januarja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The pharcyde]] - [[Drop]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Kris Markovich]], [[Jeff Taylor]], [[Ron Whaley]] ([[The pharcyde]] - [[Runnin']], [[Superchunk]] - [[It's so hard to fall in love]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brad Staba]], [[Jason Womack]], [[Frank Gerwer]], [[Danny Montoya]], [[Wayne Patrick]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Brooklyn recycles]], [[Hum]] - [[Starts]], [[DJ Krush]] - [[To the infinity]], [[Attica blues]] - [[Contemplating jazz]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Butthole surfers]] - [[Revolution 2]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[NC rolkarska trgovina]], [[Channel one]] ([[Greyboy]] - [[Parkside bounce]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Trabuco hills high school]] ([[Live]] - [[I alone]]) * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Laban Pheidas|Laban]] in [[Eric Pheidas]] |- |17. |marca 1996 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Minds eye]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Santarosa]], [[Shawn Mandoli]], [[Caine Gayle]] / [[Jason Maxwell]] ([[Jamiroquai]] - [[Half the man]], [[Patterson]] - [[Freedom now]], [[Integrity]] - [[Vocal test]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Stacey Lowery]], [[Aki Karja]], [[JB Gillet]] ([[The pharcyde]] - [[Hey you]], [[Wool]] - [[Eden (pesem)|Eden]], [[DJ Shadow]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Vankuversko vert tekmovanje]], [[Hard rock vert tekmovanje]], [[Vankuversko ulično tekmovanje]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[I hate it too]], [[Schleprock]] - [[Waiting]], [[Foo fighters]] - [[Winnebago]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Alien workshop]] ([[Nofx]] - [[The death of john smith]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ed Templeton]] |- |18. |maja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Nothing to prove]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Crum]] ([[Butthole surfers]] - [[Golden showers]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Forest Kirby]] ([[Sincola]] - [[Rundown]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands]], [[Venice street grind]], [[Puma grand prix]], [[Švica]] ([[Becky sharp]] - [[Ode to a Texan]], [[Live]] - [[All over you]], [[The pharcyde]] - [[Y?]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supreme rolkarska trgovina]], [[Mad circle]] ([[Money Mark]] - [[Sunday gardena blvd.]], [[Money Mark]] - [[Sometimes you gotta]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Paris]] * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Mike Cardona|Mike]] in [[Quim Cardona]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Santa Cruz]] ([[Xzibit]] - [[Paparazzi]]) |- |19. |julija 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Frank Gerwer]], [[Rune Glifberg]], [[Daewon Song]], [[Peter Hewitt]], [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jamiroquai]] - [[Virtual insanity]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Lavar McBride]], [[Daewon Song]] ([[Xzibit]] - [[The foundation]], [[Nine]] - [[Make or take]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Gaberman]], [[Jeremy Deglopper]] ([[Engine 88]] - [[Funny car]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Pat Channita]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Hard rock triple crown vert]], [[Monster mash missile park]] /[[Hemlock]] - [[Leg room]], [[Nofx]] - [[Kill all the white man]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supernaut]], [[Fairman's rolkarska trgovina]], [[First division]] ([[Duane Pitre]], [[Mario Rubalcaba]], [[Danny Power]], [[Oil]] - [[It's time]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Pier 7]] ([[Mobb Deep]] - [[Extortion]]) ''Glasba v zaslugah je [[99 tales]] - [[Thursday]].'' |- |20. |septembra 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Marc Johnson]], [[Chris Senn]], [[Jason Dill]], [[Dan Drehobl]], [[Danny Montoya]], * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Replicants]] - [[Just what I needed]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Marc Johnson]], [[Tim Brauch]] ([[Stereolab]] - [[Ping pong]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Erik Ellington]], [[Cairo Foster]], [[Jerry Hsu]], [[Stephan Larance]] ([[The faction]] - [[Being watched]], [[Treble charger]] - [[Even grable]], [[Bracket]] - [[2 rak 005]], [[Big drill car]] - [[Nothing at all]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Supernova (glasbena skupina)|Supernova]] - [[Calling Hong Kong]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Sad (rolkar)|Sad]] ([[House of pain]] - [[Fed up]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Jim's ramp jam]] ([[Xzibit]] - [[Enemies and friends]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Gershon Mosley]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Think]] / [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] / [[NHS]], [[World industries]] / [[Plan B]] ([[Al Tariq]] - [[Peace akki]], [[Replicants]] - [[Cinnamon girl]]) Namesto [[Lance Mountain]]a vsebino številko predstavi mlajši deček, članek [[411vm#Profiles|profiles]] [[Tim Brauch]]a pa je posnet v slogu filma [[Forrest Gump]]. |- |21. | | |- |22. | | |- |23. | | |- |24. | | |- |25. | | |- |26. | | |- |27. | | |- |28. | | |- |29. | | |- |30. | | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] isq10xh3vnbu5q74g6826o2hwl7knv4 6749953 6749765 2026-09-13T09:17:51Z Upwinxp 126544 v delu 6749953 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{411vm}} '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Številke == {| class="wikitable" |+ !Številka !Izid !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. |julija 1993 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. |septembra 1993 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. |novembra 1993 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |januarja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |marca 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. |maja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' |- |7. |julija 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' Članek Wheels of fortune z [[Bam Margera|Bam Margero]] je bil ponovno objavljen na dodatnem DVDju v DVD različici 61. številke, ''The Bam issue''. |- |8. |septembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chris Senn]], [[Quim Cardona]], [[Marcelle Johnson]], [[Bill Pepper]], [[Kien Lieu]], [[Dan Sudko]], [[Pepe Martinez]], [[Andy MacDonald]], [[Ricky Oyola]], [[Neal Hendrix]], [[Chet Thomas]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Justice System]] - [[Soulstyle]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rich Colwell]], [[Mike Maldonado]], [[James Riff]], [[Matt Milligan]] ([[Justice System]] - [[Santana]], [[Federation]] - [[Life so free]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Element_(podjetje)|Element]] ([[Digable planets]] - [[9th wonder]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Madison, Wisconsin]] ([[Souls of mischief]] - [[Never no more]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Pat Channita]], [[Reese Forbes]] ([[The Selecter]] - [[The Selecter_(pesem)|The Selecter]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Galliano]] - [[Long time gone]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]]/[[Chocolate]]/[[The firm]], [[Element_(podjetje)|Element]]/[[New Deal]]/[[Mad Circle]], [[SMA]] ([[Coolio]] - [[I remember (kendal's j funk)]], [[Justice system]] - [[Summer in the city (sunshine blend)]], [[Fretblanket]] - [[1941_(pesem)|1941]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands street and vert]], [[Venice street grind]], [[Munster street]] ([[Dexy's midnight runners]] - [[Come on Eileen]], [[Digable planets]] - [[Graffiti]], [[Fretblanket]] - [[Junkfuelled]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Fred Gall]], [[Phil Shao]] ([[Digable planets]] - [[K.B.'s alley]], [[No Use for a Name]] - [[Until it's gone]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[ASR sejem]] |- |9. |novembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Chris Lambert]], [[Reese Forbes]], [[Jamie Thomas]], [[Mike Fraizer]], [[Alphonzo Rawls]], [[Heath Kirtchart]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Is it right?]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Fretblanket]] - [[Song in b]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Guru]] - [[Take a look]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Andy Stone]] ([[Extra prolific]] - [[Never changing]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Drake Jones]], [[Stevie Williams]], [[Josh Kalis]], [[Chany Jeanguenin]], [[Anthony Correa]] ([[Sick of it all]] - [[Cease fire]], [[Lords of the underground]] - [[Tic toc]], [[Extra prolific]] - [[Cash money]], [[R.P.M.]] - [[Sorti des ombres]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Sonic]] ([[Pat Benatar]] - [[Hit me with your best shot]], [[Blondie]] - [[Hanging on the telephone]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[New York]] ([[Lords of the underground]] - [[What I'm after]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Fred Gall]], [[Jamie Thomas]]/[[Kris Markovich]] ([[DJ Krush]] - [[Slow chase]], [[DJ Krush]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Monstermash vert and high air]], [[Newburgh pro and am]], [[LOVE park pro and am]] ([[Palmskin productions]] - [[In a silent way]], [[Lords of the underground]] - [[Keepers of the funk]], [[Sick of it all]] - [[No cure]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Huntington beach skatepark]] ([[Federation]] - [[Rusty James]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Trust me]].'' |- |10. |januarja 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[Now]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[MVM and the monster]] - [[Big black cadillac]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[MCM and the monster]] - [[Meltdown]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ricky Oyola]], [[Mike Vallely]] ([[Guru]] - [[Down the back streets]], [[Solsonics]] - [[Jazz in the present tense]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rob Gonzalez]], [[Jimmy Chung]], [[Lennie Kirk]] ([[Dillon fence]] - [[Living room scene]], [[Tom Robinson band]] - [[2-4-6-8 motorway]], [[Solsonics]] - [[Now this is how we do it]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Santa Clara PRO street contest]] ([[Fretblanket]] - [[Curtainsville]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Harris]], [[Paul Zitzer]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Mike Crabtree]] ([[Rhythm collision]] - [[Burning bridges]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Rhythm collision]] - [[Underground]]) ''Glasba v zaslugah je [[Pegboy]] - [[Never a question]].'' |- |11. |marca 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gentry]] - [[Outside looking in]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[I should have known]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ray Barbee]], [[Ed Templeton]] ([[Ray Barbee]] - [[Powerline]], [[Fluf]] - [[Rooked]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chad Muska]], [[Jon Comer]] ([[DJ Krush]] - [[Kemuri]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa PRO]] ([[The nails]] - [[88 lines about 44 women]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Andy McDonald (rolkar)|Andy McDonald]], [[Billy Pepper]], [[Dave Duren]], [[Ethan Fowler]], [[Keith Hufnagel]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Dave Mayhew]], [[Jerry Fowler]] ([[RPM]] - [[2000 (pesem)|2000]], [[Pegboy]] - [[Blister]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[The grind skatepark]] ([[The specials]] - [[Too much too young]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] z [[Neil Hendrix]]om in [[Jason Ellis]]om ([[MCM and the monster]] - [[Dash 243]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Warped turneja]] ([[Face to face]] - [[Disconnected]], [[Madness (skupina)|Madness]] - [[Madness (pesem)|Madness]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Sights in the city]].'' |- |12. |maja 1995 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chany Jeanguenin]], [[Gershon Mosely]], [[Armando Barajas]], [[Vinnie Ponte]], [[Ed Templeton]], [[Chad Fernandez]], [[Phil Shao]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Tha alkoholiks]] - [[The next level]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Paul Zitzer]], [[Matt Reason]] ([[Tha alkoholics]] - [[Let it out]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Keefe]], [[Tony Cox]] ([[DJ Krush]] - [[Interlude krush]], [[Palmskin productions]] - [[Slipper suite]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Santa Rosa skatepark]] ([[Man will surrender]] - [[Silent pain]], [[Rhythm collision]] - [[Pictures on my wall]], [[Man will surrender]] - [[Another point of view]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Moses Itkonen]] ([[Mobb deep]] - [[Survival of the fittest]], [[Mobb deep]] - [[Eye for an eye]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Black label]] ([[The vandals]] - [[Shi'ite punk]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Steve Berra|Steve Berro]] in [[Jamie Thomas]]om, [[Planet earth]]/[[Rhythm]] v [[Vankuver|Vankuvru]] ([[Shrinking violets]] - [[Dead pop stars]], [[Fretblanket]] - [[Big fat ugly]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[Eastern skateboard supply]] Članek ''Private property'' [[Eastern skateboard supply]] je posvečen [[Chet Childress]]ovi mami. ''Glasba v zaslugah je [[Mobb deep]] - [[Right back at you]].'' |- |13. |julija 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Illrepute]] - [[Dat Marley song]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Ben Harper]] - [[Ground on down]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Combine]] - [[Ephidrene]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Barker Barrett]], [[Jason Ellis]] ([[Butthole surfers]] - [[P.S.Y.]], [[Howie B. INC]] - [[Head west]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Bobby Puleo]], [[Jesse McMillin]], [[Zach Hudson]] ([[DJ Krush]] - [[Dig this vibe]], [[Alyasha]] - [[Waterwalker]], [[Alyasha]] - [[Sitarmadilloblues]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[X games]], [[Munster rolkarsko tekmovanje]], [[Radlands rolkarsko tekmovanje]] ([[Bracket]] - [[P.C.]], [[Bracket]] - [[Closed caption]], [[The Ramones]] - [[I don't want to grow up]], [[The Ramones]] - [[Have a nice day]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Harold Hunter]], [[Geoff Rowley]] ([[Mobb deep]] - [[Cradle to the grave]], [[The specials]] - [[Rat race]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] ([[Guru]] - [[Respect the architect]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Shaft]], [[Giant]] ([[Tha alkaholiks]] - [[All the way live]], [[The obvious]] - [[Detached]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ron Allen]] ''Glasba v zaslugah je [[Bad religion]] - [[Atomic garden]].'' |- |14. |septembra 1995 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Dave Duren]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[The pod]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rodney Torres]], [[Travis Colt]], [[Ryan Bartsma]] ([[Mobb deep]] - [[Give up the goods (just step)]], [[88 fingers Louie]] - [[Pent up]], [[Minor threat]] - [[Stumped]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Battle of the bay]], [[PSL]], [[Hard rock cafe vert]] ([[Guru]] - [[Revelation]], [[DJ Krush]] - [[The nightmare of ungah]], [[Schleprock]] - [[Sorry_(pesem)|Sorry]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Planet earth]] / [[Rhythm]], [[Invisible]], [[Girl]] / [[Chocolate]], [[Tum yeto]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Blow your brains out]], [[Norman Greenbaum]] - [[Spirit in the sky]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Evol]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] |- |15. |novembra 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Hurricane]] - [[Comin off]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Al Green]] - [[Let's stay together]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chet Thomas]], [[Laban Pheidias]], [[Gershon Mosley]], [[Andy MacDonald]] ([[King tee]] - [[Way out there]], [[The Ramones]] - [[The crusher]], [[King tee]] - [[Freestyle ghetto]], [[Dream warriors]] - [[I've lost my ignorance]], [[Brooklyn funk essentials]] - [[Take the l train (to brooklyn)]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Satva Leung]], [[Tyrone Olson]], [[Ryan Kenreich]] ([[Olde scottish]] - [[Wildstyle - the krush handshake]], [[DJ Krush]] - [[Yeah]], [[Guru]] - [[Feel the music]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Pennywise]] - [[Unknown road]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Pang]], [[Mike Maldonado]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[ATM]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Southside skatepark]] ([[Squirtgun]] - [[Social]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Board aid 3]] ([[Radiohead]] - [[High and dry]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Japonska]], [[Švica]], [[Francija]] ([[Down by law]] - [[Heroes and hooligans]]) |- |16. |januarja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The pharcyde]] - [[Drop]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Kris Markovich]], [[Jeff Taylor]], [[Ron Whaley]] ([[The pharcyde]] - [[Runnin']], [[Superchunk]] - [[It's so hard to fall in love]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brad Staba]], [[Jason Womack]], [[Frank Gerwer]], [[Danny Montoya]], [[Wayne Patrick]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Brooklyn recycles]], [[Hum]] - [[Starts]], [[DJ Krush]] - [[To the infinity]], [[Attica blues]] - [[Contemplating jazz]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Butthole surfers]] - [[Revolution 2]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[NC rolkarska trgovina]], [[Channel one]] ([[Greyboy]] - [[Parkside bounce]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Trabuco hills high school]] ([[Live]] - [[I alone]]) * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Laban Pheidas|Laban]] in [[Eric Pheidas]] |- |17. |marca 1996 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Minds eye]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Santarosa]], [[Shawn Mandoli]], [[Caine Gayle]] / [[Jason Maxwell]] ([[Jamiroquai]] - [[Half the man]], [[Patterson]] - [[Freedom now]], [[Integrity]] - [[Vocal test]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Stacey Lowery]], [[Aki Karja]], [[JB Gillet]] ([[The pharcyde]] - [[Hey you]], [[Wool]] - [[Eden (pesem)|Eden]], [[DJ Shadow]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Vankuversko vert tekmovanje]], [[Hard rock vert tekmovanje]], [[Vankuversko ulično tekmovanje]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[I hate it too]], [[Schleprock]] - [[Waiting]], [[Foo fighters]] - [[Winnebago]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Alien workshop]] ([[Nofx]] - [[The death of john smith]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ed Templeton]] |- |18. |maja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Nothing to prove]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Crum]] ([[Butthole surfers]] - [[Golden showers]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Forest Kirby]] ([[Sincola]] - [[Rundown]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands]], [[Venice street grind]], [[Puma grand prix]], [[Švica]] ([[Becky sharp]] - [[Ode to a Texan]], [[Live]] - [[All over you]], [[The pharcyde]] - [[Y?]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supreme rolkarska trgovina]], [[Mad circle]] ([[Money Mark]] - [[Sunday gardena blvd.]], [[Money Mark]] - [[Sometimes you gotta]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Paris]] * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Mike Cardona|Mike]] in [[Quim Cardona]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Santa Cruz]] ([[Xzibit]] - [[Paparazzi]]) |- |19. |julija 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Frank Gerwer]], [[Rune Glifberg]], [[Daewon Song]], [[Peter Hewitt]], [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jamiroquai]] - [[Virtual insanity]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Lavar McBride]], [[Daewon Song]] ([[Xzibit]] - [[The foundation]], [[Nine]] - [[Make or take]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Gaberman]], [[Jeremy Deglopper]] ([[Engine 88]] - [[Funny car]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Pat Channita]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Hard rock triple crown vert]], [[Monster mash missile park]] /[[Hemlock]] - [[Leg room]], [[Nofx]] - [[Kill all the white man]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supernaut]], [[Fairman's rolkarska trgovina]], [[First division]] ([[Duane Pitre]], [[Mario Rubalcaba]], [[Danny Power]], [[Oil]] - [[It's time]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Pier 7]] ([[Mobb Deep]] - [[Extortion]]) ''Glasba v zaslugah je [[99 tales]] - [[Thursday]].'' |- |20. |septembra 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Marc Johnson]], [[Chris Senn]], [[Jason Dill]], [[Dan Drehobl]], [[Danny Montoya]], * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Replicants]] - [[Just what I needed]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Marc Johnson]], [[Tim Brauch]] ([[Stereolab]] - [[Ping pong]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Erik Ellington]], [[Cairo Foster]], [[Jerry Hsu]], [[Stephan Larance]] ([[The faction]] - [[Being watched]], [[Treble charger]] - [[Even grable]], [[Bracket]] - [[2 rak 005]], [[Big drill car]] - [[Nothing at all]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Supernova (glasbena skupina)|Supernova]] - [[Calling Hong Kong]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Sad (rolkar)|Sad]] ([[House of pain]] - [[Fed up]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Jim's ramp jam]] ([[Xzibit]] - [[Enemies and friends]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Gershon Mosley]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Think]] / [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] / [[NHS]], [[World industries]] / [[Plan B]] ([[Al Tariq]] - [[Peace akki]], [[Replicants]] - [[Cinnamon girl]]) Namesto [[Lance Mountain]]a vsebino številko predstavi mlajši deček, članek [[411vm#Profiles|profiles]] [[Tim Brauch]]a pa je posnet v slogu filma [[Forrest Gump]]. |- |21. |novembra 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Luscious Jackson]] - [[Naked eye]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sincola]] - [[One hit wonder]], [[Replicants]] - [[Are »friends« electric?]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Angel baby]] - [[Jeanette Jurado]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Dressen]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Jim Greco]], [[Justin Reynolds]], [[Joel Danenhauer]], [[Pontus Alv]], [[Adrian Lopez]] ([[Misfits]] - [[I turned into a martian]], [[Misfits]] - [[American nightmare]], [[Luscious Jackson]] - [[Pele merenque]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Giorgio Zattoni]] ([[G.U.I.]] - [[Skeleton closet girl]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]], [[RAI Amsterdam]] ([[Jamiroquai]] - [[Cosmic girl]], [[Zappo mambo]] - [[Banda machos]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Surf plus]] ([[Mother earth]] - [[Warlocks of the mind part 2]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] ([[Dove shack]] - [[Summertime in the LBC]]) ''Glasba v zaslugah je [[Everclear]] - [[Fire maple song]] (akustična).'' |- |22. |januarja 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Notorious B.I.G.]] - [[Mo money mo problems]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Edward Devera]], [[Rune Glifberg]], [[Andrew Reynolds]] ([[Dr Octagon]] - [[3000 (pesem)|3000]], [[The John Coltrane Quartet]] - [[Africa]], [[Jamiroquai]] - [[Digital vibrations]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Enrique Lorenzo]], [[Elissa Steamer]], [[Jon West]], [[Ali Cairns]], [[Ed Selego]] ([[Ghostface killah]] - [[Daytona 500]], [[Dodgeball]] - [[Intro (Dodgeball)|Intro]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Brad Hayes]], [[Paul Shier]] ([[Jamiroquai]] - [[Alright]], [[Mephisto odyssey]] - [[Dream of the Black Dahlia]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Attica blues]] - [[Tender]] (organised konfusion remix)) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[World market]], [[Half life]] ([[Russell Goodwine Jr]] - [[Out of order]]) ''Glasba v zaslugah je [[Fiona Apple]] - [[Sleep to dream]].'' |- |23. |marca 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Amps]] - [[Empty glasses]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Jungle Brothers]] - [[Jungle brother]] (Stereo MC's mix)) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Rodney Mullen]] ([[Dixie Hummingbirds]] - [[If anybody asks you]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Danny Supa]], [[Aaron Yeager]], [[Aaron Snyder]], [[Philip Vaughn]] ([[Dr Octagon]] - [[Blue flowers]], [[Dr Octagon]] - [[Moosebumps]], [[Gorgeous]] - [[Over and over]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Chad Fernandez]] ([[Gang Starr]] - [[Mass appeal]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam City Jam]], [[Hard Rock Las Vegas Vert]] ([[Mephisto Odyssey]] - [[Get down]] (Bass Kittens mix), [[Luscious Jackson]] - [[City song]], [[Scheer]] - [[Shea]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Danny Montoya]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Aorties]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Toy Machine]] ([[Pantera]] - [[Cowboys from hell]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Riverside Skatepark]] ''Glasba v zaslugah je [[Smut Peddlers]] - [[Get of the phone]].'' |- |24. |maja 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Fluf]] - [[Pushin' Back Days]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Mephisto Odyssey]] - [[Get Down]] (Bass Kittens mix)) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Rick Jaramillo]] ([[Mobb Deep]] - [[Shook Ones pt. 1]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Gary Smith]], [[Panama Dan]], [[Jimmy Astleford]], [[Jon Kealoha]], [[Micah Matson]] ([[G.U.I.]] - [[Two Fifty the Box]], [[Del tha Funkee Homosapien]] - [[Walkin' Through Your Neighborhood]], [[Misfits]] - [[Last Caress]], [[Notorious B.I.G.]] - [[Ten Crack Commandments]], [[Misfits]] - [[Halloween]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster]], [[Vans Generation 97]] ([[The Transmegetti]] - [[King Mixer]], [[Ashes]] - [[Nameless Soldier]], [[Face to Face]] - [[You've Got a Problem]], [[Seven Story Mountain]] - [[Fall]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Unity]], [[DC Supertour]] ([[Dr Octagon]] - [[Halfsharkalligatorhalfman]], [[Goldie]] - [[Jah the Seventh Seal]]) |- |25. |julija 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[DJ Krush]] - [[Only the Strong Survive]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[The Promise Ring]] - [[Why Did We Ever Meet?]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jerry Fowler]], [[Frank Hirata]] ([[Eileen Ivers]] - [[The Rights of Man]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Anthony van Engelen]] ([[Dr Octagon]] - [[Bear Witness]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[FTC Back to the City]], [[Glissexpo Festival]], [[Hard Rock Hollywood in Boston]] ([[Dance Hall Crashers]] - [[The Truth about Me]], [[Squirrel Nut Zippers]] - [[Bedlam Ballroom]], [[Pixies]] - [[U-mass]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Stereo (podjetje)|Stereo]], [[Becker Skateshop]], [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] ([[Gifthorse]] - Backseat Opera, [[Freestyle Fellowship]] - [[7th Seal]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]], [[Duffs]], [[Maple]] ([[The Faction]] - [[Tenabrae]], [[Supple]] - [[Stayin Alive]]) Številka predstavlja srebrno obletnico revije, na naslovnici pa je [[Bob Burnquist]]. |- |26. |septembra 1997 | * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Steffan Attardo]], [[Danny Gonzalez]], [[Danny Shimizu]] / [[Danny Butanda]] ([[DJ Shadow]] - [[High Noon]], [[Gifthorse]] - [[Messenger Sends]], [[Gorgeous]] - [[Next Big Thing]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Scott Bourne]] ([[The Backsliders]] - [[My Baby's Gone]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Etnies Skate Street]], [[MTV Sports and Music Festival]] ([[Pure]] - [[Denial]], [[The Promise Ring]] - [[Everywhere in Denver]], [[The Promise Ring]] - [[Running Down the Waterfall]], [[DJ Krush]] - [[Meiso]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Adrenalin (podjetje|Adrenalin]], [[Fit]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Vans]] / [[Este]], [[Hook-ups]], [[Giant]], [[Mike Vallely]] in [[Jamie Thomas]] turneja po [[Španija|Španiji]], [[Švica|Švici]] in [[Avstrija|Avstriji]] ([[Ray Barbee]] - [[Acoustic Set]], [[Pixies]] - [[Gigantic]], [[Slint]] - [[#1]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Burnside]] ([[Fu Manchu]] - [[The Action Is Go]]) ''Glasba v zaslugah je [[Dance Hall Crashers]] - [[Stand By]].'' Pri tej številki so prvič uporabili postavitev teksta na naslovnici, ki so jo uporabljali vse do 67. številke. |- |27. |novembra 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Throwing Muses]] - [[Buzz]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Adam McNatt]] ([[Iron Maiden]] - [[Rime of the Ancient Mariner]] (v živo)) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Matt Eversole]], [[Dustin Charleton]], [[Daniel Haney]], [[Nikhil Thayer]], [[Chris Swanson]], [[Kerry Getz]] ([[Snowboy]] - [[The New Avengers]], [[Audio Response Group]] - [[Waters]], [[Lynyrd Skynyrd]] - [[Call Me the Breeze]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[The Pharcyde]] - [[Funny Style]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Plan B]] ([[Ozzy]] - [[I Don't Know]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Washington, D.C.|Washington]] ([[C Beale]] - [[DJ Breeze]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[éS]] v južni [[Afrika|Afriki]] ([[Paul Simon]] - [[The Obvious Child]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Mad Bannas]] - [[Clear Headed]]) ''Glasbo v zaslugah izvaja [[Gorgeous]].'' |- |28. |januarja 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Specials]] - [[Stand Up]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mathias Ringstrom]] ([[Face to Face]] - [[Over It]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[John Lee]], [[Gideon Choi]], [[Evan Schiefelbine]], [[Kenny Reed]] ([[Mr Dibbs]] - [[231 Ways to Fry an Egg]], [[The Grouch]] - [[Dreamer 2000]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Joe Pino]], [[Dorian Tucker]] ([[Neurosis]] - [[Cold Ascending]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Charleston AM]], [[Tampa]] ([[Grave Diggaz]] - [[Twelve Jewelz]], [[The Promise Ring]] - [[Is This Thing On?]], [[Cuba]] - [[Havana]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Network 17]] ([[Booker T and the MGs]] - [[Soul Dressing]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[A-team]], [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[Semisonic]] - [[Never You Mind]], [[DJ Cam]] feat. [[Channel Live]] - [[Broadcasting Live]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[SF Barriers]] * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Make a Wish]] ([[Lifetime]] - [[Turnpike Gates]]) |- |29. |marca 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Giant]] - [[Hold Mines]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jim Gagne]] ([[Lynyrd Skynyrd]] - [[Gimme Three Steps]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Wil Harmon]], [[Greg Harris]] ([[Del tha Funkee Homosapien]] - [[Untitled Track]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Vankuver]], [[Vans Triple Crown]] ([[The Specials]] - [[Running Away]], [[Semisonic]] - [[Singing in my Sleep]], [[22 Jacks]] - [[Breakin']]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[S-one Insoles]], [[Furnace Skate Shop]] ([[Lexicon]] - [[Two Twelve Bars]], [[DJ Shadow]] - [[Organ Donor]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]], [[Volcom]], [[éS]] v [[Evropa|Evropi]] ([[Minor Threat]] - [[Stumped]], [[The Line]] - [[Industry Party]], [[U.K.]] - [[United Kingdom]] (remix)) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Shred 4 Life]] / [[Sk8 98]] ([[Jestofunk]] - [[JB2000]]) |- |30. |maja 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Youth Brigade]] - [[I Hate my Life]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Ed Templeton]] ([[Various Artists]] - [[Blow me down]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Geoff Rowley]] ([[Dag Nasty]] - [[Under your Influence]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[James Craig]] ([[Jurassic 5]] - [[Concrete Schoolyard]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Chad Bartie]] ([[The Amps]] - [[Dedicated]]) * '''''[[411vm#Preview|Preview]]''''' [[Europe 1998]] ([[Rob Dougan]] - [[Clubbed to Death]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] ([[Snuff]] - [[Arsehole]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[DC Euro Supertour]], [[Blind]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[12 Jewelz]] - [[Crystalize]], [[Various Artists]] - [[Big Top]]) : ''Glasba v zaslugah je [[Flys]] - [[Got You Where I Want You]].'' |- |31. | | |- |32. | | |- |33. | | |- |34. | | |- |35. | | |- |36. | | |- |37. | | |- |38. | | |- |39. | | |- |40. | | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] n2m2gpmyiqhqtfytx3t03xbagj5qgyf 0 22839 6749876 157493 2026-09-12T23:02:15Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[411 Video Magazine]] 6749876 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu 0 22840 6749873 157494 2026-09-12T23:01:42Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[411 Video Magazine]] 6749873 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu 0 28400 6749824 6742254 2026-09-12T19:42:57Z BuDi 13534 /* Prvi maj v Sloveniji */ 6749824 wikitext text/x-wiki [[Slika:Madrid_may_day375.jpg|thumb|300px|Rdeča zastava kot simbol delavstva je močno povezana s praznovanjem prvega maja.]] '''Praznik dela''' (znan tudi kot '''prvi maj''') je mednarodni [[praznik]] [[delavstvo|dela]], ki ga [[1. maj]]a vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so [[Združene države Amerike|ZDA]]. Praznik je izvorno spomin na krvave [[Demonstracija|demonstracije]] v ameriškem [[Chicago|Chicagu]] v teh dneh leta [[1886]], znane pod imenom [[Haymarketski izgred]], pa tudi največje praznovanje [[socialna politika|socialnih]] dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično [[levica (politika)|levega]] navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih [[socializem|socialističnih]], [[komunizem|komunističnih]] in [[anarhizem|anarhističnih]] skupin. == Zgodovina == Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu [[1886]] s [[Haymarketski izgred|Haymarketskim izgredom]], ko je [[Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez]] po uspehih, ki jih je doseglo [[Kanada|kanadsko]] [[delavsko gibanje]] zlasti leta [[1872]], zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta rok v [[Chicago|Chicagu]] organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. [[4. maj]]a so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket, kjer je po začetnem miru pred policijsko četo vendarle eksplodirala bomba in ubila 8 policistov. Na to je policija odgovorila s streljanjem in ranjenjem več deset ljudi; ker mnogi niso tvegali morebitne aretacije ob obisku uradne zdravstvene pomoči, se je število žrtev ustavilo pri 11. Kasneje je bila pravica do 8-urnega delavnika kljub vsemu uveljavljena, v spomin na tragičen dogodek pa so se odvili tudi veliki izgredi leta [[1894]] in [[1919]]. Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih imel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi [[ritual]]i, med drugim v množici dežel s kurjenjem [[kres]]ov v spomin na dogodke leta 1886. V [[20. stoletje|20. stoletju]] je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, začenši v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Praznovanja delavskega dne so v času [[hladna vojna|hladne vojne]] v komunističnih državah dobila obliko velikih [[vojaška parada|vojaških parad]] in vladno podprtih zborovanj delavstva. [[Slika:Forstamaj.jpg|thumb|300px|Prvomajske demonstracije v Stockholmu leta 1899]] V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno pa jih organizirajo delavske organizacije, kakršne so [[sindikat]]i. Temu pa ni tako v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kjer je, zlasti v slednjih, protikomunistična politika v prvi polovici 20. stoletja, znana tudi kot [[rdeči strah]], pregnala praznovanje prvega majskega dne in ga nadomestila z [[dan prava|dnevom prava]]. == Poskusi nadomeščanja prvega maja == Skozi zgodovino se je odvilo mnogo različnih poskusov, ki so si prizadevali nadomestiti ali izničiti tradicije in pomen prvega maja ter s tem [[levica (politika)|levo politično ideologijo]], a je za današnje razmere pomembna le peščica izmed teh prizadevanj. Izmed njih je najbolj uspela opustitev praznovanja prvega maja v [[Združene države Amerike|Združenih državah]], ki so znane po svoji močni protikomunistični tradiciji. V njih se tako danes praznuje ''Delavski dan'' v prvem ponedeljku septembra, ko se obeležuje pomen ameriških delavcev pri blaginji in moči države. 1. maj pa v ZDA velja kot [[dan prava]], ki izkazuje pomen pravnega sistema za družbo in njeno ureditev. [[Socialdemokrati|Social-demokratske]] stranke prednacistične [[Nemčija|nemške]] [[Weimarska republika|Weimarske republike]] niso uzakonile prvega maja, pač pa so to napravili [[nacizem|nacisti]] v začetku svojega vladanja. Imenovali so ga za ''dan dela'', ob tem pa prepovedali kakršnakoli socialistično usmerjena zborovanja delavcev v tem dnevu. [[2. maj]]a [[1933]] so nacisti prepovedali vse proste delavske zveze in druge neodvisne delavske organizacije v Nemčiji. [[Rimskokatoliška cerkev]] je [[religija|verski]] navdih prvemu maju skušala dodati leta [[1955]], ko ga je razglasila za dan [[Sveti Jožef|Svetega Jožefa Delavca]]. Dokaj pozno je tako poskusila spremeniti nereligiozno naravo tega praznika.{{navedi vir}} == Lokalne tradicije == [[Slika:Prvomajski sprevod v Ljubljani 1961 (2).jpg|thumb|right|300px|Prvomajski sprevod v Ljubljani leta 1961]] Od konca [[1990.|90. let]] [[20. stoletje|20. stoletja]] dalje prihaja v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] do obsežnih in nasilnih demonstracij [[protikapitalizem|protikapitalističnega]] gibanja, ki se mnogokrat končajo s spopadi protestnikov in policije. Takšna tradicija praznovanja prvega maja pa izhaja iz [[Nemčija|Nemčije]], in sicer iz leta [[1929]]. Takrat je [[Nemška socialdemokratska stranka]] prepovedala letne delavske demonstracije v [[Berlin]]u. [[Nemška komunistična partija]], ki je bila v tistem času najmočnejša stranka v Berlinu, je kljub temu sklicala prvomajske demonstracije, posledica česar je bilo 11.000 izstreljenih nabojev, 32 smrtnih žrtev in vsaj 80 težkih ranjencev zaradi policijskega nasilja. Ta incident, ki ga nemški jezik pomni kot ''»Blutmai«'' (krvavi maj), je močno poglobil razhajanja med obema osrednjima levima strankama, [[socialdemokrati]] in [[komunizem|komunisti]]. Posledična nezmožnost skupnega nastopa je bila soodgovorna za vzpon [[nacizem|nacistične]] stranke leta [[1933]]. Tudi v današnji Nemčiji imajo prvomajska zborovanja močan političen prizvok, od leta [[1987]] dalje pa so znane po svoji nasilnosti, ko se radikalni levičarji spopadajo s policisti. V zadnjih letih so kot provokacijo svoja zborovanja tega dne organizirali tudi skrajni [[desnica (politika)|desničarji]], kar je vodilo do spopadov med obema skupinama demonstrantov. == Prvi maj v Sloveniji == Pred 2. svetovno vojno se praznik v Sloveniji ni uradno obeleževal, čeprav so neuradne slovesnosti obstajale in jih oblast načeloma ni prepovedovala<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042820188 |title=Zgodovinska fronta: Za prvi svobodni 1. maj so v Mariboru zaigrali srbsko himno |accessdate=2018-05-03 |archive-date=2018-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180503180831/https://www.dnevnik.si/1042820188 |url-status=dead }}</ref>. Ljubljansko praznovanje je zabeleženo že 1890, ko je bilo s posebnim dovoljenjem župana [[Peter Grasselli|Grasselija]] za daljšo zabavo in s podporo nekaterih delodajalcev prisotnih okoli 150 delavcev, najprej na [[Rožnik|Rožniku]] potem pa kmalu zaradi dežja v [[Hotel Evropa, Ljubljana|Hotelu Evropa]].<ref>Slovenski narod, 2. maj 1890</ref>. Prvo uradno državno praznovanje je bilo pod nacistično nemško oblastjo 1. maja 1941 (v Nemčiji so praznik prvič uradno uvedli [[Nacionalsocializem|nacionalsocialisti]] 1933 in ga med vojno razširili na zasedena območja). Mnenja zgodovinarjev o tem, če in v kakšnem obsegu so pri praznovanju sodelovali domači [[Komunistična partija Slovenije|Komunisti]] (v tem času je veljal [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt Ribbentrop-Molotov]]) so deljena. <ref>[http://www.mladina.si/180019/potvarjanje-medvojnih-dogajanj-v-revirjih/ Potvarjanje medvojnih dogajanj v revirjih]</ref>. Prvomajska zborovanja v Sloveniji imajo praviloma močan političen prizvok, pogosto se povezujejo s spominom na NOB (še dandanes so dogodki neredko organizirani v sodelovanju z [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB|Zvezo združenj borcev za vrednote NOB]], sodelujejo partizanski pevski zbori... ), ob sindikalnih vprašanjih pa se pogosto izpostavlja druga aktualna vprašanja leve politične opcije (konflikte v svetu, volitve, migracije, ženska vprašanja ...), ob sindikalnih govorcih so politični govorci praviloma izključno predstavniki strank leve politične opcije.<ref>[https://www.zsss.si/praznik-dela-2026-prireditve/ Branili bomo skupno dobro – Pred vrati so letošnje prvomajske prireditve v organizaciji ZSSS]</ref> [[Slovenija|Slovenska]] tradicija prvi maj obeležuje zlasti s [[Kres|kresovi]] in nošnjo [[nagelj]]nov. Prvi maj je po vojni s kurjenjem kresov in postavljanjem mlajev nadomestil praznik sv. Krstnika oz. kresne noči. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174772629 Živel prvi maj]«. ''Sledi časa'' (2. maj 2021). RTV Slovenija. {{Prazniki SFRJ}} {{DržavniPrazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prazniki]] [[Kategorija:Državni prazniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Dogodki v maju]] 1zq5dvuowy2dftauiv5o0pyveuknkgg 0 30641 6749887 6728563 2026-09-13T01:25:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749887 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vrsta}} {{Bioloska klasifikacija}} '''Vŕsta''' ([[latinščina|latinsko]] '''''species''''') je v [[biologija|biologiji]] ena od osnovnih [[biodiverziteta|biodiverzitetnih]] kategorij. Vrsta na splošno sestoji iz vseh posameznih organizmov naravne [[populacija (biologija)|populacije]], ki so se zaradi razmeroma recentnega skupnega prednika med seboj sposobni ploditi ter imajo na splošno podoben izgled, značilnosti in dedne lastnosti. Čeprav so definicije vrste različne in je včasih težko ločiti med vrsto in [[podvrsta|podvrsto]], so prave meje med vrstami v splošnem dovolj jasne. Zgled za vrsto sta na primer [[mehiški aksolotl]] (''Ambystoma mexicanum'') in ''[[okroglolistna rosika]]'' (Drosera rotundifolia). Zgled skupin, ki niso vrste: [[sibirski tiger]], ki je podvrsta [[tiger|tigra]]); [[jelen]], ki ni vrsta, temveč družina 34 vrst, med katerimi sta npr. [[rdeči jelen]] in [[močvirski jelen]]. Vse danes živeči ljudje pripadajo isti vrsti (''Homo sapiens'') in tudi isti podvrsti (''H. s. sapiens''). Pri [[znanstveno razvrščanje|znanstvenem razvrščanju]] dobi vsaka vrsta (razen [[Virusi|virusov]]) dvočlensko ime »binom«, ki ga obravnavamo po pravilih [[latinščina|latinščine]]. Prvi člen imena je ime [[rod (biologija)|rodu]] in ga zapišemo z veliko začetnico. Temu sledi drugi člen, imenovan [[vrstni pridevek]]. Ljudje na primer spadajo v rod ''Homo'' in so v vrsti ''[[Homo sapiens]]''. Ime vrste obsega [[dvočlensko poimenovanje|oba člena]] in ne le drugega. Dvočlensko poimenovanje je kot standard, ki je bil kasneje v [[taksonomija|taksonomiji]] formaliziran, v 18. stoletju uvedel švedski naravoslovec [[Carl von Linné]] v svojih delih ''[[Species Plantarum]]'' in ''[[Systema Naturae]]'' (njegovo ime se v naravoslovju navadno zapiše kot Carolus Linnaeus oz. pri vrstah, ki jih je poimenoval v obliki kratice L.), zaradi česar ga ponekod imenujejo »poimenovanje po Linneju«. Od prihoda teorije o [[evolucija|evoluciji]] se je pojmovanje vrste spremenilo v temelju. Še vedno pa ni doseženo soglasje o tem, kaj naj bi izraz ''vrsta'' pomenil. Najpogosteje navajano opredelitev vrste je skoval nemško-ameriški biolog [[Ernst Mayr]]. Po njegovem razumevanju, ki ga imenujemo biološko pojmovanje vrste ali izolacijsko pojmovanje vrste, naj bi bile vrste »skupine naravnih populacij, ki so se dejansko ali potencialno med seboj sposobne ploditi in so reproduktivno izolirane od drugih takih skupin«.<ref name="Zelnio">{{Navedi splet|title=Species Concepts|url=https://blogs.scientificamerican.com/evo-eco-lab/species-concepts/|publisher=[[Scientific American]]|accessdate=14 March 2017|date=20 April 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170314154734/https://blogs.scientificamerican.com/evo-eco-lab/species-concepts/|archivedate=14 March 2017}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Mallet|first=James|date=1995|title=A species definition for the modern synthesis|url=https://archive.org/details/sim_trends-in-ecology-evolution_1995_10_7/page/294|journal=Trends in Ecology & Evolution|volume=10|issue=7|pages=294–299|bibcode=1995TEcoE..10..294M|doi=10.1016/0169-5347(95)90031-4|pmid=21237047}}</ref> V tisku se znanstveno ime vrste pravilno zapiše ležeče. Neznane vrste dobijo kot drugi člen v ednini okrajšavo »sp.«, v množini pa »spp.« == Definicija == Biologi in taksonomi so skozi zgodovino poskušali razviti natančno definicijo vrste. Sprva so preučevali zunanje značilnosti organizmov ([[Morfologija (biologija)|morfologijo]]) in postopoma prehajali k sodobnejšim metodam, kot je [[genetika]]. Zgodnji taksonomi, vključno z Linnaeusom, so svoje opise temeljili na tem, kar so lahko opazili z očmi. Tako je nastal koncept vrste, ki temelji na fizičnih lastnostih organizmov (tipološki ali morfološki koncept). Kasneje je [[Ernst Mayr]] poudarjal pomen reproduktivne izolacije, vendar je to, tako kot mnoge druge definicije vrste, težko ali celo nemogoče preveriti v praksi.<ref name="Zelnio3">{{Navedi splet|title=Species Concepts|url=https://blogs.scientificamerican.com/evo-eco-lab/species-concepts/|publisher=[[Scientific American]]|accessdate=14 March 2017|date=20 April 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170314154734/https://blogs.scientificamerican.com/evo-eco-lab/species-concepts/|archivedate=14 March 2017}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Mallet|first=James|date=1995|title=A species definition for the modern synthesis|url=https://archive.org/details/sim_trends-in-ecology-evolution_1995_10_7/page/294|journal=Trends in Ecology & Evolution|volume=10|issue=7|pages=294–299|bibcode=1995TEcoE..10..294M|doi=10.1016/0169-5347(95)90031-4|pmid=21237047}}</ref> Biologi, ki so prišli po Mayru, so poskušali izboljšati njegovo definicijo vrste s koncepti prepoznavanja in kohezije.<ref>{{Navedi časopis|last=Masters|first=J. C.|last2=Spencer|first2=H. G.|date=1989|title=Why We Need a New Genetic Species Concept|journal=Systematic Zoology|volume=38|issue=3|pages=270–279|doi=10.2307/2992287|jstor=2992287}}</ref> Mnogi od teh konceptov so si zelo podobni ali se prekrivajo, zaradi česar jih je težko prešteti. Na primer, biolog R. L. Mayden je zabeležil okoli 24 različnih konceptov vrste<ref name="Claridge19972">{{Navedi knjigo|last=Mayden|first=R. L.|editor-last=Claridge|editor-first=M. F.|chapter=A hierarchy of species concepts: the denouement of the species problem|title=The Units of Biodiversity – Species in Practice Special Volume 54|date=1997|publisher=Systematics Association}}</ref>, filozof znanosti John Wilkins pa 26.<ref name="Zelnio3" /> Wilkins je razvrstil različne koncepte vrste v sedem glavnih kategorij: # [[Apomiksa|Agamosermija]]: koncept vrste za nespolne organizme, ki se razmnožujejo brez spolnega razmnoževanja. # Biovrste: Koncept vrste za spolne organizme, ki so reproduktivno izolirani od drugih vrst. # [[Ekotip|Ekotipi]]: Vrste, ki se opredeljujejo glede na ekološke niše, ki jih zasedajo. # Evolucijske vrste: Vrste, opredeljene na podlagi njihovega evolucijskega rodovnika. # Genetske vrste: Vrste, opredeljene na podlagi skupnega genskega bazena. # Morfološke vrste: Vrste, opredeljene na podlagi njihove oblike ali fizičnih lastnosti (fenotipa). # Taksonomske vrste: Vrste, ki jih določi taksonom na podlagi strokovnih meril.{{Sfn|Zachos|2016|p=79}} === Tipološke ali morfološke vrste === [[Slika:Eurasian_blue_tit_Lancashire.jpg|sličica|Vsi odrasli osebki [[Plavček (ptica)|plavčka]] imajo enako obarvanost. Zaradi te enotne obarvanosti jih lahko nedvoumno identificiramo kot ''morfovrsto''.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gooders|first=John|title=Kingfisher Field Guide to the Birds of Britain and Ireland|page=246|publisher=Kingfisher Books|date=1986|isbn=978-0-86272-139-8}}</ref> – koncept vrste, ki temelji na fizičnih lastnostih, kot je barva perja.]] Tipološka vrsta opredeljuje vrsto kot skupino organizmov, ki imajo določene stalne lastnosti, imenovane tip. Te lastnosti so tako očitne, da jih lahko prepoznajo celo ljudje brez formalnega izobraževanja, enako kot sodobni taksonomi.<ref name="Gould 1980">{{navedi knjigo |last1=Gould |first1=Stephen Jay |author-link=Stephen Jay Gould |chapter=A Quahog is a Quahog |title=In: The Panda's Thumb: More Reflections in Natural History |location=New York |publisher=W.W. Norton & Company |date=1980 |pages=[https://archive.org/details/pandasthumb000step/page/204 204–213] |isbn=978-0-393-30023-9 |chapter-url=https://archive.org/details/pandasthumb000step/page/204 }}</ref><ref name="Maynard Smith">{{navedi knjigo |last=Maynard Smith |first=John |author-link=John Maynard Smith |title=Evolutionary Genetics |url=https://archive.org/details/evolutionarygene0000mayn |publisher=Oxford University Press |date=1989 |pages=[https://archive.org/details/evolutionarygene0000mayn/page/272 273]–274 |isbn=978-0-19-854215-5}}</ref> Pri tej metodi se uporabljajo razlike v fizičnih značilnostih (fenotipih), kot so na primer dolžina repa, za razlikovanje med vrstami. To tipološko metodo so v zgodnji zgodovini biologije uporabljali kot klasično metodo za določanje vrst. Linnaeus je to metodo uporabljal pri svojem delu na začetku razvoja evolucijske teorije. Vendar je pomembno razumeti, da različni fenotipi ne pomenijo nujno, da gre za različne vrste. Na primer, če se ''[[vinska mušica]]'' rodi s štirimi krili, medtem ko ima njena mati dve krili, to še ne pomeni, da gre za drugo vrsto. Vrste, ki so določene na podlagi tipološke metode, se imenujejo ''morfovrste (morphospecies),''<ref>{{Navedi časopis|last=Ruse|first=Michael|author-link=Michael Ruse|year=1969|title=Definitions of Species in Biology|url=https://archive.org/details/british-journal-for-the-philosophy-of-science_1969-08_20_2/page/97|journal=The British Journal for the Philosophy of Science|volume=20|issue=2|pages=97–119|doi=10.1093/bjps/20.2.97|jstor=686173}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Lewin|first=Ralph A.|author-link=Ralph A. Lewin|year=1981|title=Three Species Concepts|journal=Taxon|volume=30|issue=3|pages=609–613|doi=10.2307/1219942|jstor=1219942}}</ref> kar pomeni, da so določene glede na obliko in fizične značilnosti. V 1970-ih letih so biologi [[Robert R. Sokal]], Theodore J. Crovello in [[Peter Sneath]] razvili koncept [[Fenetika|fenetske]] vrste, kot različico tradicionalnega morfološkega koncepta. Fenetska vrsta je skupina organizmov, ki imajo med seboj podoben videz ([[fenotip]]), vendar se razlikujejo od drugih skupin organizmov po svojih fizičnih lastnostih.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Claridge|Dawah|Wilson|1997|p=404}}</ref> Ta koncept se razlikuje od tradicionalnega morfološkega pristopa, ker vključuje uporabo numeričnih meritev za izračun razdalje ali podobnosti med organizmi.<ref>{{Navedi časopis|last=Ghiselin|first=Michael T.|author-link=Michael Ghiselin|year=1974|title=A Radical Solution to the Species Problem|url=https://philpapers.org/rec/GHIARS|journal=Systematic Biology|volume=23|issue=4|pages=536–544|doi=10.1093/sysbio/23.4.536}}</ref> To pomeni, da se organizmi združujejo v skupine na podlagi primerjav velikega števila fizičnih lastnosti, kar je bolj kvantitativen in sistematičen način določanja vrst. === Vrsta na osnovi prepoznave partnerja in kohezijska vrsta === Vrsta na osnovi prepoznave partnerja je skupina organizmov, ki se spolno razmnožujejo in se med seboj prepoznajo kot primerni partnerji za parjenje.<ref>Claridge et al.:408–409.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Paterson|first=H. E. H.|date=1985|title=Monograph No. 4: The recognition concept of species|chapter=Species and Speciation|editor-last=Vrba|editor-first=E. S.|publisher=Transvaal Museum|location=Pretoria}}</ref> Koncept kohezijske vrste razširja to idejo, saj poleg prepoznavanja partnerjev vključuje tudi izolacijo po parjenju. Kohezijska vrsta vključuje vse posameznike, ki lahko ohranijo skupne lastnosti (fenotipsko kohezijo) zaradi notranjih mehanizmov, ki jih povezujejo. Tudi če se različne populacije lahko križajo (hibridizirajo), so to še vedno ločene kohezijske vrste, če ta hibridizacija ni dovolj obsežna, da bi popolnoma združila njihove [[Genski sklad|genske sklade]].<ref name="Mallet">{{cite encyclopedia|last=Mallet|first=James|author-link=James Mallet|title=Species, Concepts of|url=http://www.ucl.ac.uk/taxome/jim/Sp/species.pdf<!--preprint-->|publisher=Blackwell|editor1-last=Calow|editor1-first=P.|encyclopedia=Encyclopaedia of Ecology and Environmental Management|pages=709–711|isbn=978-0-632-05546-3|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161019152621/http://www.ucl.ac.uk/taxome/jim/Sp/species.pdf|archive-date=19 October 2016|df=dmy-all|date=28 September 1999}}</ref> Nadaljnji razvoj koncepta prepoznave vodi k biosemiotskemu konceptu vrste,<ref>{{Navedi časopis|last=Kull|first=Kalevi|author-link=Kalevi Kull|date=2016|title=The biosemiotic concept of the species|url=https://www.academia.edu/23574109|url-status=live|journal=Biosemiotics|volume=9|pages=61–71|doi=10.1007/s12304-016-9259-2|archive-url=https://web.archive.org/web/20180207144820/http://www.academia.edu/23574109/The_Biosemiotic_Concept_of_the_Species|archive-date=7 February 2018}}</ref> ki se osredotoča na komunikacijo med organizmi. === Genetska podobnost in črtne kode vrst === [[Slika:Cytochrome_C_Oxidase_1OCC_in_Membrane_2.png|sličica|Področje [[gen]]a za [[encim]] [[Citokrom c oksidaza|citokrom c oksidazo]] se uporablja za razlikovanje vrst v bazi podatkov [[Barcode of Life Data Systems]].]] V [[Mikrobiologija|mikrobiologiji]] se geni lahko prenašajo tudi med različnimi bakterijami, vključno s tistimi, ki niso tesno povezane po evolucijski poti. To pomeni, da se geni lahko izmenjujejo ne samo med bližnjimi sorodniki, temveč tudi med zelo različnimi bakterijami znotraj celotne bakterijske skupine. Mikrobiologi so ugotovili, da če imajo [[bakterije]] ali [[arheje]] več kot 97% podobnost v zaporedju gena za [[16S rRNA|16S ribosomalno RNA]], je treba opraviti dodatne teste (kot je [[hibridizacija DNK-DNK]]), da se ugotovi, ali pripadajo isti vrsti.<ref>{{Navedi časopis|last=Stackebrandt|first=E.|last2=Goebel|first2=B. M.|year=1994|title=Taxonomic note: a place for DNA-DNA reassociation and 16S rRNA sequence analysis in the present species definition in bacteriology|url=https://archive.org/details/sim_international-journal-systematic-evolutionary-microbiology_1994-10_44_4/page/846|journal=International Journal of Systematic Bacteriology|volume=44|issue=4|pages=846–849|doi=10.1099/00207713-44-4-846|doi-access=free}}</ref> Leta 2006 so ta prag povišali na 98,7%.<ref>{{Navedi časopis|last=Stackebrandt|first=E.|last2=Ebers|first2=J.|year=2006|title=Taxonomic parameters revisited: tarnished gold standards|url=https://microbiologysociety.org/uploads/assets/uploaded/a8800d1f-de21-432d-a5399c13c9ad1643.pdf|url-status=live|journal=Microbiology Today|volume=33|issue=4|pages=152–155|archive-url=https://web.archive.org/web/20180325022016/https://microbiologysociety.org/uploads/assets/uploaded/a8800d1f-de21-432d-a5399c13c9ad1643.pdf|archive-date=25 March 2018}}</ref> Metoda [[Povprečna identiteta nukleotidov|povprečne nukleotidne identitete]] (ANI) omogoča merjenje kako [[Genetska razdalja|genetsko podobni]] so celotni[[Dednina|genomi]] različnih organizmov. Pri tej analizi primerjajo določene dele genomov, ki so dolgi približno 10.000 [[Bazni par|baznih parov]] (gradnikov DNK). Ko znanstveniki zberejo dovolj podatkov o genomih organizmov znotraj enega rodu, lahko uporabijo računalniške algoritme za določanje in razvrščanje vrst. Na primer, leta 2013 so na ta način kategorizirali bakterijo ''[[Pseudomonas avellanae]].''<ref name="Land 2015">{{Navedi časopis|last=Land|first=Miriam|last2=Hauser|first2=Loren|last3=Jun|first3=Se-Ran|last4=Nookaew|first4=Intawat|last5=Leuze|first5=Michael R.|last6=Ahn|first6=Tae-Hyuk|last7=Karpinets|first7=Tatiana|last8=Lund|first8=Ole|last9=Kora|first9=Guruprased|last10=Wassenaar|first10=Trudy|last11=Poudel|first11=Suresh|year=2015|title=Insights from 20 years of bacterial genome sequencing|journal=Functional & Integrative Genomics|volume=15|issue=2|pages=141–161|doi=10.1007/s10142-015-0433-4|pmc=4361730|pmid=25722247}} [[Slika:CC-BY_icon.svg|50x50_pik]] This article contains quotations from this source, which is available under the [[creativecommons:by/4.0/|Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0)]] {{Navedi splet |url=https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ |title=arhivska kopija |accessdate=2024-08-23 |archive-date=2017-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171016050101/https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ |url-status=bot: unknown }} license.</ref> Od leta 2020 dalje se ta metoda uporablja za vse bakterije in arheje, katerih genomi so bili sekvencirani.<ref>{{Navedi časopis|last=Parks|first=D. H.|last2=Chuvochina|first2=M.|last3=Chaumeil|first3=P. A.|last4=Rinke|first4=C.|last5=Mussig|first5=A. J.|last6=Hugenholtz|first6=P.|date=September 2020|title=A complete domain-to-species taxonomy for Bacteria and Archaea|url=https://www.researchgate.net/publication/340954053|journal=Nature Biotechnology|volume=38|issue=9|pages=1079–1086|biorxiv=10.1101/771964|doi=10.1038/s41587-020-0501-8|pmid=32341564}}</ref> Opazili so, da vrednosti ANI med različnimi organizmi kažejo na "vrzel ANI" med 85–95%, kar kaže na genetsko mejo, ki je uporabna za definiranje vrste.<ref>{{Navedi časopis|last=Rodriguez-R|first=Luis M.|last2=Jain|first2=Chirag|last3=Conrad|first3=Roth E.|last4=Aluru|first4=Srinivas|last5=Konstantinidis|first5=Konstantinos T.|date=7 July 2021|title=Reply to: "Re-evaluating the evidence for a universal genetic boundary among microbial species"|journal=Nature Communications|volume=12|issue=1|page=4060|bibcode=2021NatCo..12.4060R|doi=10.1038/s41467-021-24129-1|pmc=8263725|pmid=34234115|doi-access=free}}</ref> Predlagano je bilo, da se za prepoznavanje in razlikovanje vrst uporabi [[črtno kodiranje DNK|metoda črtnega kodiranja DNK]], ki je primerna tudi za nestrokovnjake.<ref>{{Navedi splet|title=What Is DNA Barcoding?|url=http://www.barcodeoflife.org/content/about/what-dna-barcoding|publisher=Barcode of Life|accessdate=11 October 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170701081215/http://www.barcodeoflife.org/content/about/what-dna-barcoding|archivedate=1 July 2017}}</ref> Ena od metod temelji na analizi dela mitohondrijske DNK v genu za [[Citokrom c oksidaza|citokrom c oksidazo]]. Baza podatkov [[Barcode of Life Data System]] vsebuje zaporedja črtnih kod DNK več kot 190.000 različnih vrst.<ref name="Ratnasingham">{{Navedi časopis|last=Ratnasingham|first=Sujeevan|last2=Hebert|first2=Paul D. N.|year=2007|title=BOLD: The Barcode of Life Data System (http://www.barcodinglife.org)|journal=Molecular Ecology Notes|volume=7|issue=3|pages=355–364|doi=10.1111/j.1471-8286.2007.01678.x|pmc=1890991|pmid=18784790}}</ref><ref name="Stoeckle">{{Navedi časopis|last=Stoeckle|first=Mark|date=November–December 2013|title=DNA Barcoding Ready for Breakout|url=http://www.councilforresponsiblegenetics.org/genewatch/GeneWatchPage.aspx?pageId=510|url-status=dead|journal=GeneWatch|volume=26|issue=5|archive-url=https://web.archive.org/web/20140403101448/http://www.councilforresponsiblegenetics.org/genewatch/genewatchpage.aspx?pageid=510|archive-date=3 April 2014|access-date=25 March 2018}}</ref> Vendar nekateri znanstveniki, vključno z Robom DeSalleom, opozarjajo na težave pri uporabi DNK črtnih kod v primerjavi s tradicionalnimi metodami razvrščanja organizmov (taksonomija). Menijo, da se obe metodi včasih razlikujeta pri določanju, kaj je vrsta, zato predlagajo, da bi ju morali bolje uskladiti.<ref name="DeSalleEgan2005">{{Navedi časopis|last=DeSalle|first=R.|last2=Egan|first2=M. G.|last3=Siddall|first3=M.|year=2005|title=The unholy trinity: taxonomy, species delimitation and DNA barcoding|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=360|issue=1462|pages=1905–1916|doi=10.1098/rstb.2005.1722|pmc=1609226|pmid=16214748}}</ref> Poleg tega lahko [[genetska introgresija]] (prenos genov iz ene vrste v drugo) povzroči zmedo pri identifikaciji vrst z uporabo DNK črtnih kod. To se lahko zgodi, na primer, zaradi organizmov, kot so [[endosimbiont]]i (organizmi, ki živijo znotraj drugih organizmov), ki lahko prenašajo gene med vrstami.<ref>{{Navedi časopis|last=Whitworth|first=T. L.|last2=Dawson|first2=R. D.|last3=Magalon|first3=H.|last4=Baudry|first4=E.|year=2007|title=DNA barcoding cannot reliably identify species of the blowfly genus Protocalliphora (Diptera: Calliphoridae)|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=274|issue=1619|pages=1731–1739|doi=10.1098/rspb.2007.0062|pmc=2493573|pmid=17472911}}</ref> === Filogenetske ali kladistične vrste === [[Slika:Cladistic_species.svg|sličica|Kladistični ali filogenetski koncept vrste opredeljuje vrsto kot najmanjšo skupino organizmov, ki jo je mogoče prepoznati po edinstvenem nizu genetskih ali morfoloških lastnosti. Ta koncept ne vključuje reproduktivne izolacije kot merila za določanje vrste, kar pomeni, da se lahko uporablja tudi v paleontologiji.]] Filogenetska ali [[kladistika|kladistična]] vrsta je »najmanjša skupek populacij (pri spolnih organizmih) ali linij (pri nespolnih organizmih), prepoznati z edinstveno kombinacijo lastnosti pri primerljivih posameznikih«.<ref name="Nixon1990">{{Navedi časopis|last=Nixon|first=K. C.|last2=Wheeler|first2=Q. D.|year=1990|title=An amplification of the phylogenetic species concept|journal=Cladistics|volume=6|issue=3|pages=211–223|doi=10.1111/j.1096-0031.1990.tb00541.x|doi-access=free}}</ref> Opazovane lastnosti zagotavljajo dokaze za hipoteze o različnih evolucijskih linijah, ki so ohranile svojo gensko celovitost skozi čas in prostor.<ref>Wheeler, Quentin D.; Platnick, Norman I. 2000. The phylogenetic species concept (sensu Wheeler & Platnick). In: {{Harvardski navedek brez oklepajev|Wheeler|Meier2000|pp=55–69}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Giraud|first=T.|last2=Refrégier, G.|last3=Le Gac, M.|last4=de Vienne, D. M.|last5=Hood, M. E.|year=2008|title=Speciation in Fungi|url=https://archive.org/details/fungal-genetics-and-biology_2008-06_45_6/page/791|journal=Fungal Genetics and Biology|volume=45|issue=6|pages=791–802|doi=10.1016/j.fgb.2008.02.001|pmid=18346919}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Bernardo|first=J.|year=2011|chapter=A critical appraisal of the meaning and diagnosability of cryptic evolutionary diversity, and its implications for conservation in the face of climate change|pages=380–438|title=Climate Change, Ecology and Systematics. Systematics Association Special Series|editor-first=T.|editor-last=Hodkinson|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-76609-8}}.</ref><ref>Brower, Andrew V. Z. and Randall T. Schuh. (2021). Biological Systematics: Principles and Applications. Cornell University Press, Ithaca, NY.</ref> Molekularni označevalci, kot so genske razlike v jedrski ali [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijski DNK]], se lahko uporabljajo za določanje teh vrst..<ref name="Giraud2008">{{Navedi časopis|last=Giraud, T.|last2=Refrégier, G.|last3=Le Gac, M.|last4=de Vienne, D. M.|last5=Hood, M. E.|year=2008|title=Speciation in Fungi|url=https://archive.org/details/fungal-genetics-and-biology_2008-06_45_6/page/791|journal=Fungal Genetics and Biology|volume=45|issue=6|pages=791–802|doi=10.1016/j.fgb.2008.02.001|pmid=18346919}}</ref><ref name="Nixon1990" /><ref name="Taylor2000">{{Navedi časopis|last=Taylor, J. W.|last2=Jacobson, D. J.|last3=Kroken, S.|last4=Kasuga, T.|last5=Geiser, D. M.|last6=Hibbett, D. S.|last7=Fisher, M. C.|year=2000|title=Phylogenetic species recognition and species concepts in fungi|url=https://archive.org/details/fungal-genetics-and-biology_2000-10_31_1/page/21|journal=Fungal Genetics and Biology|volume=31|issue=1|pages=21–32|doi=10.1006/fgbi.2000.1228|pmid=11118132}}</ref> Na primer, v eni študiji o [[Glive|glivah]] je uporaba kladističnih vrst pri preučevanju nukleotidnih znakov dala najbolj natančne rezultate pri prepoznavanju različnih vrst gliv v primerjavi z drugimi koncepti vrst.<ref name="Taylor2000" /><ref>{{Navedi časopis|last=Taylor|first=J. W.|last2=Turner|first2=E.|last3=Townsend|first3=J. P.|last4=Dettman|first4=J. R.|last5=Jacobson|first5=D.|year=2006|title=Eukaryotic microbes, species recognition and the geographic limits of species: Examples from the kingdom Fungi|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=361|issue=1475|pages=1947–1963|doi=10.1098/rstb.2006.1923|pmc=1764934|pmid=17062413}}</ref> Vendar različice filogenetskega koncepta, ki poudarjajo monofilijo (vse potomke skupnega prednika) ali diagnozo (prepoznavanje vrst po značilnostih),{{Sfn|Zachos|2016|pp=91–92}} lahko privedejo do razdelitve obstoječih vrst. To se je zgodilo pri [[Votlorogi|Bovidae]], kjer so stare podvrste prepoznali kot ločene vrste, kljub dejstvu, da ni reproduktivnih ovir, in populacije se lahko med seboj križajo.<ref>Groves, C.; Grubb, P. 2011. Ungulate taxonomy. Baltimore, MD: The Johns Hopkins University Press.</ref> Nekateri so ta pristop poimenovali [[taksonomska inflacija]], kar pomeni, da se jasnost in natančnost opredelitve vrste zmanjšuje in taksonomija postaja nestabilna.<ref>{{cite journal |last1=Heller |first1=R. |author2=Frandsen, P. |author3=Lorenzen, E. D. |author4=Siegismund, H. R. |year=2013 |title=Are there really twice as many bovid species as we thought? |journal=Systematic Biology |volume=62 |issue=3 |pages=490–493 |doi=10.1093/sysbio/syt004 |pmid=23362112 |doi-access=free|hdl=10400.7/566 |hdl-access=free }}</ref> Drugi pa zagovarjajo ta pristop in menijo, da je »taksonomska inflacija« negativna oznaka, medtem ko nasprotni pogled imenujejo »taksonomski konzervativizem«. Ti zagovorniki trdijo, da je smiselno razdeliti vrste in priznati manjše populacije kot vrste, saj to omogoča, da jih lažje vključim na [[Rdeči seznam IUCN|rdeči seznam]] [[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] kot [[ogrožena vrsta|ogrožene vrste]], kar lahko prinese zakonodajo o varstvu in dodatna sredstva za ohranjanje.<ref>{{cite journal |last1=Cotterill |first1=F. |author2=Taylor, P. |author3=Gippoliti, S. |year=2014 |title=Why one century of phenetics is enough: Response to 'are there really twice as many bovid species as we thought?' |journal=Systematic Biology |volume=63 |issue=5|pages=819–832 |doi=10.1093/sysbio/syu003|display-authors=etal |pmid=24415680 |doi-access=free }}</ref> Za razliko od biološkega koncepta vrste se kladistična vrsta ne opira na reproduktivno izolacijo – njeni kriteriji za določanje vrste so neodvisni od procesov, ki so ključni za druge koncepte. <ref name="Nixon19902">{{Navedi časopis|last=Nixon|first=K. C.|last2=Wheeler|first2=Q. D.|year=1990|title=An amplification of the phylogenetic species concept|journal=Cladistics|volume=6|issue=3|pages=211–223|doi=10.1111/j.1096-0031.1990.tb00541.x|doi-access=free}}</ref> Zato je ta koncept primeren tudi za nespolne organizme.<ref name="Giraud20082">{{Navedi časopis|last=Giraud, T.|last2=Refrégier, G.|last3=Le Gac, M.|last4=de Vienne, D. M.|last5=Hood, M. E.|year=2008|title=Speciation in Fungi|url=https://archive.org/details/fungal-genetics-and-biology_2008-06_45_6/page/791|journal=Fungal Genetics and Biology|volume=45|issue=6|pages=791–802|doi=10.1016/j.fgb.2008.02.001|pmid=18346919}}</ref><ref name="Taylor20002">{{Navedi časopis|last=Taylor, J. W.|last2=Jacobson, D. J.|last3=Kroken, S.|last4=Kasuga, T.|last5=Geiser, D. M.|last6=Hibbett, D. S.|last7=Fisher, M. C.|year=2000|title=Phylogenetic species recognition and species concepts in fungi|url=https://archive.org/details/fungal-genetics-and-biology_2000-10_31_1/page/21|journal=Fungal Genetics and Biology|volume=31|issue=1|pages=21–32|doi=10.1006/fgbi.2000.1228|pmid=11118132}}</ref> Vendar pa kladistični pristop ne zagotavlja vedno jasnih in intuitivno zadovoljivih meja med taksoni in je potrebno uporabiti več različnih virov dokazov - na primer primerjavo več genetskih značilnosti (več polimorfnih genov), da bi dal zanesljive rezultate.<ref name="Taylor20002" /> === Evolucijske vrste === Evolucijska vrsta, kot jo je predlagal [[George Gaylord Simpson]] leta 1951, je definirana kot »entiteta, sestavljena iz organizmov, ki ohranja svojo identiteto ločeno od drugih takšnih entitet skozi čas in prostor ter ima svojo neodvisno evolucijsko pot in zgodovino«.<ref name="Claridge1997">{{Navedi knjigo|last=Mayden|first=R. L.|editor-last=Claridge|editor-first=M. F.|chapter=A hierarchy of species concepts: the denouement of the species problem|title=The Units of Biodiversity – Species in Practice Special Volume 54|date=1997|publisher=Systematics Association}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Laporte|first=L. O. F.|year=1994|title=Simpson on species|url=https://archive.org/details/journal-history-biology_spring-fall-1994_27_1-3/page/141|journal=Journal of the History of Biology|volume=27|issue=1|pages=141–159|doi=10.1007/BF01058629|pmid=11639257}}</ref> Ta koncept se razlikuje od biološkega koncepta vrste, saj poudarja zgodovinsko kontinuiteto in trajnost vrste skozi čas. Wiley in Mayden sta trdila, da je evolucijski koncept vrste »identičen« konceptu vrste, ki ga je razvil [[Willi Hennig]], ter dodala, da so druge metode, kot so biološki koncept vrste in različne različice filogenetskega koncepta, manj primerne za natančno določanje števila vrst, kar je ključno za študije biodiverzitete. Prav tako sta predlagala, da evolucijski koncept vrste deluje tako za nespolno kot za spolno razmnožujoče se vrste. [[Kevin de Queiroz]] je predstavil različico evolucijskega koncepta, imenovanega »Splošni koncept rodovnih vrst (General Lineage Concept of Species)«.<ref>{{Navedi knjigo|last=de Queiroz|first=Kevin|year=1998|chapter=The general lineage concept of species, species criteria, and the process of speciation|pages=57–75|editor-last=D. J. Howard|title=Endless forms: species and speciation|publisher=Oxford University Press}}</ref> === Ekološke vrste === Ekološka vrsta je skupina organizmov, ki so se prilagodili specifičnim virom ali okolju, ki ga imenujemo niša. To pomeni, da organizmi znotraj te vrste izkoriščajo enake vire in so specializirani za življenje v določenem okolju. Po tem konceptu se populacije organizmov oblikujejo v ločene fenetske skupine, ki jih prepoznamo kot vrste, ker ekološki in evolucijski procesi določajo, kako se viri razdelijo v okolju..<ref name="ridley">{{Navedi knjigo|last=Ridley|first=Mark|authorlink=Mark Ridley (zoologist)|title=Evolution|year=1996|url=https://archive.org/details/evolution0000ridl|publisher=Blackwell Science|chapter=The Idea of Species|edition=2nd|page=[https://archive.org/details/evolution0000ridl/page/719 719]|isbn=978-0-86542-495-1}}</ref> === Genetske vrste === Genetska vrsta, kot sta jo opredelila Robert Baker in Robert Bradley, je skupina populacij, ki so genetsko izolirane in se razmnožujejo znotraj svoje skupine. Ta koncept je podoben Mayrjevemu biološkemu konceptu vrste, vendar bolj poudarja genetsko izolacijo kot kriterij za določanje vrste namesto reproduktivne izolacije.<ref>{{Navedi časopis|last=Baker|first=Robert J.|last2=Bradley|first2=Robert D.|date=2006|title=Speciation in Mammals and the Genetic Species Concept|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-mammalogy_2006-08_87_4/page/643|journal=Journal of Mammalogy|volume=87|issue=4|pages=643–662|doi=10.1644/06-MAMM-F-038R2.1|pmc=2771874|pmid=19890476}}</ref> V 21. stoletju je mogoče določiti genetsko vrsto s primerjavo zaporedij DNK. V preteklosti so bile na voljo tudi druge metode, kot je primerjava [[Kariotip|kariotipov]] (sklopov [[Kromosom|kromosomov]]) in [[Allozyme|alozimov]] (različic [[Encim|encimov]]).<ref name="BakerBradley2006">{{Navedi časopis|last=Baker|first=Robert J.|last2=Bradley|first2=Robert D.|year=2006|title=Speciation in Mammals and the Genetic Species Concept|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-mammalogy_2006-08_87_4/page/643|journal=Journal of Mammalogy|volume=87|issue=4|pages=643–662|doi=10.1644/06-MAMM-F-038R2.1|pmc=2771874|pmid=19890476}}</ref> === Evolucijsko pomembna enota === [[Evolucijsko pomembna enota]] (ESU) ali »vrsta prosto živečih živali«<ref>{{Navedi splet|last=Government of Canada. Committee on the Status of Endangered Wildlife in Canada|url=http://www.cosepac.gc.ca/eng/sct0/assessment_process_e.cfm|title=COSEWIC's Assessment Process and Criteria|publisher=Cosepac.gc.ca|accessdate=7 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150412232417/http://www.cosepac.gc.ca/eng/sct0/assessment_process_e.cfm|archivedate=12 April 2015}}</ref> je populacija organizmov, ki se obravnava kot ločena skupina, ko gre za prizadevanja za njihovo ohranjanje.<ref>{{Navedi splet|last=DeWeerdt|first=Sarah|title=What Really is an Evolutionarily Significant Unit?|url=http://conservationmagazine.org/2002/07/what-really-is-an-evolutionarily-significant-unit/|publisher=University of Washington|accessdate=1 December 2016|date=29 July 2002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170205155325/http://www.conservationmagazine.org/2002/07/what-really-is-an-evolutionarily-significant-unit/|archivedate=5 February 2017}}</ref> === Kronovrste === [[Slika:Chronospecies.svg|sličica|[[Kronovrsta]] je opredeljena znotraj ene same evolucijske linije (polna črta), kjer se[[primerjalna anatomija|morfologija]] (oblika in struktura) otganizmov spreminja s časom. Na neki točki paleontologi presodijo, da se je zgodilo dovolj sprememb, da lahko rečejo, da sta obstajali dve različni vrsti (A in B), ki sta ločeni v času in anatomiji.]] V [[Paleontologija|paleontologiji]], kjer so edini dokazi za preučevanje [[primerjalna anatomija]] (morfologija) in [[histologija]] [[Fosil|fosilov]], se lahko uporabi koncept [[Kronovrsta|kronovrste]]<ref name="de Buffrénil et al. 2021">{{Navedi knjigo|last=de Buffrénil|first=Vivian|last2=de Ricqlès|first2=Armand J|last3=Zylberberg|first3=Louise|last4=Padian|first4=Kevin|title=Vertebrate skeletal histology and paleohistology|date=2021|publisher=CRC Press|location=Boca Raton, FL|isbn=978-1351189576|pages=xii + 825|url=https://books.google.com/books?id=tJcwEAAAQBAJ&dq=Vertebrate+Skeletal+Histology+and+Paleohistology&pg=PT8}}</ref>. Med [[Anageneza|anagenezo]] (evolucija, ki ne vključuje nujno razvejanja vrst) si nekateri paleontologi prizadevajo identificirati zaporedje vrst, kjer vsaka naslednja vrsta izhaja iz [[Psevdoizumrtje|filetično izumrle]], skozi nenehne, počasne in bolj ali manj enakomerne spremembe. V takšnem časovnem zaporedju nekateri paleontologi ocenjujejo, koliko sprememb je potrebnih, da se morfološko ločena oblika šteje za drugo vrsto v primerjavi s svojimi predniki.<ref>{{Navedi splet|title=Chronospecies|url=http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803095611471|publisher=Oxford Reference|accessdate=12 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141001151656/http://www.oxfordreference.com/view/10.1093/oi/authority.20110803095611471|archivedate=1 October 2014}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Carr|first=Steven M.|title=Evolutionary species and chronospecies|url=https://www.mun.ca/biology/scarr/Evolutionary_vs_Chronospecies.html|publisher=Memorial University Newfoundland and Labrador|accessdate=12 January 2018|date=2005|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160310075417/http://www.mun.ca/biology/scarr/Evolutionary_vs_Chronospecies.html|archivedate=10 March 2016}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Dzik|first=J.|year=1985|title=Typologic versus population concepts of chronospecies: implications for ammonite biostratigraphy|url=https://www.app.pan.pl/archive/published/app30/app30-071.pdf|url-status=live|journal=Acta Palaeontologica Polonica|volume=30|issue=1–2|pages=71–92|archive-url=https://web.archive.org/web/20170313080626/http://www.app.pan.pl/archive/published/app30/app30-071.pdf|archive-date=13 March 2017}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=O'Brien|first=Michael J.|last2=Lyman|first2=R. Lee|title=Applying Evolutionary Archaeology: A Systematic Approach|url=https://books.google.com/books?id=IkAOBwAAQBAJ&pg=PA146|year=2007|publisher=Springer|isbn=978-0-306-47468-2|pages=146–149|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180207144819/https://books.google.com/books?id=IkAOBwAAQBAJ&pg=PA146|archivedate=7 February 2018}}</ref> === Virusne kvazivrste === Virusi imajo zelo velike populacije, niso povsem živi organizmi, saj so sestavljeni iz nukleinske kisline (DNK ali RNK) obdane s proteinskim ovojem in hitro mutirajo. Zaradi teh lastnosti tradicionalni koncepti vrst (kot pri živalih ali rastlinah) niso primerni za viruse.<ref>{{Navedi časopis|last=Van Regenmortel|first=Marc H. V.|year=2010|title=Logical puzzles and scientific controversies: The nature of species, viruses and living organisms|url=https://archive.org/details/systematic-and-applied-microbiology_2010-01_33_1/page/1|journal=Systematic and Applied Microbiology|volume=33|issue=1|pages=1–6|bibcode=2010SyApM..33....1V|doi=10.1016/j.syapm.2009.11.001|pmid=20005655}}</ref> Virusna [[Model kvazivrst|kvazivrsta]] je skupina genotipov, ki so povezani s podobnimi mutacijami in tekmujejo v zelo [[Mutagen|mutagenem]] okolju in jih zato ureja [[ravnovesje med mutacijo in selekcijo]]. Ni predpostavke, da bi virusna kvazivrsta bila podobna tradicionalni biološki vrsti.<ref name="Nimwegen1999">{{Navedi časopis|last=van Nimwegen|first=Erik|last2=Crutchfield|first2=James P.|last3=Huynen|first3=Martijn|date=August 1999|title=Neutral evolution of mutational robustness|url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_1999-08-17_96_17/page/9716|journal=PNAS|volume=96|issue=17|pages=9716–9720|arxiv=adap-org/9903006|bibcode=1999PNAS...96.9716V|doi=10.1073/pnas.96.17.9716|pmc=22276|pmid=10449760|doi-access=free}}</ref><ref name="WilkeWang2001">{{Navedi časopis|last=Wilke|first=Claus O.|last2=Wang|first2=Jia Lan|last3=Ofria|first3=Charles|last4=Lenski|first4=Richard E.|last5=Adami|first5=Christoph|year=2001|title=Evolution of digital organisms at high mutation rates leads to survival of the flattest|url=https://authors.library.caltech.edu/56230/2/412331a0_S1.pdf|journal=Nature|volume=412|issue=6844|pages=331–333|bibcode=2001Natur.412..331W|doi=10.1038/35085569|pmid=11460163}}</ref><ref name="ElenaAgudelo-Romero2008">{{Navedi časopis|last=Elena|first=S. F.|last2=Agudelo-Romero|first2=P.|last3=Carrasco|first3=P.|last4=Codoñer|first4=F. M.|last5=Martín|first5=S.|last6=Torres-Barceló|first6=C.|last7=Sanjuán|first7=R.|display-authors=3|year=2008|title=Experimental evolution of plant RNA viruses|url=https://archive.org/details/sim_heredity_2008-05_100_5/page/478|journal=Heredity|volume=100|issue=5|pages=478–483|doi=10.1038/sj.hdy.6801088|pmc=7094686|pmid=18253158|doi-access=free}}</ref> [[International Committee on Taxonomy of Viruses|Mednarodni odbor za taksonomijo virusov]] od leta 1962 naprej razvija univerzalno shemo za razvrščanje virusov, kar je stabiliziralo in poenotilo taksonomijo virusov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Virus Taxonomy Classification and Nomenclature of Viruses: Ninth Report of the International Committee on Taxonomy of Viruses|last=King|first=Andrew M.Q.|last2=Lefkowitz|first2=E.|last3=Adams|first3=M. J.|last4=Carstens|first4=E. B.|publisher=Elsevier|year=2012|isbn=978-0-12-384684-6|url=http://www.sciencedirect.com/science/book/9780123846846#ancp4|accessdate=13 April 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171210163802/http://www.sciencedirect.com/science/book/9780123846846#ancp4|archivedate=10 December 2017}}</ref><ref name="fauquet2005">{{Navedi časopis|last=Fauquet|first=C. M.|last2=Fargette|first2=D.|year=2005|title=International Committee on Taxonomy of Viruses and the 3,142 unassigned species|journal=Virology Journal|volume=2|pages=64|doi=10.1186/1743-422X-2-64|pmc=1208960|pmid=16105179|doi-access=free}}</ref><ref name="gibbs2013">{{Navedi časopis|last=Gibbs|first=A. J.|year=2013|title=Viral taxonomy needs a spring clean; its exploration era is over|journal=Virology Journal|volume=10|pages=254|doi=10.1186/1743-422X-10-254|pmc=3751428|pmid=23938184|doi-access=free}}</ref> == Taksonomija in poimenovanje == [[Slika:Mountain-lion-01623.jpg|sličica|Puma, gorski lev, panter ali puma, med drugimi običajnimi imeni: njeno znanstveno ime je ''[[Puma|Puma concolor]]'' .]] === Domača in znanstvena imena === [[Domače ime|Domača imena]] za vrste organizmov so pogosto dvoumna: »mačka« bi lahko pomenila domačo mačko, ''[[Domača mačka|Felis catus]]'', ali družino mačk, [[Mačke|Felidae]]. Poleg tega se domača imena pogosto razlikujejo glede na geografsko lokacijo. Na primer, za »pumo« ''[[Puma|Puma concolor]]'' v različnih delih Amerike uporabljajo različna imena, kot so cougar, catamount, panter in gorski lev, medtem ko »panter« lahko v Latinski Ameriki pomeni [[Jaguar|jaguarja]] (''Panthera onca''), v Afriki in Aziji pa [[Leopard|leoparda]] (''Panthera pardus''). V nasprotju s tem so znanstvena imena vrst zasnovana tako, da so enolična in univerzalna (razen nekaterih medkodeksnih [[homonim|homonimov]], kjer imata lahko dve različni vrsti iz različnih organizmov, na primer rastline in živali, isto znanstveno ime). Sestavljena so [[Dvočlensko poimenovanje|iz dveh delov, ki se uporabljata skupaj]]: [[Rod (biologija)|rod]] (npr. ''Puma)'' in [[Posebno ime (zoologija)|specifični epitet]] (npr. ''concolor)''.<ref>{{Navedi splet|title=A Word About Species Names&nbsp;...|url=http://www.sms.si.edu/irlspec/NamSpecies.htm|publisher=Smithsonian Marine Station at Fort Pierce|accessdate=11 March 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170324161039/http://www.sms.si.edu/IRLSpec/NamSpecies.htm|archivedate=24 March 2017}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Hone|first=Dave|title=What's in a name? Why scientific names are important|url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2013/jun/19/dinosaurs-fossils|accessdate=11 March 2017|work=The Guardian|date=19 June 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170215220511/https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2013/jun/19/dinosaurs-fossils|archivedate=15 February 2017}}</ref> === Opis vrste === [[Slika:Lacerta_plica_holotype_-_ZooKeys-355-049-g005.jpg|sličica|[[Tip (biologija)|Tipski primerek]] ([[holotip]]) ''[[Plica plica|Lacerta plica]]'', ki ga je opisal [[Carl Linnaeus|Linnaeus]] leta 1758]]Vrsta dobi [[taksonomija|taksonomsko]] ime, ko je [[Tip (biologija)|tipski primerek]] uradno opisan v znanstveni publikaciji, ki mu dodeli edinstveno znanstveno ime. Opis nove vrste vsebuje podrobnosti, ki omogočajo njeno prepoznavo in razlikovanje od drugih že znanih vrst. To prepoznavanje ni nujno povezano samo z zunanjim videzom (morfologijo),<ref>{{Navedi časopis|last=Lawley|first=Jonathan W.|last2=Gamero-Mora|first2=Edgar|last3=Maronna|first3=Maximiliano M.|last4=Chiaverano|first4=Luciano M.|last5=Stampar|first5=Sérgio N.|last6=Hopcroft|first6=Russell R.|last7=Collins|first7=Allen G.|last8=Morandini|first8=André C.|date=2022-09-29|title=Morphology is not always useful for diagnosis, and that's ok: Species hypotheses should not be bound to a class of data. Reply to Brown and Gibbons (S Afr J Sci. 2022;118(9/10), Art. #12590)|url=https://sajs.co.za/article/view/14495|journal=South African Journal of Science|volume=118|issue=9/10|doi=10.17159/sajs.2022/14495|doi-access=free}}</ref> še posebej pri [[Kriptična vrsta|kriptičnih vrstah]], ki so si lahko zelo podobne na videz, a se razlikujejo po drugih značilnostih, kot je genetika. Ko je opis nove vrste sprejet zagotavlja [[veljavno objavljeno ime]] (v botaniki) ali [[razpoložljivo ime]] (v zoologiji). Gradivo, ki je bilo uporabljeno za opis nove vrste, je običajno shranjeno v trajnem arhivu, pogosto v raziskovalni zbirki muzeja ali univerze. To omogoča drugim znanstvenikom neodvisno preverjanje in primerjavo primerkov.<ref name="ICZNexampleabstract">One example of an abstract of an article naming a new species can be found at {{Navedi časopis|last=Wellner|first=S.|last2=Lodders|first2=N.|last3=Kämpfer|first3=P.|year=2012|title=''Methylobacterium cerastii'' sp. nov., a novel species isolated from the leaf surface of ''Cerastium holosteoides''|journal=International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology|volume=62|issue=Pt 4|pages=917–924|doi=10.1099/ijs.0.030767-0|pmid=21669927|doi-access=free}}</ref><ref name="Hitchcock">{{Citat|last=Hitchcock|first=A. S.|year=1921|title=The Type Concept in Systematic Botany|journal=American Journal of Botany|volume=8|number=5|pages=251–255|jstor=2434993|doi=10.2307/2434993|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/314424}}</ref><ref name="Smithsonian">{{Navedi splet|last=Nicholson|first=Dan H.|title=Botanical nomenclature, types, & standard reference works|url=http://botany.si.edu/references/botlinks/dhntyp.htm|publisher=Smithsonian National Museum of Natural History, Department of Botany|accessdate=17 November 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150916184608/http://botany.si.edu/references/botlinks/dhntyp.htm|archivedate=16 September 2015}}</ref> Znanstveniki, ki opisujejo nove vrste, so naprošeni, da izbirajo imena, ki so po priporočilih [[Mednarodni kodeks zoološke nomenklature|Mednarodnega kodeksa zoološke nomenklature]] »primerna, jedrnata, melodična, zapomnljiva in ne žalijo«.<ref name="ICZNRec25C">{{Navedi splet|accessdate=18 June 2011|url=http://www.nhm.ac.uk/hosted-sites/iczn/code/|title=International Code of Zoological Nomenclature, Recommendation 25C|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110608184753/http://www.nhm.ac.uk/hosted-sites/iczn/code/|archivedate=8 June 2011}}</ref> === Okrajšave === V knjigah in člankih avtorji včasih namerno ne navedejo celotnega imena vrste, ampak namesto tega uporabijo okrajšavo »sp.« v ednini ali »spp.« (označuje ''species pluralis'', latinsko za »več vrst«) v množini. Namesto natančnega imena vrste ali epiteta uporabijo samo ime rodu (npr. ''Canis'' sp.). To se običajno zgodi, ko so avtorji prepričani, da določeni organizmi pripadajo določenemu rodu, vendar niso prepričani, kateri vrsti pripadajo, kot je to običajno v [[Paleontologija|paleontologiji]].<ref name="winston">{{Navedi knjigo|last=Winston|first=Judith E.|title=Describing species. Practical taxonomic procedure for biologists|url=https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6|publisher=Columbia University Press|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6/page/140 141]–144}}</ref> Avtorji lahko uporabljajo tudi »spp.« kot na kratko povedano, kot kratek način za izražanje, da nekaj velja za več vrst znotraj določenega rodu, vendar ne nujno za vse vrste v tem rodu. Če znanstveniki mislijo, da nekaj velja za vse vrste v rodu, uporabijo samo ime rodu brez natančnega imena vrste ali epiteta. Imena [[Rod (biologija)|rodov]] in vrst se običajno pišejo v [[ležeča pisava|ležeči pisavi]]. Vendar pa se okrajšave, kot sta »sp.« in »spp.«, ne pišejo v ležeči pisavi.<ref name="winston2">{{Navedi knjigo|last=Winston|first=Judith E.|title=Describing species. Practical taxonomic procedure for biologists|url=https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6|publisher=Columbia University Press|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6/page/140 141]–144}}</ref> Kadar identiteta vrste ni jasna, lahko strokovnjak uporabi »cf.« pred epitetom, kar označuje, da je treba identifikacijo vrste še potrditi. Okrajšavi »nr.« (blizu) ali »aff.« (soroden) se lahko uporabita, kadar je identiteta vrste nejasna, vendar se zdi, da je vrsta podobna tisti, ki je navedena za okrajšavo.<ref name="winston3">{{Navedi knjigo|last=Winston|first=Judith E.|title=Describing species. Practical taxonomic procedure for biologists|url=https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6|publisher=Columbia University Press|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6/page/140 141]–144}}</ref> === Identifikacijske kode === Z razvojem spletnih baz podatkov so oblikovali posebne kode za zagotavljanje identifikatorjev za vrste, ki služijo kot enolični identifikatorji za že opredeljene vrste: * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] (NCBI) uporablja numerično kodo 'taksid' ali ''taksonomski identifikator'', »stabilen enoličen identifikator«, npr. taksid za ''[[Homo sapiens]]'' je 9606.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/Taxonomy/Browser/wwwtax.cgi?mode=Info&id=9606&lvl=3&lin=f&keep=1&srchmode=1&unlock|title=Home – Taxonomy – NCBI|publisher=Ncbi.nlm.nih.gov|date=19 October 2012|accessdate=25 November 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180207144820/https://www.ncbi.nlm.nih.gov/Taxonomy/Browser/wwwtax.cgi?mode=Info&id=9606&lvl=3&lin=f&keep=1&srchmode=1&unlock|archivedate=7 February 2018}}</ref> * [[KEGG|Kjotska enciklopedija genov in genomov]] (KEGG) uporablja tri- ali štiričrkovne kode za omejeno število organizmov; v tej kodi je na primer za ''H. sapiens'' uporabljena koda ''hsa''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.genome.jp/kegg/catalog/org_list.html|title=KEGG Organisms: Complete Genomes|publisher=Genome.jp|accessdate=25 November 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121014160440/http://www.genome.jp/kegg/catalog/org_list.html|archivedate=14 October 2012}}</ref> * [[UniProt]] uporablja »mnemoniko« , ki vsebujejo največ pet alfanumeričnih znakov, npr. za ''H. sapiens je oznaka HUMAN''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uniprot.org/help/taxonomy|title=Taxonomy|website=Uniprot.org|accessdate=25 November 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121127091404/http://www.uniprot.org/help/taxonomy|archivedate=27 November 2012}}</ref> * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] (ITIS) vsaki vrsti dodeli enolično številko. Za ''Homo sapiens'' je LSID <span rel="mw:ExtLink nofollow" class="external free"><nowiki>urn:lsid:catalogueoflife.org:taxon:4da6736d-d35f-11e6-9d3f-bc764e092680:col20170225</nowiki></span>.<ref>{{Navedi splet|title=ITIS: Homo sapiens|url=http://www.catalogueoflife.org/col/details/species/id/e3b90576561f93a8ac8b59e185b01511/synonym/ee0f23e7dd7ddbf69de58c0abba12e5b|publisher=Catalogue of Life|accessdate=11 March 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170312194754/http://www.catalogueoflife.org/col/details/species/id/e3b90576561f93a8ac8b59e185b01511/synonym/ee0f23e7dd7ddbf69de58c0abba12e5b|archivedate=12 March 2017}}</ref> === Združevanje in deljenje === Odločitev o tem, kako poimenovati neko vrsto in v kateri rod ali višje taksone jo uvrstiti, ''hipoteza''. Ta se lahko spremeni, ko znanstveniki pridobijo nove podatke, ki lahko hipotezo potrdijo ali zavrnejo. V preteklosti, ko je bila komunikacija med znanstveniki otežena, so posamezni raziskovalci pogosto isto vrsto poimenovali drugače, saj so delali neodvisno drug od drugega. Ko se ugotovi, da dve imeni opisujeta isti organizem, ima prednost starejše ime, novejše pa se smatra kot sinonim. Ta postopek poimenovanja se imenuje ''[[Sinonim (taksonomija)|sinonimija]]''.Ko se znanstveniki odločijo, da določeno skupino organizmov (taksone) razdelijo na manjše, bolj specifične skupine, temu pravimo ''deljenje''. Taksonomisti so med svojimi kolegi pogosto imenovani kot »združevalci« ali »delivci«, odvisno od njihovega osebnega pristopa k prepoznavanju razlik ali podobnosti med organizmi.<ref>{{Navedi časopis|last=Simpson|first=George Gaylord|author-link=George Gaylord Simpson|year=1945|title=The Principles of Classification and a Classification of Mammals|journal=Bulletin of the American Museum of Natural History|volume=85|page=23}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Chase|first=Bob|date=2005|title=Upstart Antichrist|journal=History Workshop Journal|volume=60|issue=1|pages=202–206|doi=10.1093/hwj/dbi042}}</ref><ref name="winston4">{{Navedi knjigo|last=Winston|first=Judith E.|title=Describing species. Practical taxonomic procedure for biologists|url=https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6|publisher=Columbia University Press|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6/page/140 141]–144}}</ref> Odločitev o tem, kako široko ali ozko opredeliti takson (npr. rod, vrsto), je prepuščena strokovnjakom in ni strogo določena z kodeksi zoološke ali botanične nomenklature, , kar je drugače kot v drugih znanstvenih disciplinah, kjer so tehnični izrazi natančno opredeljeni.<ref name="Laurin 2023 logical">{{Navedi časopis|last=Laurin|first=Michel|date=23 July 2023|title=The PhyloCode : The logical outcome of millennia of evolution of biological nomenclature?|url=https://doi.org/10.1111/zsc.12625|journal=Zoologica Scripta|language=en|volume=52|issue=6|pages=543–555|doi=10.1111/zsc.12625|issn=0300-3256}}</ref><ref name="Laurin 2023 Advent">{{Navedi knjigo|last=Laurin|first=Michel|title=The Advent of PhyloCode: The Continuing Evolution of Biological Nomenclature|date=3 August 2023|publisher=CRC Press|isbn=978-1-003-09282-7|page=xv + 209|doi=10.1201/9781003092827|url=https://www.taylorfrancis.com/books/mono/10.1201/9781003092827/advent-phylocode-michel-laurin}}</ref> === Širok in ozek pomen === Mednarodni kodeksi za poimenovanje vrst, kot sta [[Mednarodni kodeks zoološke nomenklature|ICZN]] za živali in [[Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline|ICN]] za rastline, ne določajo pravil za določanje meja vrst. in novi podatki lahko spremenijo, kako se vrsta definira, kar pomeni, da se lahko njene meje spremenijo, kar imenujemo obseg vrste (''circumscription''). Ko se meje vrst razlikujejo glede na različne znanstvene definicije, se lahko uporablja izraz ''[[sensu stricto]]'' ('v ožjem pomenu'), ki označuje, da gre za natančno definicijo vrste, kot jo je opisal izvirni avtor. [[Protipomenka|Nasprotni izraz]] ''sensu lato'' ('v širšem pomenu') se uporablja za širše opredelitve, ki lahko vključujejo dodatne podvrste ali širši nabor organizmov. Različne okrajšave, kot sta 'auct.' ('avtor') in kvalifikatorji, kot je 'non' ('ne'), pomagajo pojasniti, kateri avtorji so uporabili določene definicije vrst in kako se te opredelitve razlikujejo od drugih.<ref name="winston5">{{Navedi knjigo|last=Winston|first=Judith E.|title=Describing species. Practical taxonomic procedure for biologists|url=https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6|publisher=Columbia University Press|location=New York|year=1999|pages=[https://archive.org/details/describingspecie0000wins_r6g6/page/140 141]–144}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Wilson|first=Philip|title=sensu stricto, sensu lato|url=http://www.treeterms.co.uk/definitions/sensu-stricto-sensu-lato|website=AZ of tree terms|date=2016|accessdate=9 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180110054734/http://www.treeterms.co.uk/definitions/sensu-stricto-sensu-lato|archivedate=10 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Glossary: sensu|url=http://www.nhm.ac.uk/hosted-sites/iczn/code/index.jsp?booksection=glossary&nfv=true|publisher=[[International Commission on Zoological Nomenclature]]|accessdate=9 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170802164704/http://www.nhm.ac.uk/hosted-sites/iczn/code/index.jsp?booksection=glossary&nfv=true|archivedate=2 August 2017}}</ref> == Spremembe == Vrste se sčasoma spreminjajo; lahko se razvijejo v nove vrste, <ref name="Barton">{{Navedi časopis|last=Barton|first=N. H.|date=June 2010|title=What role does natural selection play in speciation?|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B|volume=365|issue=1547|pages=1825–1840|doi=10.1098/rstb.2010.0001|pmc=2871892|pmid=20439284}}</ref> si izmenjujejo gene z drugimi vrstami, <ref name="Vaux">{{Navedi časopis|last=Vaux|first=Felix|last2=Trewick|first2=Steven A.|last3=Morgan-Richards|first3=Mary|year=2017|title=Speciation through the looking-glass|journal=Biological Journal of the Linnean Society|volume=120|issue=2|pages=480–488|doi=10.1111/bij.12872|doi-access=free}}</ref> se združujejo z drugimi vrstami ali izumrejo.{{Sfn|Zachos|2016|pp=77–96}} === Speciacija === {{Glavni|Speciacija}} [[Evolucija|Evolucijski]] proces, pri katerem se biološke populacije organizmov, ki se spolno razmnožujejo, razvijejo v ločene vrste ali postanejo dovolj različne, da se med seboj ne morejo več uspešno razmnoževati, imenujemo [[speciacija]].<ref name="Cook">{{Navedi časopis|last=Cook|first=Orator F.|author-link=Orator F. Cook|date=30 March 1906|title=Factors of species-formation|url=https://zenodo.org/record/1447954|journal=[[Science (journal)|Science]]|volume=23|issue=587|pages=506–507|bibcode=1906Sci....23..506C|doi=10.1126/science.23.587.506|pmid=17789700}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Cook|first=Orator F.|author-link=Orator F. Cook|date=November 1908|title=Evolution Without Isolation|url=https://archive.org/details/sim_american-naturalist_1908-11_42_503/page/727|journal=[[The American Naturalist]]|volume=42|issue=503|pages=727–731|doi=10.1086/279001}}</ref> [[Charles Darwin]] je bil prvi, ki je opisal vlogo [[Naravni izbor|naravnega izbora]] v speciaciji v svoji knjigi ''[[O nastanku vrst]]'' iz leta 1859.<ref>{{Navedi časopis|last=Via|first=Sara|date=16 June 2009|title=Natural selection in action during speciation|journal=[[Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A.]]|volume=106|issue=Suppl 1|pages=9939–9946|bibcode=2009PNAS..106.9939V|doi=10.1073/pnas.0901397106|pmc=2702801|pmid=19528641|doi-access=free}}</ref> Speciacija je odvisna od stopnje [[reprodukcijska izolacija|reproduktivne izolacije]], zmanjšanega pretoka genov. To se najlažje zgodi pri [[Alopatrična speciacija|alopatrični]] speciaciji, ko so populacije geografsko ločene in se lahko postopoma razlikujejo, saj se mutacije kopičijo. Reproduktivna izolacija se lahko poruši, če se populacije med seboj križajo (hibridizacija), vendar se to lahko selektivno zavrača, ko imata par populacij nezdružljive [[alel]]e istega gena, kot to opisuje [[Bateson–Dobzhansky–Mullerjev model]].<ref name="Barton2">{{Navedi časopis|last=Barton|first=N. H.|date=June 2010|title=What role does natural selection play in speciation?|journal=Philosophical Transactions of the Royal Society B|volume=365|issue=1547|pages=1825–1840|doi=10.1098/rstb.2010.0001|pmc=2871892|pmid=20439284}}</ref> Drugačen mehanizem, filetična speciacija, vključuje proces, kjer se ena linija sčasoma spremeni v novo obliko ([[kronovrsta]]), ne da bi nastalo več ločenih vrst;.<ref name="Mayr1982">{{Navedi časopis|last=Mayr|first=Ernst|author-link=Ernst Mayr|year=1982|title=Speciation and Macroevolution|url=https://archive.org/details/sim_evolution_1982-11_36_6/page/1119|journal=Evolution|volume=36|issue=6|pages=1119–1132|doi=10.1111/j.1558-5646.1982.tb05483.x|pmid=28563569|doi-access=free}}</ref> === Izmenjava genov med vrstami === [[Slika:Tree_Of_Life_(with_horizontal_gene_transfer).svg|sličica|[[Horizontalni prenos genov|Horizontalni prenosi genov]] med močno ločenimi vrstami otežujejo filogenijo [[Bakterije|bakterij]].]] [[Horizontalni prenos genov]] med organizmi različnih vrst, ki se lahko zgodi prek [[Križanec|hibridizacije]], [[antigenski premik|antigenskega premika]] ali [[Prerazvrščanje|prerazvrščanja]], je včasih pomemben vir genetske variacije. Virusi so sposobni prenosa genov med vrstami. Bakterije lahko izmenjujejo plazmide z bakterijami drugih vrst, vključno z nekaterimi navidezno sorodnimi v različnih filogenetskih [[Tridomenski sistem|domenah]], kar otežuje njihovo tazvrščanje in slabi koncept opredelitev bakterijskih vrst.<ref>{{Navedi časopis|last=Pennisi|first=Elizabeth|author-link=Elizabeth Pennisi|year=2004|title=Researchers Trade Insights about Gene Swapping|url=http://www2.nau.edu/~bah/BIO471/Reader/Pennisi_2003.pdf|url-status=dead|journal=Science|volume=334–335|page=335|archive-url=https://web.archive.org/web/20060218071130/http://www2.nau.edu/~bah/BIO471/Reader/Pennisi_2003.pdf|archive-date=18 February 2006}}</ref><ref name="Melcher">{{Navedi splet|url=http://bioinfosu.okstate.edu/MG/MGW3/MG334.html|last=Melcher|first=Ulrich|date=2001|title=Molecular genetics: Horizontal gene transfer|publisher=Oklahoma State University|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304071146/http://bioinfosu.okstate.edu/MG/MGW3/MG334.html|archivedate=4 March 2016}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Zhaxybayeva|first=Olga|last2=Peter Gogarten|first2=J.|year=2004|title=Cladogenesis, coalescence and the evolution of the three domains of life|url=http://web.uconn.edu/gogarten/articles/TIG2004_cladogenesis_paper.pdf|url-status=live|journal=Trends in Genetics|volume=20|issue=4|pages=182–187|doi=10.1016/j.tig.2004.02.004|pmid=15041172|archive-url=https://web.archive.org/web/20090326181517/http://web.uconn.edu/gogarten/articles/TIG2004_cladogenesis_paper.pdf|archive-date=26 March 2009}}</ref><ref name="Vaux2">{{Navedi časopis|last=Vaux|first=Felix|last2=Trewick|first2=Steven A.|last3=Morgan-Richards|first3=Mary|year=2017|title=Speciation through the looking-glass|journal=Biological Journal of the Linnean Society|volume=120|issue=2|pages=480–488|doi=10.1111/bij.12872|doi-access=free}}</ref> Louis-Marie Bobay in Howard Ochman na podlagi analize genomov številnih vrst bakterij predlagata, menita, da bakterije, podobno kot rastline in živali, lahko tvorijo »skupnosti, kjer se pogosto izmenjujejo geni«, ki so primerljive z reproduktivno izoliranimi populacijami rastlin in živali. Bakterije lahko tako tvorijo vrste, podobno kot pri Mayrjevemu konceptu biološke vrste, ki jo sestavljajo nespolno razmnožujoče se populacije, ki izmenjujejo gene s homologno rekombinacijo.<ref name="Venton2017">{{Navedi časopis|last=Venton|first=Danielle|year=2017|title=Highlight: Applying the Biological Species Concept across All of Life|journal=Genome Biology and Evolution|volume=9|issue=3|pages=502–503|doi=10.1093/gbe/evx045|pmc=5381533|pmid=28391326}}</ref><ref name="BobayOchman2017">{{Navedi časopis|last=Bobay|first=Louis-Marie|last2=Ochman|first2=Howard|year=2017|title=Biological Species Are Universal across Life's Domains|journal=Genome Biology and Evolution|volume=9|issue=3|pages=491–501|doi=10.1093/gbe/evx026|pmc=5381558|pmid=28186559}}</ref> === Izumrtje === {{Nadaljnje informacije|Izumrtje|Množično izumrtje}} Vrsta izumre, ko umre [[Endling|zadnji posameznik]] te vrste. Vendar pa lahko vrsta postane [[Funkcionalno izumrtje|funkcionalno izumrla]] že prej. Ocenjuje se, da je več kot 99 odstotkov vseh vrst, ki so kdaj živele na Zemlji, zdaj izumrlih. Izumrtje mnogih vrst se je zgodilo v obdobjih [[Množično izumrtje|množičnih izumrtj]], na primer ob koncu [[Ordovicij|ordovicija]], [[Devon (geološka doba)|devona]], [[Perm|perma]], [[Trias|triasa]] in [[Kreda|krede]]. Množična izumrtja so imela številne vzroke, vključno z [[Ognjenik|vulkanskimi izbruhi]], [[Podnebna spremenljivost|podnebnimi spremembami]] in spremembami v kemični sestavi oceanov in ozračja, kar je nato močno vplivalo na ekologijo, atmosfero, kopenske površine in vode na Zemlji.<ref>{{Navedi knjigo|editor-last=Kunin|editor-first=W. E.|title=The Biology of Rarity: Causes and consequences of rare–common differences|url=https://books.google.com/books?id=4LHnCAAAQBAJ&pg=PA110|date=1996|publisher=Springer|isbn=978-0-412-63380-5|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150905164104/https://books.google.com/books?id=4LHnCAAAQBAJ&pg=PA110&lpg=PA110&dq|archivedate=5 September 2015}}</ref><ref name="StearnsStearns20002">{{Navedi knjigo|last=Stearns|first=Beverly Peterson|last2=Stearns|first2=Stephen C.|title=Watching, from the Edge of Extinction|location=New Haven, London|url=https://books.google.com/books?id=0BHeC-tXIB4C&q=99%20percent|year=2000|publisher=[[Yale University Press]]|isbn=978-0-300-08469-6|page=preface x}}</ref> Včasih vrsta izumre z asimilacijo, kar pomeni, da se združi z drugo vrsto skozi proces hibridizacije. Tako nastala enotna vrsta se imenuje »[[Compilospecies|kompilovrsta]]« (''compilospecies'').{{Sfn|Zachos|2016|p=82}} == Zgodovina == === Klasične oblike === {{Glavni|Aristotlova biologija}} [[Aristotel]] je v [[Aristotlova biologija|svoji biologiji]] uporabljal uporabljal posebne izraze, kjer je γένος (génos) označeval širšo skupino organizmov, kot so [[Ptiči|ptice]] ali [[ribe]], medtem ko je εἶδος (eidos) označeval bolj specifične [[Hilomorfizem|oblike]] znotraj teh skupin, na primer (med pticami) [[Žerjavi|žerjav]], [[orel]], [[vrana]] ali [[Vrabci|vrabec]]. Ti izrazi so bili prevedeni v latinščino kot »genus« in »species«, čeprav ne ustrezajo [[Linnejeva taksonomija|Linnejevim sodobnim taksonomskim kategorijam]]; v današnji klasifikaciji so ptice [[Razred (biologija)|razred]], žerjavi [[Družina (biologija)|družina]], vrane pa [[Rod (biologija)|rod]]. Aristotel je ločeval vrste na podlagi njihovih značilnostih; na primer, ptica ima perje, kljun, krila, jajce s trdo lupino in toplo kri. Oblika (»eidos«) je bila nekaj, kar je bilo skupno vsem primerkom te oblike, mladiči pa so podedovali morebitne različice od svojih staršev. Aristotel je bil prepričan, da so vse vrste in oblike jasno ločene in da se ne spreminjajo skozi čas. Pomembneje pa je, da sta bila izraza γένος (génos) in εἶδος (eidos) v Aristotelovih delih relativna; takson, ki se v določenem kontekstu šteje za eidos, se lahko v drugem obravnava kot génos in se nadalje deli na eide (množina eidosa).<ref name="Pellegrin 1986">{{Navedi knjigo|last=Pellegrin|first=Pierre|title=Aristotle's classification of animals: biology and the conceptual unity of the Aristotelian corpus|url=https://archive.org/details/aristotlesclassi00pell_0|date=1986|publisher=Univ. of California Pr|location=Berkeley, Calif.|isbn=0520055020|page=xiv + 235}}</ref><ref name="Laurin & Humar 2022">{{Navedi časopis|last=Laurin|first=Michel|last2=Humar|first2=Marcel|date=10 January 2022|title=Phylogenetic signal in characters from Aristotle's History of Animals|journal=Comptes Rendus Palevol|language=fr|issue=1|doi=10.5852/cr-palevol2022v21a1|doi-access=free}}</ref> Njegov način razmišljanja in klasifikacije je močno vplival na naravoslovje vse do [[Renesansa|renesanse]]<ref name="Leroi88">{{Navedi knjigo|last=Leroi|first=Armand Marie|authorlink=Armand Marie Leroi|title=The Lagoon: How Aristotle Invented Science|url=https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9|publisher=Bloomsbury|date=2014|isbn=978-1-4088-3622-4|pages=[https://archive.org/details/lagoonhowaristot0000lero_m5a9/page/88 88]–90}}</ref> in ima še danes, čeprav manjši, vpliv na razumevanje biologije.<ref name="Rigato & Minelli 2013">{{Navedi časopis|last=Rigato|first=Emanuele|last2=Minelli|first2=Alessandro|date=28 June 2013|title=The great chain of being is still here|url=http://www.evolution-outreach.com/content/6/1/18|journal=Evolution: Education and Outreach|volume=6|issue=1|pages=18|doi=10.1186/1936-6434-6-18|issn=1936-6434|doi-access=free|archive-date=2016-04-08|access-date=2024-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20160408142151/http://www.evolution-outreach.com/content/6/1/18|url-status=dead}}</ref> === Nespremenljive vrste === {{Glavni|Lestvica narave}} [[Slika:John_Ray_from_NPG.jpg|desno|sličica|[[John Ray]] je zagovarjal idejo, da vrste ohranjajo svoje specifične značilnosti skozi generacije in da potomci vedno ohranijo glavne značilnosti svojih staršev, čeprav obstajajo razlike.]] [[Slika:Carl_von_Linné.jpg|sličica|[[Carl Linnaeus]] je ustvaril binomski sistem za poimenovanje vrst.]] V [[Zgodnji novi vek|zgodnjem novem veku]] so znanstveniki in naravoslovci začeli razvijati sisteme za razvrščanje in organizacijo živih bitij. Prvi poskusi klasifikacije niso bili znanstveno utemeljeni po današnjih standardih in so temeljili na površinskih podobnostih. Nekateri razvrstitveni sistemi so na primer združevali rastline z enakimi barvami cvetov (vse rastline z rumenimi cvetovi) ali pa so živali razvrščali po vedenju (kače, škorpijoni in nekatere grizeče mravlje). [[John Ray]], angleški naravoslovec, je leta 1686 prvi poskušal podati biološko definicijo vrste, kot sledi: {{Citatni blok|Nobeno zanesljivejše merilo za določanje vrste mi ni prišlo na misel kot značilnosti, ki se ohranjajo pri razmnoževanju iz semena. Torej, ne glede na to, kakšne variacije se pojavijo pri posameznikih ali vrstah, če izvirajo iz semena ene in iste rastline, so to naključne variacije in ne zadostujejo, da bi se določila nova vrsta&nbsp;... Živali, ki se prav tako razlikujejo specifično, ohranjajo svoje ločene vrste trajno; ena vrsta nikoli ne izvira iz semena druge in obratno.<ref>{{navedi knjigo |last=Ray |first=John |author-link=John Ray |title=Historia plantarum generalis, Tome I, Libr. I |date=1686<!--that volume--> |page=Chap. XX, page 40}}, navedeno v {{navedi knjigo |last=Mayr |first=Ernst |year=1982 |title=The growth of biological thought: diversity, evolution, and inheritance |url=https://archive.org/details/growthofbiologic00mayr |url-access=registration |publisher=Belknap Press |page=[https://archive.org/details/growthofbiologic00mayr/page/256 256]|isbn=9780674364455 }}</ref>}} V 18. stoletju je švedski znanstvenik [[Carl Linnaeus]] vzpostavil sistem razvrščanja organizmov, ki je temeljil na njihovih skupnih značilnostih in ne zgolj na podlagi razlik.<ref>{{Navedi knjigo|last=Davis|first=P. H.|last2=Heywood|first2=V. H.|year=1973|title=Principles of Angiosperm Taxonomy|location=Huntington, NY|publisher=Robert E. Krieger Publishing Company|page=17}}</ref> Skupaj z drugimi sistematiki tistega časa<ref name="Magnol 1689">{{Navedi knjigo|last=Magnol|first=Petrus|title=Prodromus historiae generalis plantarum in quo familiae plantarum per tabulas disponuntur|date=1689|publisher=Pech|pages=79|url=https://books.google.com/books?id=RShVAAAAcAAJ&dq=Prodromus+historiae+generalis+plantarum+in+quo+familiae+plantarum+per+tabulas+disponuntur&pg=PA1|language=la}}</ref><ref name="Tournefort 1694">{{Navedi knjigo|last=Tournefort|first=Joseph Pitton de (1656-1708) Auteur du texte|title=Elemens de botanique, ou Methode pour connoître les plantes. I. [Texte.] / . Par Mr Pitton Tournefort... [T. I-III]|date=1694|publisher=L’Imprimerie Royale|location=Paris|pages=562|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b8454361d/f9.item|language=EN}}</ref><ref name="Jussieu 1789">{{Navedi knjigo|last=Jussieu|first=Antoine-Laurent de|title=Antonii Laurentii de Jussieu ... Genera plantarum secundum ordines naturales disposita: juxta methodum in horto regio Parisiensi exaratam, anno M.DCC.LXXIV..|date=1789|publisher=Apud viduam Herissant, typographum, viâ novâ B.M. sub signo Crucis Aureæ. Et Theophilum Barrois, ad ripam Augustinianorum.|pages=498|url=https://books.google.com/books?id=ctEsqqV0LHoC&dq=Genera+plantarum+secundum+ordines+naturales+disposita+juxta+methodum+in+horto+regio+parisiensi+exaratam%2C+anno+1774&pg=PA1|language=la}}</ref> je razvil idejo [[taksonomija|taksonomske]] hierarhije, kjer so bili organizmi razporejeni v različne skupine na podlagi opaznih značilnostih in naj bi odražala naravne povezave med njimi.<ref>{{Navedi knjigo|first=James L.|last=Reveal|first2=James S.|last2=Pringle|title=Flora of North America|year=1993|chapter=7. Taxonomic Botany and Floristics|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-505713-3|pages=160–161}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|first=George Gaylord|last=Simpson|authorlink=George Gaylord Simpson|year=1961|title=Principles of Animal Taxonomy|url=https://archive.org/details/principlesofanim0000simp_h9n2|publisher=Columbia University Press|pages=[https://archive.org/details/principlesofanim0000simp_h9n2/page/56 56]–57}}</ref> V tistem času pa je še vedno veljalo prepričanje ,da vrste niso biološko povezane med seboj (razen morda med tistimi znotraj istega rodu),<ref name="Laurin 2023 Advent2">{{Navedi knjigo|last=Laurin|first=Michel|title=The Advent of PhyloCode: The Continuing Evolution of Biological Nomenclature|date=3 August 2023|publisher=CRC Press|isbn=978-1-003-09282-7|page=xv + 209|doi=10.1201/9781003092827|url=https://www.taylorfrancis.com/books/mono/10.1201/9781003092827/advent-phylocode-michel-laurin}}</ref> ne glede na to, kako podobne so si bile. To prepričanje je izviralo iz filozofskih in religioznih pogledov, po katerih so vse vrste bile ustvarjene kot ločene enote, zasnovane od Boga. Ta pogled se je odražal v konceptu [[Aristotelizem|aristotelske]] hierarhije, [[Lestvica narave|''scala naturae'' ali lestvica narave]]. Čeprav je bila ta lestvica pogosto razumljena kot fiksna in nespremenljiva, ''je scala'' (lestev) sama po sebi nakazovala potencial za napredek ali spremembe.<ref>{{Navedi časopis|last=Mahoney|first=Edward P.|year=1987|title=Lovejoy and the Hierarchy of Being|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-ideas_april-june-1987_48_2/page/211|journal=Journal of the History of Ideas|volume=48|issue=2|pages=211–230|doi=10.2307/2709555|jstor=2709555}}</ref> === Spremenljivost === Linnaeus je pri preučevanju hibridizacije (križanja različnih vrst) spoznal, da vrste niso povsem nespremenljive. Kljub temu ni verjel, da lahko hibridizacija privede do nastanka popolnoma novih vrst. Namesto tega je ohranjal tradicionalen pogled, da so vrste ustvarjene od Boga in lahko spremenijo svoje lastnosti le prek hibridizacije ali prilagajanja na okolje (aklimatizacije).<ref>{{Navedi splet|title=Carl Linnaeus (1707–1778)|url=http://www.ucmp.berkeley.edu/history/linnaeus.html|publisher=UCMP Berkeley|accessdate=24 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110430160025/http://www.ucmp.berkeley.edu/history/linnaeus.html|archivedate=30 April 2011}}</ref> Do 19. stoletja so naravoslovci začeli priznavati, da se vrste lahko spreminjajo skozi čas in da zgodovina planeta ponuja dovolj časa za pomembne evolucijske spremembe. [[Jean-Baptiste de Lamarck|Jean-Baptiste Lamarck]] je v svoji ''Zoološki filozofiji'' leta 1809 opisal [[Transmutacija vrst|transmutacijo vrst]], pri čemer je predlagal, da se vrste sčasoma lahko preoblikujejo v druge vrste, kar je bil radikalen odmik od Aristotelove ideje.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gould|first=Stephen Jay|authorlink=Stephen Jay Gould|title=The Structure of Evolutionary Theory|year=2002|publisher=Belknap Harvard|location=Harvard|isbn=978-0-674-00613-3|pages=[https://archive.org/details/structureofevolu00goul/page/170 170–197]}}</ref> Leta 1859 sta [[Charles Darwin]] in [[Alfred Russel Wallace]] podala opis [[Evolucija|evolucije]] in nastanka novih vrst. Darwin je trdil, da so se razvile populacije, ne posamezniki. [[Naravni izbor]] deluje na variacije, ki se naravno pojavljajo med posamezniki znotraj populacije.<ref>{{Navedi knjigo|last=Bowler|first=Peter J.|authorlink=Peter J. Bowler|year=2003|title=Evolution: The History of an Idea|edition=3rd|location=Berkeley, CA|publisher=[[University of California Press]]|isbn=978-0-520-23693-6|pages=[https://archive.org/details/evolutionhistory0000bowl_n7y8/page/177 177–223 and passim]|url=https://archive.org/details/evolutionhistory0000bowl_n7y8/page/177}}</ref> Spoznanje o naravni selekciji in evoluciji je pomenilo, da je bilo treba ponovno premisliti, kaj pomeni »vrsta«. Darwin je ugotovil, da so vrste v resnici le človeški pojmi, uporabljeni zaradi praktičnosti pri poimenovanju in prepoznavanju skupin posameznikov, pri čemer je zapisal:{{Citatni blok|Na pojem vrsta gledam kot na nekaj, kar je bilo arbitrarno določeno zaradi priročnosti za niz posameznikov, ki si med seboj močno podobni&nbsp;... Ne razlikuje se bistveno od izraza variacija, ki se uporablja za manj izrazite oblike znotraj vrste. Tudi izraz variacija, v primerjavi z zgolj individualnimi razlikami, se uporablja arbitrarno in zaradi praktičnosti.<ref name="metaphysical">{{navedi knjigo |last=Menand |first=Louis |title=The Metaphysical Club: A Story of Ideas in America |year=2001 |publisher=Farrar, Straus and Giroux |isbn=978-0-374-70638-8 |pages=[https://archive.org/details/metaphysicalclub00mena/page/123 123–124] |title-link=The Metaphysical Club: A Story of Ideas in America }}</ref>}} == Glej tudi == {{Div col|colwidth=18em}} * ''[[Encyclopedia of Life]]'' * [[Ogrožene vrste]] * [[Sistematika]] * [[Speciacija]] {{Div col end}} {{Clear}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Claridge |editor1-first=M. F. |editor2-last=Dawah |editor2-first=H. A. |editor3-last=Wilson |editor3-first=M. R. |publisher=[[Chapman & Hall]] |title=Species: The Units of Biodiversity |year=1997 |isbn=978-0-412-63120-7}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Wheeler |editor1-first=Quentin |editor1-link=Quentin D. Wheeler |editor2-last=Meier |editor2-first=Rudolf |title=Species Concepts and Phylogenetic Theory: A Debate |publisher=[[Columbia University Press]] |year=2000 |isbn=978-0-231-10143-1 }} * {{navedi knjigo |last=Zachos |first=Frank E. |title=Species Concepts in Biology: Historical Development, Theoretical Foundations and Practical Relevance |publisher=[[Springer Publishing|Springer]] |year=2016 |isbn=978-3-319-44964-7 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikispecies}} * [https://species.wikimedia.org/wiki/Main_Page Wikispecies] – The free [[Wikispecies|species directory]] that anyone can edit from the [[Wikimedia Foundation]] * [http://www.barcodinglife.org/ Barcoding of species] * [http://www.catalogueoflife.org/ Catalogue of Life] * [https://web.archive.org/web/20140407073920/http://plato.stanford.edu-online-documents-archive.info/entries/species/ "Species" entry"] v ''[[Stanfordska enciklopedija|Stanfordski enciklopediji]]'' filozofije * [http://visualtaxa.redgolpe.com/ VisualTaxa] {{biološke sistematske kategorije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Znanstvena klasifikacija]] [[Kategorija:Znanstveno poimenovanje]] [[Kategorija:Vrste (biologija)| ]] h5envmrdnysy43kuqsdess8ib9cwtx9 0 31373 6749940 6738203 2026-09-13T07:55:02Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Coat of arms of Srebrenica.svg]] → [[File:Emblem of Srebrenica.svg]] [[c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] · corr. 6749940 wikitext text/x-wiki {{distinguish|Srebrenik}} {{Infopolje Naselje |official_name = Srebrenica |native_name = Сребреница |other_name = |settlement_type = [[Seznam mest v Bosni in Hercegovini|Mesto]] |image_shield = Emblem of Srebrenica.svg |image_map = BiH municipality location Srebrenica.svg |map_caption = Položaj občine Srebrenica znotraj Bosne in Hercegovine |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |subdivision_type1 = Entiteta |subdivision_name1 = [[Republika Srbska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |parts_type = Naselij v občini |parts = 81 |leader_title = [[župan]] |leader_name = Mladen Grujičić<ref>[https://www.dnevnik.si/1042949718 Srebrenica dobila vodstvo brez glasov Bošnjakov]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |leader_party = |area_total_km2 = 529,83 |population_as_of = 2013 |population_blank1_title = Naselje |population_blank1 = 2410 |population_blank2_title = Občina |population_blank2 = 13409 |latd=|latm= |longd=|longm= |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |area_code = +387 (0)56 |website = http://www.srebrenica.gov.ba/ |footnotes = |}} '''Srebrenica''' je [[mesto]] in središče istoimenske občine v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. ==Opis== Naselje se nahaja v goratem predelu Bosne in Hercegovine. Poleg kmetijstva sta glavni vir zaposlitve prebivalcem predstavljala rudnik [[sol|kamene soli]] in bližnje termalno kopališče. ==Zgodovina== Med [[vojna|vojno]] v BiH v [[1990.|90. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je bila Srebrenica [[Bošnjaki|bošnjaška]] [[enklava]] oz. varovano območje ZN-a, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. V mesto so 9. julija 1995 vdrli srbski vojaki, 11. julija pa se je zgodil [[Srebreniški pokol|pokol]] več kot 8.000 Muslimanov. V maju 2005 so na [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodnem sodišču]] v [[Haag]]u pokazali videoposnetek uboja več muslimanov, ki so ga izvedli Srbi. Prizivno sodišče haaškega sodišča je potrdilo, da je bil pokol več kot 8.000 Muslimanov v Srebrenici [[genocid]]. == Glej tudi == * [[Srebreniški pokol]] * [[seznam mest v Bosni in Hercegovini]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Kategorija v Zbirki}} {{bih-naselje-stub}} {{Bosna in Hercegovina}} [[Kategorija:Mesta v Bosni in Hercegovini]] {{normativna kontrola}} 0yohsg8z5ywqilas1t6dpe70oadan97 0 33380 6749880 6749298 2026-09-12T23:37:14Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6749880 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] * Peter Benedik *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]] (1958 -) * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Franci Horvat]] - Frenk (1956 -) * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Kristian Klajnšček]] *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič =? Tomaž Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] (& [[Jure Čokl|Jure Krejan Čokl]]) (oba 1975 -) * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Matjaž Ličer]] (1978 -) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) *Rok Preložnik *Vid Preložnik? * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006)? * Dušan Vodeb (1946 -) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 79mvsknxfvsrnubkmabbkox0blx39o3 0 34206 6749628 5598406 2026-09-12T13:37:45Z Ljuba24b 92351 dp iz en wiki, np 6749628 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Hyder Beg Khan, minister to Nawab of Awadh, Asaf-ud-Daula, 1786.jpg|thumb|300px|Hyder Beg Khan]] '''Beg''' ({{langx|tr|bey}}, ''vodja'',{{efn|{{langx|ota-Arab|بك|beğ}}, {{langx|tr|bey}}, {{langx|az|bəy}}, {{langx|tk|beg}}, {{langx|uz|бек}}, {{langx|ku|بەگ|beg}}, {{langx|kk|би/бек}}, {{langx|ky|бий/бек}}, {{langx|tt-Cyrl|бәк|translit=bäk}}, {{langx|cjs|пий/пек}}, {{langx|sq|beu/bej}}, {{langx|hr|beg}}, {{langx|sr|beg}}, {{langx|fa|بیگ|beyg}}/{{transliteration|fa|beig}}, {{langx|ur|بیگ|beg}}/{{transliteration|ur|baig}},<ref>{{cite web |title=Meaning of the name Baig |url=https://www.wisdomlib.org/names/baig |accessdate=2026-05-20 |publisher=Wisdom Library}}</ref><ref>{{cite web |title=Baig Meaning in Urdu |url=https://www.urdupoint.com/dictionary/english-to-urdu/baig-meaning-in-urdu/7922.html |accessdate=2026-05-20 |publisher=UrduPoint}}</ref> {{langx|tg|бек}}, {{langx|ar|بيه, بك|bēh, bek}}}} (zapisuje se tudi kot ''Baig, Bayg, Beigh, Beig, Bek, Baeg, Begh, Beg'' ali ''Beğ'') je [[Turki|turški]] naziv za poglavarja ter kraljevi oziroma aristokratski naslov, ki se je tradicionalno uporabljal za posameznike s posebnimi sorodstvenimi vezmi z voditelji ali vladarji območij različnih velikosti v številnih turških kraljestvih, emiratih, sultanatih in imperijih v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]], [[Južna Azija|Južni Aziji]], [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]] in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] – na primer pri [[Osmani]]h, [[Timuridi]]h ali v različnih [[Kanat (država)|kanatih]] in [[emirat]]ih Srednje Azije in [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Ženska ustreznica tega naziva je bila ''begum''. Regije ali province, v katerih so vladali ''begi'' oziroma s katerimi so upravljali, so se imenovale ''bejlik''; ta izraz približno ustreza pojmoma ''guvernat'' ali ''regija'' (in je v Evropi – glede na velikost in pomen ''bejlika'' – primerljiv z grofijo, vojvodino, nadvojvodino ali kneževino). Vendar pa se je natančen obseg pooblastil, dodeljenih begom, od države do države razlikoval; tako ni obstajal enoten sistem, ki bi se strogo uporabljal v vseh državah in bi natančno določal moč ter ugled, povezana s tem nazivom. Danes se beseda še vedno uradno uporablja kot vljudnostni naziv za moške, podobno kot se v angleščini uporabljata naziva »sir« in »mister« (gospod). Poleg tega je široko razširjena v poimenovalnih navadah v Srednji Aziji, zlasti v državah, kot so [[Uzbekistan]], [[Kazahstan]] in [[Kirgizistan]]. Zanimivo je, da etnično poimenovanje »Uzbeki« izhaja iz imena [[Uzbeg kan]]a (kan Öz Beg) iz [[Zlata horda|Zlate horde]], kar je primer uporabe te besede v osebnih imenih in celo v imenih celotnih etničnih skupin. Na splošno velja pravilo, da se ta častni naziv uporablja ob osebnem imenu in ne ob priimku. Pokrajina, provinca ali ''[[vilajet]]'' ({{langx|tr|vilâyet}}), kateri je vladal ''beg'', se je imenovala ''beylik'', kar približno ustreza [[emirat]]u ali [[Kneževina|kneževini]]. Naslov ''beg'' so imeli tudi prvi trije vladarji [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Prvi vladar, ki je od [[Kairo|kairskega]] [[kalif]]a leta 1383 dobil pravico do naslova ''[[sultan]]'', je bil [[Murat I.]] (1359-1389). Od takrat dalje se je naslov ''beg'' uporabljal za [[guverner]]ja ''vilajeta'' (province). V 15. stoletju je postala državna uprava bolj ohlapna in naslov ''bega'' so dobili tudi guvernerji nekaterih mest, na primer [[Bursa|Burse]] in [[Odrín|Edirne]], v [[Tunizija|Tuniziji]] pa so naziv ''beg'' kasneje uporabljali celo državni vladarji. == Etimologija == Beseda je v slovenščino prešla iz turške besede {{lang|tr|bey}},<ref name="m-w">{{cite web |url=http://www.m-w.com/dictionary/bey |title=Bey |access-date=22 March 2008 |publisher=Merriam-Webster}}</ref>. Njena staroturška sorodna oblika je ''beg'',<ref name="ahd">{{cite web|url=http://www.bartleby.com/61/17/B0221700.html |title=Bey |access-date=22 March 2008 |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080308071707/http://www.bartleby.com/61/17/B0221700.html |archive-date=8 March 2008 }}</ref> ki se – v obliki ''bäg'' – omenja že v orhonskih napisih iz 8. stoletja n. št. in se običajno prevaja kot »plemenski vodja«.<ref name="Iranica">{{cite web |url=http://www.iranicaonline.org/articles/beg-pers |title=Beg |publisher=Encyclopædia Iranica |access-date=7 May 2011}}</ref><ref name="Iranica2">{{cite web |url=http://www.iranicaonline.org/articles/baga-an-old-iranian-term-for-god-sometimes-designating-a-specific-god |title=Baga |publisher=Encyclopædia Iranica |access-date=22 August 2011}}</ref> O dejanskem izvoru besede še vedno potekajo razprave, čeprav prevladuje mnenje, da gre za izposojenko v staroturščini.<ref name="Nisanyan">[http://www.nisanyansozluk.com/?k=bey "Bey"] in ''Nişanyan Dictionary''</ref> Ta turška beseda velja za izposojenko iz kakega iranskega jezika.<ref name="Gluhak">Alemko Gluhak (1993), ''Hrvatski etimološki rječnik'', August Cesarec: Zagreb, pp. 123–124</ref><ref name="Iranica2" /> Vendar pa je nemški turkolog Gerhard Doerfer ocenil, da je izpeljava iz iranskega jezika sicer na videz privlačna, a precej negotova, ter opozoril na možnost, da je beseda izvorno turška. Raziskovalci so predlagali dve glavni etimološki razlagi: # srednjeperzijski naziv ''bag'' (tudi ''baγ'' ali ''βaγ'', staroiransko ''baga''; prim. sanskrtsko भग / ''bhaga''), ki pomeni »gospod« in »gospodar«. Peter Golden besedo prek sogdijske oblike ''bġy'' izpeljuje iz istega iranskega korena.<ref>P. Golden, "Turks and Iranians: An historical sketch", in S. Agcagül/V. Karam/L. Johanson/C. Bulut, ''Turkic-Iranian Contact Areas: Historical and Linguistic Aspects'', Harrassowit, 2006, p. 19ff</ref> Vsi srednjeiranski jeziki so ohranili oblike, izpeljane iz korena ''baga-'' v pomenu 'bog': srednjeperzijsko ''bay'' (mn. ''bayān'', ''baʾān''), partsko ''baγ'', baktrijsko ''bago'', sogdijsko ''βγ-'']; te oblike so se uporabljale tudi kot častni nazivi kraljev in drugih visokih dostojanstvenikov v pomenu »gospod«.<ref>{{citation |last=Daryaee |first=Touraj |author-link=|title=Ardashir and the Sasanian's Rise to Power |url=http://www.tourajdaryaee.com/wp-content/uploads/docs/daryaee-article-ardeshir-sasanian-rise-power.pdf |work=Anabasis: Studia Classica et Orientalia |volume=1 |year=2010 |pages=239 |access-date=24 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304133411/http://www.tourajdaryaee.com/wp-content/uploads/docs/daryaee-article-ardeshir-sasanian-rise-power.pdf |archive-date=4 March 2016 |url-status=dead }}</ref> Iranska beseda ''bāy'' (prek povezave s staroindijskim samostalnikom ''bhāgá'' – »imetje, delež«<ref>{{cite encyclopedia |title=Bāḡ |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica, Online Edition |last=Eilers |first=Wilhelm |url=http://www.iranicaonline.org/articles/bag-i |date=22 August 2011 |access-date=23 April 2015}}</ref><ref name="Iranica2" />) je dala danes zastarelo turško besedo ''bay'' (bogat); primerjaj mongolsko ''Bayan''. # kitajski naziv ''po'' (mandarinsko ''bó'' (伯); zgodovinska izgovorjava ''pak'' ali ''perjk'', kot jo je rekonstruiral Edwin Pulleyblank), ki pomeni starejšega brata ali fevdalnega gospoda.<ref name="Iranica" /> Uporabljali so jo tudi Ujguri. Turkijskim begom v regiji Altišahr je omogočala ohranitev prejšnjega statusa; območju so za dinastijo Čing vladali kot uradniki.<ref>{{cite book |title = Oasis Identities: Uyghur Nationalism Along China's Silk Road |first1=Justin Jon |last1=Rudelson|first2=Justin Ben-Adam |last2=Rudelson |edition=illustrated |year = 1997 |publisher=Columbia University Press |url = https://books.google.com/books?id=MT2D_0_eBPQC&pg=PA31 |page=31 |isbn=0231107862 |access-date=24 April 2014 }}</ref><ref>{{cite book |title = Xinjiang and China's Rise in Central Asia – A History |first=Michael E. |last=Clarke|year=2011|publisher=Taylor & Francis |url = https://books.google.com/books?id=jRhHphtBg-QC&pg=PA20 |page=20 |isbn=978-1136827068 |access-date=10 March 2014 |ref = {{harvid}} }}</ref><ref>{{cite book|title=Eurasian Crossroads: A History of Xinjiang|first=James A.|last=Millward|edition=illustrated|year=2007|publisher=Columbia University Press |url = https://books.google.com/books?id=8FVsWq31MtMC&pg=PA101 |page=101|isbn=978-0231139243 |access-date=10 March 2014 |ref = {{harvid}} }}</ref><ref>{{cite book |title = Empire at the Margins: Culture, Ethnicity, and Frontier in Early Modern China |editor1-first=Pamela Kyle |editor1-last=Crossley|editor2-first=Helen F.|editor2-last=Siu|editor3-first=Donald S. |editor3-last=Sutton |volume = 28 |series = Studies on China |edition=illustrated |year=2006 |publisher=University of California Press |url = https://books.google.com/books?id=EtNVMUx9qIIC&pg=PA121 |page=121 |isbn=0520230159 |access-date=10 March 2014 |ref = {{harvid}} }}</ref> Visoki begi so se smeli nazivati ​​z nazivom beg.<ref>{{cite book |url = https://books.google.com/books?id=MC6sAAAAIAAJ&pg=PA204 |title = Beyond the pass: economy, ethnicity, and empire in Qing Central Asia, 1759-1864 |author=James A. Millward |year=1998|publisher=Stanford University Press|page=204|isbn=0-8047-2933-6|access-date=2010-11-28}}</ref> == Turški begi == Lucy Mary Jane Garnett je v delu ''Turkish Life in Town and Country'' (Turško življenje v mestu in na podeželju) iz leta 1904 zapisala, da so lahko naziv »beg« pridobili »ugledne osebnosti in njihovi sinovi« ter »visoki vladni uradniki«; šlo je za enega od dveh »zgolj konvencionalnih nazivov, ki sta bila tako nedoločna, kot je danes [v Združenem kraljestvu] postal naš 'Esquire'«.<ref name=Garnettp5>Lucy Garnett. ''Turkish Life in Town and Country''. G. P. Putnam's Sons, 1904. p. [https://books.google.com/books?id=t5Q4AAAAYAAJ&pg=PA5 5].</ref> Turške republikanske oblasti so ta naziv ukinile v 1930-ih.<ref>Shaw, Stanford J. and Ezel Kural Shaw. ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey'' (Volume II). Cambridge University Press, 27 May 1977. {{ISBN|0521291666}}, 9780521291668. p. [https://books.google.com/books?id=AIET_7ji7YAC&pg=PA386 386].</ref> Nazivi beg (bey), baig ali begum, begzada in uč-bej (uç bey) veljajo za primerljive z evropskim plemiškim nazivom vikont, medtem ko se sandžak-begi in atabegi v kontekstu evropskega plemstva štejejo za enakovredne grofom.<ref>Imperial, royal and noble ranks Wikipedia Page</ref><ref>Imperial, royal, noble, gentry and chivalric ranks in West, Central, South Asia and North AfricaTemplate</ref> == Begi drugod == Naziv beg ({{langx|ar|بيه}} {{IPA|arz|beː}}) se je v Severni Afriki, vključno z [[Egipt]]om, imenoval tudi {{transliteration|ar|beyk}} ali ''bek'' ({{lang|ar|بيك}}) – iz {{transliteration|ota|bejg}} ({{lang|ota|بيـگ}}).<ref>{{cite book |last=Marcel |first=Jean Joseph |title=Vocabulaire français-arabe des dialectes vulgaires africains: d'Alger, de Tunis, de Marok, et d'Égypte |date=1837 |publisher=C. Hingray |page=90 |url=https://books.google.com/books?id=Fj8PAAAAIAAJ&pg=PA90 |language=fr |quote= {{lang|ar|بيك}} beyk, bey.}}</ref><ref>{{cite book |last=Jomard |first=Edme-François |title=Description de l'Egypte |date=1826 |publisher=C. L. F. Panckoucke |page=475 |url=https://books.google.com/books?id=egr1I-6j81YC&pg=PA475 |language=fr |quote=Le mot ''sangiaq'' est un nom de dignité, synonyme de celui de ''bey'' (''beyk'' {{lang|ar|بيك}}, ou, suivant l’orthographe de la prononciation turques, ''beyg'' {{lang|ota|بيـگ}}).}} Summary: [[sanjaq-bey]] ≈ bey = beyk = beyg.</ref><ref>{{cite book |title=Journal asiatique |date=1854 |page=484 |url=https://books.google.com/books?id=N78-DTow-8sC&pg=PA484 |language=fr |quote=Le titre de ''beg'' {{lang|ota|بيـگ}} (prononcé ''bey'') ou bek {{lang|ar|بيى}}, qui, en Barbie est écrit et prononcé ''bâï'' {{lang|ar|بك}} est proprement un mot turc.}}</ref> Beg je lahko opravljal podobno funkcijo v arabskih državah, ki so se odcepile od [[Visoka porta|Visoke porte]], na primer v Egiptu in Sudanu pod dinastijo Mohameda Alija; tam je bil to čin pod [[paša|pašem]] (po letu 1922 razdeljen na dva razreda) in vljudnostni naziv za pašinega sina. Že precej prej je bil naziv dejanskega vladarja v severnoafriških barberskih državah (t. i. regentstvih) »beg« (primerjaj z nazivom *dej*). Zlasti v [[Tunis]]u<ref name=WDL1>{{cite web|title=Private Drawing Room, I, Kasr-el-Said, Tunisia|year=1899|url=http://www.wdl.org/en/item/2502|publisher=World Digital Library|access-date=2 March 2013}}</ref> je dinastija Huseinidov uporabljala celo vrsto nazivov in titul, vključno z nazivom beg: *Sam naziv beg je bil del vladarjevega teritorialnega naziva, uporabljali pa so ga tudi vsi moški člani družine (podobno kot naziv sultan v osmanski dinastiji). *''Bey al-Kursi'' (»bej prestola«) – izraz, enakovreden vladajočemu knezu. *''Bey al-Mahalla'' ('beg tabora') – naziv za naslednjega najvišjega člana begovske družine za vladajočim begom, torej za prestolonaslednika. Bey al-Taula ('beg za mizo') je bil naziv domnevnega naslednika – najstarejšega *princa iz begovske družine –, ki je imel prednostni položaj takoj za beyem al-mahallo. Bejlerbeji (ali beglerbeg) oziroma »gospodar gospodarjev« je bil upravni naziv, ki so ga uradno nosili vladar [[Alžir]]a ter vladarji delov [[Balkan]]a v svoji funkciji osmanskih generalnih guvernerjev znotraj [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]; ta naziv se je uporabljal tudi v [[Safavidi|safavidskem cesarstvu]]. Naziv »beg« (Bey) je v zatonu Osmanskega cesarstva osmanski sultan podelil tudi Oloyeju Mohamedu Šiti, afriškemu trgovskemu mogotcu iz ljudstva Joruba, ki je deloval kot eden vodilnih predstavnikov muslimanske skupnosti v kraljestvu Lagos. Kasneje sta on in njegovo potomstvo v Nigeriji postala znana pod dvojnim priimkom Šita-Beg; ta tradicija se je prek njunih neposrednih potomcev ohranila vse do danes. V osmanskem obdobju so si vladarji polavtonomnega polotoka Mani nadeli naziv beg (grško ''beis'' / μπέης); tako je bil na primer Petros Mavromichalis znan kot Petrobeg. Nekateri drugi begi so doživeli, da se je njihov bejlik (ozemlje pod oblastjo bega) razvil v samostojno državo, na primer: *v Qusantini (francosko [[Constantine]]), osmanskem okrožju, ki je bilo od leta 1525 podrejeno alžirskemu regentstvu (svoje bege je imelo od leta 1567), je zadnji nosilec naziva, Ahmed Beg ben Mohamed Chérif (rojen ok. 1784, na položaju 1826–1848, umrl 1850), obdržal svoj položaj tako takrat, ko je lokalno prebivalstvo Kabilov leta 1826 razglasilo neodvisnost, kot tudi po tem, ko je ozemlje 13. oktobra 1837 osvojila Francija – vse do vključitve v [[Alžirija|Alžirijo]] leta 1848. Naziv beg (ali njegove različice) se je uporabljal tudi kot aristokratski naziv v različnih turških državah; tako je na primer v tatarskem [[Kazanski kanat|Kazanskem kanatu]] obstajal naziv ''*bäk'' za vladarja bejlika, imenovanega ''bäklek''. V uzbeških državah – [[Hivski kanat|Hivskem kanatu]], [[Buharski emirat|Buharskem emiratu]] in [[Kokandski kanat|Kokandskem kanatu]] – so naziv »beg« uporabljali za upravitelje lokalnih enot, imenovanih »bekliki« oziroma province. Balkarski knezi v visokogorju severnega [[Kavkaz]]a so bili znani kot ''taubiy'' (ali ''taubey''), kar pomeni »gorski poglavar«. Včasih je bil beg teritorialni vazal znotraj kanata, kot na primer v vsakem od treh »džuzov« (plemenskih zvez) pod oblastjo kazaškega [[kan]]a. Različice naziva, kot so Beg, Baig ali Bai, se še danes uporabljajo kot priimki ali deli imen v Južni in Srednji Aziji ter na Balkanu. Pri imenih s slovanskim vplivom se pojavlja v povezavi s slovanskimi priponami -ov, -ović ali -ev, ki pomenijo »sin« (na primer pri Bakirju in [[Alija Izetbegović|Aliji Izetbegoviću]] ter [[Abaj Kunanbajev|Abaju Kunanbajevu]]). Ta naziv kot častni naziv uporabljajo tudi člani gibanj ''Moorish Science Temple of America'' in ''Moorish Orthodox Church''. Beseda »beg« se pogovorno uporablja tudi v delih Indije, kjer govorijo [[Urdujščina|urdujščino]]; njena raba je podobna izrazom za »moškega« ali »fanta«. V agresivnem kontekstu pa gre za žaljiv izraz. Madžarska beseda ''bő'' izvira iz stare turške izposojenke, sorodne osmanskemu nazivu ''beg''; v stari madžarščini je pomenila 'vodja klana'. Pozneje je kot pridevnik dobila pomen 'bogat'. Danes pomeni 'obilen' ali 'ohlapen' (pri oblačilih).<ref>{{cite book |last=Tótfalusi |first=István |title=Magyar Etimológiai Szótár |year=2005 |publisher=Arcanum |location=Budapest |chapter=bő |url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Lexikonok-magyar-etimologiai-szotar-F14D3/b-F1794/bo-F1993/?list=eyJmaWx0ZXJzIjogeyJNVSI6IFsiTkZPX0xFWF9MZXhpa29ub2tfRjE0RDMiXX0sICJxdWVyeSI6ICJiXHUwMTUxIn0 |access-date=July 2, 2024}}</ref> V [[Armenija|armenskih]] melikatih v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]] so mlajše brate in sinove melikov (lokalnih vladarjev) naslavljali z nazivom »bek«, ki so ga dodali za njihovim osebnim imenom.<ref>{{Cite journal |last=Hewsen |first=Robert H. |date=1972 |title=The Meliks of Eastern Armenia: A Preliminary Study |journal=Revue des Études Arméniennes |series=Nouvelle série |volume=IX |pages=298}}</ref> == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[Beglerbeg]] ==Zunanje povezave== * [http://i-cias.com/e.o/bey.htm ''Encyclopaedia of the Orient''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] [[Kategorija:Politični nazivi]] hv6xb00ylipz6vox5kt8lx1iwczak9r 0 37479 6749666 6742288 2026-09-12T16:03:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Piranski zaliv]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749666 wikitext text/x-wiki '''Sečoveljske soline''' so največje delno delujoče [[Slovenija|slovenske]] [[soline]], ene od treh Piranskih solin. Raztezajo se na približno 650 [[hektar|ha]] površine na [[Rečna delta|ustjih]] reke [[Dragonja|Dragonje]] in potoka Drnice, pri [[Sečovlje|Sečovljah]]. == Zgodovina == Čeprav nekateri domnevajo, da so sol v Istri pridelovali že času [[Rimljani|Rimljanov]], Sečoveljske soline v današnji obliki izvirajo iz [[Karel Veliki|karolinške dobe.]] Zagotovo so bile obravnavane na [[Rižanski zbor|Rižanskem zboru]] leta 804, prvič pa so bile izrecno omenjene in pisno dokumentirane leta 1274 <ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref> v Piranskem statutu, ki je določal pogoje pridelave in prodaje soli in celo njene prodajne cene. == Pridobivanje soli == [[Slika:Sečovlje-234887.jpg|thumb|left|250px|Kristalizacijski bazeni (''cavedini/kavedini'') na Leri (delu Sečoveljskih solin)]] Sol se pridobiva z zgoščevanjem oziroma izhlapevanjem morske vode pod vplivom sonca in vetra v štirih oziroma šestih stopnjah. Zadnja stopnja izhlapevanja poteka v kristalizacijskih bazenih (''kavedinih''), kjer slanica doseže ustrezno nasičenost in se prične [[kristal]]izacija. [[Morska voda]] je speljana po kanalih (''lidih''), po katerih teče v naravnem padcu do večjih izparilnih površin (''morarov),'' od tam pa v zbiralnike (''vaske''). Do končnih kristalizacijskih bazenov ji pomagajo s [[črpalka|črpalkami]]. Na Fontaniggiah'', v'' južnem delu Sečoveljskih solin, so vodo včasih dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]] (''pompe a vele)''. Na Leri, v severnem del solin, to delo opravljajo električne črpalke. Ta del je bil v 20. stoletju posodobljen in še danes se v njem prideluje sol za prodajo. V časih Avstro-Ogrske, pred približno sto leti, so na Leri uvedli uporabo dizelskih črpalk (te so kasneje nadomestile električne), ki so značaj dela v solinah bistveno spremenile. Delovni postopek se je po tovarniškem modelu razdelil na več nalog in s tem na različne specializirane poklice: vodarje, mizarje, pobiralce soli, itd. Kristalizacijske bazene zgodaj spomladi obnavljajo in premažejo s svežim blatom, da bi omogočili rast ''petole (podlage, ki ločuje sol od blatnih sedimentov),'' nato se prične postopno zgoščevanje morske vode. Postopek je odvisen od vremena in spretnosti vodarjev. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot je [[burin]], za pospešeno izhlapevanje vode pa tudi [[burja]] in [[tramontana]]. Ko v kristalizacijskih bazenih vode doseže ustrezno gostoto oziroma nasičenost, morska [[sol]] (NaCl) kristalizira. Solinarji jo z grabljami s ploščatim čelom (''gaverom'') spretno pograbijo na kupčke, da se odcedi odvečna voda, pri čemer morajo paziti, da ne poškodujejo podlage. Ko je sol dovolj suha, jo v lesenih vozičkih (''karelih'') ali samokolnicah (''karjolah'') prestavijo na skladiščno ploščad (''pjacal''). Med pobiranjem soli mora solinar hoditi po bazenu v lesenih natikačih (''tapperinih''), ki preprečujejo udiranje v blatno podlago in s tem poškodbe petole. Po končanem delu morajo solinarji orodje in vozičke oprati. Za to uporabljajo [[voda|vodo]] iz kanala za odpadne vode (''fosade''), ki jo zajemajo z vrčem na dolgem ročaju (''botassom''). === Solinarstvo === Prebivalci [[Piran]]a<ref name="ReferenceA"/> so solinarsko sezono nekdaj začenjali z množično selitvijo družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]], 23. aprila, sezono pa zaključevali 24. avgusta, na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]]. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Po avstro-ogrskih posodobitvah postopka pridelave soli pa bivanje v solinah ni bilo več potrebno. Sol so v soline hodili pobirat (''levat'') tudi prebivalci okoliških vasi, saj je bil to zanje pogosto edini stalnejši vir dohodkov. Predvsem v času, ko je bila proizvodnja soli zelo donosna dejavnost, je delo v solinah pomembno dopolnjevalo prihodke od siceršnjih kmetijskih dejavnosti. Raba soli je danes zelo obsežna, poleg v živilstvu je uporabna tudi v številnih industrijah. V [[Piran]]u in [[Sečovlje|Sečovljah]] vsako leto med aprilom in avgustom priredijo solinarski praznik. === Solinske hiše === Tradicionalni način pridobivanja [[sol]]i v starih solinah (danes vidno le v opuščenih Fontaniggiah) je bil pogojen s stalno prisotnostjo solinarja na ''štabilu'' (tako so rekli posamezni manjši enoti obrtne proizvodnje soli z lastnim skladiščem). Na solnem polju je solinar bival s celo svojo družino ves čas kristalizacije soli, predvsem v poletnih mesecih. V solinarski hiši je bilo spodaj skladišče soli, zgoraj pa stanovanje. Do 20.stoletja je bilo takih hiš v Sečovljah približno 400. Danes je vidnih le nekaj ruševin ter tri obnovljene stavbe ([https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva]) od skupaj 175 hiš, ki so nekdaj stale v južnem delu solin. Hiše so bile grajene iz rjavega ali belega peščenjaka. Rjavi peščenjak so pridobivali v okolici, belega pa v nekdanjem kamnolomu v Kanegri. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje–hiša in z glavnim dovodnim kanalom morske vode. Ta pot je služila za [[transport]] soli s polja v skladišče v pritličju solinarske hiše, od koder so ga odvažali v glavna občinska skladišča v Portorožu ali na Seči. [[Slika:1898 postcard of Sečovlje.jpg|levo|sličica|461x461_pik|Pogled na soline s polotoka Seča, ko je v solinah stalo več kot 400 hiš.]] === Priprava solnih polj === Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelavo [[sol]]i, imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov. Obnavljanje in čiščenje vseh nasipov in pretočnih poti je sezonsko opravilo. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo ''[[Petola|petolo]]''. To je nekaj milimetrov debela plast [[sediment|biosediment]]a iz [[alge|alg]], [[sadra|ki se nato s kristalizacijo postopno prekrije s sadro]] in [[mineral]]i. Sluzaste alge se preoblikujejo v hrapavo in čvrsto skorjo skorja, ki kot biološki filter preprečuje prehajanje neželenih [[ion]]ov in sedimentov iz morskega blata v kristale soli. Postopek pridelave soli na petoli so v Istri uvedli po postopku, izumljenem na [[Pag]]u v 14. stoletju, ki se je razširil po severnem Jadranu. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]]. Podobnega so poznali tudi v nekaterih [[Španija|španskih]] solinah, vendar so ga opustili. Delo v solinah se začne v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za ''petolo po'' zimskem sušenju in utrjevanju substrata petole. Vsakoletna obnova z utrjevanjem vseh blatnih jezov in poti je zaradi zimskih padavin in splošne erozije nujna, saj bi sicer soline v nekaj letih propadle. Še v 80. letih prejšnjega stoletja je bilo na solnih poljih na Leri zaposlenih preko 60 solinarjev. V zadnjih desetletjih število solinarjev stalno upada, z njimi pa se izgublja nematerialna kulturna dediščina, povezane s to obrtjo. [[Slika:Fontanigge houses.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline (zapuščeni sektor Fontaniggie)]] [[Slika:Secoveljske soline - Lera3.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline (delujoči sektor Lera)]] == Fango == Zaradi visoke vsebnosti soli vode in blata v solinah je v nekdanjih portoroških termah postalo popularno zdravljenje kožnih in revmatskih obolenj z blatom in slanico. Da ima fango večji zdravilni učinek, se mora posušiti na telesu, na delih, kjer so znaki revmatizma, kasneje pa se ga spere s slano vodo. == Biotska raznovrstnost == === Varstveni režim === Sečoveljske soline so kot značilen krajinski element z bogato kulturno dediščino zelo pomembne. Da bi jih ohranili, je bil z odlokom opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na [[ekologijo]] krajine in njeno podobo. Predvsem so prepovedani lov, kakršnokoli [[onesnaževanje]] zraka, vode in tal, gradnja strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano kakršno koli poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za tamkajšnjo floro in favno. Prav tako je prepovedano uničevati in trgati rastline ter poškodovati gnezdišča in bivališča živali. Kakršni koli posegi na območju [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskega parka Sečoveljske soline]] so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. === Ramsarska lokaliteta=== Sečoveljske soline so mednarodno pomembno [[mokrišče]] in so se leta 1993 kot prvo tovrstno območje v Sloveniji uvrstile na seznam [[Ramsarska konvencija|ramsarskih]] območij izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti. Ramsarsko območje Sečoveljskih solin (obalno in antropogeno mokrišče) obsega 650 [[hektar|ha]] v ustju reke Dragonje. === Rastlinstvo === V solinah uspevajo slanuše ali [[halofiti]]. To so slanoljubne rastline, ki uspevajo v okoljih z visokimi koncentracijami [[sol]]i. Na Leri rastejo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le poredko prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). V Fontaniggiah so pravi halofitni travniki, na katerih večinoma prevladuje [[navadni členkar]] (''Arthrochnemum fruticosum''), najdemo pa tudi [[lobodovec]] (''Halimone portulacoides'') in [[ozkolistna mrežica|ozkolistno mrežico]] (''Limonium angustifolium''). Robove nekdanjih bazenov in jarke preraščajo [[modrikasti pelin]] (''Artemisia caerulescens'') in posamezni grmiči navadnega členkarja ter [[navadna obrežna lobodka]] (''Suaeda maritima''). Brežino solinskih kanalov prerašča [[obmorski oman]] (''Inula crithmoides''). <gallery> slika:Limonium angustifolium.jpg|Najbolj privlačna slanuša je [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium''). slika:Illustration Ruppia maritima0.jpg|V zaprtih kanalih z nekoliko globljo in slano vodo naletimo na [[obmorska rupija|obmorsko rupijo]] (''Ruppia maritima''). slika:Salicornia europaea.jpg|Občasno prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). slika:Bellevalia romana0.jpg|Edino slovensko rastišče [[navadni hiacint|navadnega hijacinta]] (''Bellevalia romana'') je zaradi bližine letališča močno ogroženo in delno že uničeno. </gallery> === Živalstvo === Sečoveljske soline so najbolj znane po [[ptice|pticah]]. Do sedaj so v njih zabeležili že 282 vrst ptic. Najmanj štiri vrste imajo tu svoje edino gnezdišče v Sloveniji. Na solinah prebiva tudi veliko manjših živali, mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo [[mnogoščetinci]], [[raki]], [[školjke]], do 5 cm dolga progasta ribica [[solinarka]] ter ličinke nekaterih vrst muh. Na območju solin živi nekaj [[čebele|čebeljih vrst]]: med njimi sta [[dolgoroga čebela]] (''Tetraloniella nana'') in [[solinska čebela]] (''Pseudapis bispinosa''). Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih [[stenice|stenic]]. Na trstju živijo [[pajčji škržatek|pajčji škržatki]] (''Dimorphopterus blissoides''). V Sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih [[vretenčarji|vretenčarjev]], med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so drugi najmanjši sesalec na svetu, [[etruščanska rovka]] (''Suncus etruscus''), pa [[primorska kuščarica]] (''Lacerta sicula'') in [[ostrouhi netopir]] (''Myoti blythi''), katerega odkritje na tem območju je bila prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji. <gallery> slika:Larus cachinnans 3 (Marek Szczepanek).jpg| Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo tudi [[rumenonogi galeb|rumenonogega galeba]] (''Larus michahellis''). slika:Egretta garzetta 003.jpg|Od čapelj najpogosteje opazimo [[mala bela čaplja|malo belo čapljo]] (''Egretta garzetta''), ki je tudi simbol Krajinskega parka. slika:Artemia salina.jpg|Solinarski bazeni predstavljajo življenjski prostor številnim vodnim živalim, med njimi [[solinski rakec|solinskemu rakcu]] (''Artemia salina''). </gallery> == Glej tudi == * [[Krajinski park Sečoveljske soline]] *[[Strunjanske soline]] *[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] *[[Kuhinjska sol]] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Viri == * Mencinger Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} * Gogala, Andrej ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'', Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, {{COBISS|ID=124590336}} ISBN 961-6367-06-4 *Miroslav Pahor, Tatjana Poberaj: Stare piranske soline, 1963 ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=stare+piranske+soline&db=cobib&mat=allmaterials COBISS]) *Piranske soline, strokovna monografija, Založništvo in izdelava - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Univerzitetna založba Annales, 2015 (Jezik - slovenski, angleški) ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283325440 COBISS]) == Zunanje povezave == * [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED1591 Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kpss.si/ Krajinski park Sečoveljske soline] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kam.si/slovenske_pespoti/solinarske_poti.html Solinarske poti] *»[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174357426 Sečoveljske soline - 700 let tradicije]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2015). RTV Slovenija. {{kategorija v Zbirki|Sečovlje Salina|Sečoveljske soline}} {{Istra}} {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|28|48|N|13|36|7|E|region:SI_type:landmark_dim:5000|display=title}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Parecag]] [[Kategorija:Soline|Sečovlje]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Sečovlje]] ghn27ihqefbw6pfx384u4k1kr3n6t9t 6749691 6749666 2026-09-12T16:21:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 --nepotrebne/podvojene np 6749691 wikitext text/x-wiki '''Sečoveljske soline''' so največje delno delujoče [[Slovenija|slovenske]] [[soline]], ene od treh Piranskih solin. Raztezajo se na približno 650 hektarjih površine na [[Rečna delta|ustjih]] reke [[Dragonja|Dragonje]] in potoka Drnice, pri [[Sečovlje|Sečovljah]]. == Zgodovina == Čeprav nekateri domnevajo, da so sol v Istri pridelovali že času [[Rimljani|Rimljanov]], Sečoveljske soline v današnji obliki izvirajo iz [[Karel Veliki|karolinške dobe.]] Zagotovo so bile obravnavane na [[Rižanski zbor|Rižanskem zboru]] leta 804, prvič pa so bile izrecno omenjene in pisno dokumentirane leta 1274 <ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref> v Piranskem statutu, ki je določal pogoje pridelave in prodaje soli in celo njene prodajne cene. == Pridobivanje soli == [[Slika:Sečovlje-234887.jpg|thumb|left|250px|Kristalizacijski bazeni (''cavedini/kavedini'') na Leri (delu Sečoveljskih solin)]] Sol se pridobiva z zgoščevanjem oziroma izhlapevanjem morske vode pod vplivom sonca in vetra v štirih oziroma šestih stopnjah. Zadnja stopnja izhlapevanja poteka v kristalizacijskih bazenih (''kavedinih''), kjer slanica doseže ustrezno nasičenost in se prične [[kristal]]izacija. [[Morska voda]] je speljana po kanalih (''lidih''), po katerih teče v naravnem padcu do večjih izparilnih površin (''morarov),'' od tam pa v zbiralnike (''vaske''). Do končnih kristalizacijskih bazenov ji pomagajo s črpalkami. Na Fontaniggiah'', v'' južnem delu Sečoveljskih solin, so vodo včasih dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]] (''pompe a vele)''. Na Leri, v severnem del solin, to delo opravljajo električne črpalke. Ta del je bil v 20. stoletju posodobljen in še danes se v njem prideluje sol za prodajo. V časih Avstro-Ogrske, pred približno sto leti, so na Leri uvedli uporabo dizelskih črpalk (te so kasneje nadomestile električne), ki so značaj dela v solinah bistveno spremenile. Delovni postopek se je po tovarniškem modelu razdelil na več nalog in s tem na različne specializirane poklice: vodarje, mizarje, pobiralce soli, itd. Kristalizacijske bazene zgodaj spomladi obnavljajo in premažejo s svežim blatom, da bi omogočili rast ''petole (podlage, ki ločuje sol od blatnih sedimentov),'' nato se prične postopno zgoščevanje morske vode. Postopek je odvisen od vremena in spretnosti vodarjev. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot je [[burin]], za pospešeno izhlapevanje vode pa tudi [[burja]] in [[tramontana]]. Ko v kristalizacijskih bazenih vode doseže ustrezno gostoto oziroma nasičenost, morska [[sol]] (NaCl) kristalizira. Solinarji jo z grabljami s ploščatim čelom (''gaverom'') spretno pograbijo na kupčke, da se odcedi odvečna voda, pri čemer morajo paziti, da ne poškodujejo podlage. Ko je sol dovolj suha, jo v lesenih vozičkih (''karelih'') ali samokolnicah (''karjolah'') prestavijo na skladiščno ploščad (''pjacal''). Med pobiranjem soli mora solinar hoditi po bazenu v lesenih natikačih (''tapperinih''), ki preprečujejo udiranje v blatno podlago in s tem poškodbe petole. Po končanem delu morajo solinarji orodje in vozičke oprati. Za to uporabljajo [[voda|vodo]] iz kanala za odpadne vode (''fosade''), ki jo zajemajo z vrčem na dolgem ročaju (''botassom''). === Solinarstvo === Prebivalci [[Piran]]a<ref name="ReferenceA"/> so solinarsko sezono nekdaj začenjali z množično selitvijo družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]], 23. aprila, sezono pa zaključevali 24. avgusta, na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]]. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Po avstro-ogrskih posodobitvah postopka pridelave soli pa bivanje v solinah ni bilo več potrebno. Sol so v soline hodili pobirat (''levat'') tudi prebivalci okoliških vasi, saj je bil to zanje pogosto edini stalnejši vir dohodkov. Predvsem v času, ko je bila proizvodnja soli zelo donosna dejavnost, je delo v solinah pomembno dopolnjevalo prihodke od siceršnjih kmetijskih dejavnosti. Raba soli je danes zelo obsežna, poleg v živilstvu je uporabna tudi v številnih industrijah. V [[Piran]]u in [[Sečovlje|Sečovljah]] vsako leto med aprilom in avgustom priredijo solinarski praznik. === Solinske hiše === Tradicionalni način pridobivanja soli v starih solinah (danes vidno le v opuščenih Fontaniggiah) je bil pogojen s stalno prisotnostjo solinarja na ''štabilu'' (tako so rekli posamezni manjši enoti obrtne proizvodnje soli z lastnim skladiščem). Na solnem polju je solinar bival s celo svojo družino ves čas kristalizacije soli, predvsem v poletnih mesecih. V solinarski hiši je bilo spodaj skladišče soli, zgoraj pa stanovanje. Do 20.stoletja je bilo takih hiš v Sečovljah približno 400. Danes je vidnih le nekaj ruševin ter tri obnovljene stavbe ([https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva]) od skupaj 175 hiš, ki so nekdaj stale v južnem delu solin. Hiše so bile grajene iz rjavega ali belega peščenjaka. Rjavi peščenjak so pridobivali v okolici, belega pa v nekdanjem kamnolomu v Kanegri. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje–hiša in z glavnim dovodnim kanalom morske vode. Ta pot je služila za transport soli s polja v skladišče v pritličju solinarske hiše, od koder so ga odvažali v glavna občinska skladišča v Portorožu ali na Seči. [[Slika:1898 postcard of Sečovlje.jpg|levo|sličica|461x461_pik|Pogled na soline s polotoka Seča, ko je v solinah stalo več kot 400 hiš.]] === Priprava solnih polj === Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelavo [[sol]]i, imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov. Obnavljanje in čiščenje vseh nasipov in pretočnih poti je sezonsko opravilo. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo ''[[Petola|petolo]]''. To je nekaj milimetrov debela plast [[sediment|biosediment]]a iz [[alge|alg]], ki se nato s kristalizacijo postopno prekrije s [[sadra|sadro]] in [[mineral]]i. Sluzaste alge se preoblikujejo v hrapavo in čvrsto skorjo skorja, ki kot biološki filter preprečuje prehajanje neželenih [[ion]]ov in sedimentov iz morskega blata v kristale soli. Postopek pridelave soli na petoli so v Istri uvedli po postopku, izumljenem na [[Pag]]u v 14. stoletju, ki se je razširil po severnem Jadranu. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]]. Podobnega so poznali tudi v nekaterih [[Španija|španskih]] solinah, vendar so ga opustili. Delo v solinah se začne v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za ''petolo po'' zimskem sušenju in utrjevanju substrata petole. Vsakoletna obnova z utrjevanjem vseh blatnih jezov in poti je zaradi zimskih padavin in splošne erozije nujna, saj bi sicer soline v nekaj letih propadle. Še v 80. letih prejšnjega stoletja je bilo na solnih poljih na Leri zaposlenih preko 60 solinarjev. V zadnjih desetletjih število solinarjev stalno upada, z njimi pa se izgublja nematerialna kulturna dediščina, povezane s to obrtjo. [[Slika:Fontanigge houses.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline (zapuščeni sektor Fontaniggie)]] [[Slika:Secoveljske soline - Lera3.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline (delujoči sektor Lera)]] == Fango == Zaradi visoke vsebnosti soli vode in blata v solinah je v nekdanjih portoroških termah postalo popularno zdravljenje kožnih in revmatskih obolenj z blatom in slanico. Da ima fango večji zdravilni učinek, se mora posušiti na telesu, na delih, kjer so znaki revmatizma, kasneje pa se ga spere s slano vodo. == Biotska raznovrstnost == === Varstveni režim === Sečoveljske soline so kot značilen krajinski element z bogato kulturno dediščino zelo pomembne. Da bi jih ohranili, je bil z odlokom opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na [[ekologijo]] krajine in njeno podobo. Predvsem so prepovedani lov, kakršnokoli [[onesnaževanje]] zraka, vode in tal, gradnja strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano kakršno koli poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za tamkajšnjo floro in favno. Prav tako je prepovedano uničevati in trgati rastline ter poškodovati gnezdišča in bivališča živali. Kakršni koli posegi na območju [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskega parka Sečoveljske soline]] so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. === Ramsarska lokaliteta=== Sečoveljske soline so mednarodno pomembno [[mokrišče]] in so se leta 1993 kot prvo tovrstno območje v Sloveniji uvrstile na seznam [[Ramsarska konvencija|ramsarskih]] območij izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti. Ramsarsko območje Sečoveljskih solin (obalno in antropogeno mokrišče) obsega 650 [[hektar|ha]] v ustju reke Dragonje. === Rastlinstvo === V solinah uspevajo slanuše ali [[halofiti]]. To so slanoljubne rastline, ki uspevajo v okoljih z visokimi koncentracijami soli. Na Leri rastejo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le poredko prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). V Fontaniggiah so pravi halofitni travniki, na katerih večinoma prevladuje [[navadni členkar]] (''Arthrochnemum fruticosum''), najdemo pa tudi [[lobodovec]] (''Halimone portulacoides'') in [[ozkolistna mrežica|ozkolistno mrežico]] (''Limonium angustifolium''). Robove nekdanjih bazenov in jarke preraščajo [[modrikasti pelin]] (''Artemisia caerulescens'') in posamezni grmiči navadnega členkarja ter [[navadna obrežna lobodka]] (''Suaeda maritima''). Brežino solinskih kanalov prerašča [[obmorski oman]] (''Inula crithmoides''). <gallery> slika:Limonium angustifolium.jpg|Najbolj privlačna slanuša je [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium''). slika:Illustration Ruppia maritima0.jpg|V zaprtih kanalih z nekoliko globljo in slano vodo naletimo na [[obmorska rupija|obmorsko rupijo]] (''Ruppia maritima''). slika:Salicornia europaea.jpg|Občasno prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). slika:Bellevalia romana0.jpg|Edino slovensko rastišče [[navadni hiacint|navadnega hijacinta]] (''Bellevalia romana'') je zaradi bližine letališča močno ogroženo in delno že uničeno. </gallery> === Živalstvo === Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah. Do sedaj so v njih zabeležili že 282 vrst ptic. Najmanj štiri vrste imajo tu svoje edino gnezdišče v Sloveniji. Na solinah prebiva tudi veliko manjših živali, mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo [[mnogoščetinci]], [[raki]], [[školjke]], do 5 cm dolga progasta ribica [[solinarka]] ter ličinke nekaterih vrst muh. Na območju solin živi nekaj [[čebele|čebeljih vrst]]: med njimi sta [[dolgoroga čebela]] (''Tetraloniella nana'') in [[solinska čebela]] (''Pseudapis bispinosa''). Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih [[stenice|stenic]]. Na trstju živijo [[pajčji škržatek|pajčji škržatki]] (''Dimorphopterus blissoides''). V Sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih [[vretenčarji|vretenčarjev]], med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so drugi najmanjši sesalec na svetu, [[etruščanska rovka]] (''Suncus etruscus''), pa [[primorska kuščarica]] (''Lacerta sicula'') in [[ostrouhi netopir]] (''Myoti blythi''), katerega odkritje na tem območju je bila prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji. <gallery> slika:Larus cachinnans 3 (Marek Szczepanek).jpg| Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo tudi [[rumenonogi galeb|rumenonogega galeba]] (''Larus michahellis''). slika:Egretta garzetta 003.jpg|Od čapelj najpogosteje opazimo [[mala bela čaplja|malo belo čapljo]] (''Egretta garzetta''), ki je tudi simbol Krajinskega parka. slika:Artemia salina.jpg|Solinarski bazeni predstavljajo življenjski prostor številnim vodnim živalim, med njimi [[solinski rakec|solinskemu rakcu]] (''Artemia salina''). </gallery> == Glej tudi == * [[Krajinski park Sečoveljske soline]] *[[Strunjanske soline]] *[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] *[[Kuhinjska sol]] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Viri == * Mencinger Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} * Gogala, Andrej ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'', Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, {{COBISS|ID=124590336}} ISBN 961-6367-06-4 *Miroslav Pahor, Tatjana Poberaj: Stare piranske soline, 1963 ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=stare+piranske+soline&db=cobib&mat=allmaterials COBISS]) *Piranske soline, strokovna monografija, Založništvo in izdelava - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Univerzitetna založba Annales, 2015 (Jezik - slovenski, angleški) ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283325440 COBISS]) == Zunanje povezave == * [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED1591 Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kpss.si/ Krajinski park Sečoveljske soline] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kam.si/slovenske_pespoti/solinarske_poti.html Solinarske poti] *»[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174357426 Sečoveljske soline - 700 let tradicije]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2015). RTV Slovenija. {{kategorija v Zbirki|Sečovlje Salina|Sečoveljske soline}} {{Istra}} {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|28|48|N|13|36|7|E|region:SI_type:landmark_dim:5000|display=title}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Parecag]] [[Kategorija:Soline|Sečovlje]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Sečovlje]] afcd6raicy2couna6veb1l0junsuzp7 6749692 6749691 2026-09-12T16:22:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6749692 wikitext text/x-wiki '''Sečoveljske soline''' so največje delno delujoče [[Slovenija|slovenske]] [[soline]], ene od treh Piranskih solin. Raztezajo se na približno 650 hektarjih površine na [[Rečna delta|ustjih]] reke [[Dragonja|Dragonje]] in potoka Drnice, pri [[Sečovlje|Sečovljah]]. == Zgodovina == Čeprav nekateri domnevajo, da so sol v Istri pridelovali že času [[Rimljani|Rimljanov]], Sečoveljske soline v današnji obliki izvirajo iz [[Karel Veliki|karolinške dobe.]] Zagotovo so bile obravnavane na [[Rižanski zbor|Rižanskem zboru]] leta 804, prvič pa so bile izrecno omenjene in pisno dokumentirane leta 1274 <ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref> v Piranskem statutu, ki je določal pogoje pridelave in prodaje soli in celo njene prodajne cene. == Pridobivanje soli == [[Slika:Sečovlje-234887.jpg|thumb|left|250px|Kristalizacijski bazeni (''cavedini/kavedini'') na Leri (delu Sečoveljskih solin)]] Sol se pridobiva z zgoščevanjem oziroma izhlapevanjem morske vode pod vplivom sonca in vetra v štirih oziroma šestih stopnjah. Zadnja stopnja izhlapevanja poteka v kristalizacijskih bazenih (''kavedinih''), kjer slanica doseže ustrezno nasičenost in se prične [[kristal]]izacija. [[Morska voda]] je speljana po kanalih (''lidih''), po katerih teče v naravnem padcu do večjih izparilnih površin (''morarov),'' od tam pa v zbiralnike (''vaske''). Do končnih kristalizacijskih bazenov ji pomagajo s črpalkami. Na Fontaniggiah'', v'' južnem delu Sečoveljskih solin, so vodo včasih dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]] (''pompe a vele)''. Na Leri, v severnem del solin, to delo opravljajo električne črpalke. Ta del je bil v 20. stoletju posodobljen in še danes se v njem prideluje sol za prodajo. V časih Avstro-Ogrske, pred približno sto leti, so na Leri uvedli uporabo dizelskih črpalk (te so kasneje nadomestile električne), ki so značaj dela v solinah bistveno spremenile. Delovni postopek se je po tovarniškem modelu razdelil na več nalog in s tem na različne specializirane poklice: vodarje, mizarje, pobiralce soli, itd. Kristalizacijske bazene zgodaj spomladi obnavljajo in premažejo s svežim blatom, da bi omogočili rast ''petole (podlage, ki ločuje sol od blatnih sedimentov),'' nato se prične postopno zgoščevanje morske vode. Postopek je odvisen od vremena in spretnosti vodarjev. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot je [[burin]], za pospešeno izhlapevanje vode pa tudi [[burja]] in [[tramontana]]. Ko v kristalizacijskih bazenih vode doseže ustrezno gostoto oziroma nasičenost, morska [[sol]] (NaCl) kristalizira. Solinarji jo z grabljami s ploščatim čelom (''gaverom'') spretno pograbijo na kupčke, da se odcedi odvečna voda, pri čemer morajo paziti, da ne poškodujejo podlage. Ko je sol dovolj suha, jo v lesenih vozičkih (''karelih'') ali samokolnicah (''karjolah'') prestavijo na skladiščno ploščad (''pjacal''). Med pobiranjem soli mora solinar hoditi po bazenu v lesenih natikačih (''tapperinih''), ki preprečujejo udiranje v blatno podlago in s tem poškodbe petole. Po končanem delu morajo solinarji orodje in vozičke oprati. Za to uporabljajo [[voda|vodo]] iz kanala za odpadne vode (''fosade''), ki jo zajemajo z vrčem na dolgem ročaju (''botassom''). === Solinarstvo === Prebivalci [[Piran]]a<ref name="ReferenceA"/> so solinarsko sezono nekdaj začenjali z množično selitvijo družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]], 23. aprila, sezono pa zaključevali 24. avgusta, na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]]. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Po avstro-ogrskih posodobitvah postopka pridelave soli pa bivanje v solinah ni bilo več potrebno. Sol so v soline hodili pobirat (''levat'') tudi prebivalci okoliških vasi, saj je bil to zanje pogosto edini stalnejši vir dohodkov. Predvsem v času, ko je bila proizvodnja soli zelo donosna dejavnost, je delo v solinah pomembno dopolnjevalo prihodke od siceršnjih kmetijskih dejavnosti. Raba soli je danes zelo obsežna, poleg v živilstvu je uporabna tudi v številnih industrijah. V [[Piran]]u in [[Sečovlje|Sečovljah]] vsako leto med aprilom in avgustom priredijo solinarski praznik. === Solinske hiše === Tradicionalni način pridobivanja soli v starih solinah (danes vidno le v opuščenih Fontaniggiah) je bil pogojen s stalno prisotnostjo solinarja na ''štabilu'' (tako so rekli posamezni manjši enoti obrtne proizvodnje soli z lastnim skladiščem). Na solnem polju je solinar bival s celo svojo družino ves čas kristalizacije soli, predvsem v poletnih mesecih. V solinarski hiši je bilo spodaj skladišče soli, zgoraj pa stanovanje. Do 20.stoletja je bilo takih hiš v Sečovljah približno 400. Danes je vidnih le nekaj ruševin ter tri obnovljene stavbe ([https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva]) od skupaj 175 hiš, ki so nekdaj stale v južnem delu solin. Hiše so bile grajene iz rjavega ali belega peščenjaka. Rjavi peščenjak so pridobivali v okolici, belega pa v nekdanjem kamnolomu v Kanegri. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje–hiša in z glavnim dovodnim kanalom morske vode. Ta pot je služila za transport soli s polja v skladišče v pritličju solinarske hiše, od koder so ga odvažali v glavna občinska skladišča v Portorožu ali na Seči. [[Slika:1898 postcard of Sečovlje.jpg|levo|sličica|461x461_pik|Pogled na soline s polotoka Seča, ko je v solinah stalo več kot 400 hiš.]] === Priprava solnih polj === Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelavo [[sol]]i, imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov. Obnavljanje in čiščenje vseh nasipov in pretočnih poti je sezonsko opravilo. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo ''[[Petola|petolo]]''. To je nekaj milimetrov debela plast [[sediment|biosediment]]a iz [[alge|alg]], ki se nato s kristalizacijo postopno prekrije s [[sadra|sadro]] in [[mineral]]i. Sluzaste alge se preoblikujejo v hrapavo in čvrsto skorjo skorja, ki kot biološki filter preprečuje prehajanje neželenih [[ion]]ov in sedimentov iz morskega blata v kristale soli. Postopek pridelave soli na petoli so v Istri uvedli po postopku, izumljenem na [[Pag]]u v 14. stoletju, ki se je razširil po severnem Jadranu. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]]. Podobnega so poznali tudi v nekaterih [[Španija|španskih]] solinah, vendar so ga opustili. Delo v solinah se začne v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za ''petolo po'' zimskem sušenju in utrjevanju substrata petole. Vsakoletna obnova z utrjevanjem vseh blatnih jezov in poti je zaradi zimskih padavin in splošne erozije nujna, saj bi sicer soline v nekaj letih propadle. Še v 80. letih prejšnjega stoletja je bilo na solnih poljih na Leri zaposlenih preko 60 solinarjev. V zadnjih desetletjih število solinarjev stalno upada, z njimi pa se izgublja nematerialna kulturna dediščina, povezane s to obrtjo. [[Slika:Fontanigge houses.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline (zapuščeni sektor Fontaniggie)]] [[Slika:Secoveljske soline - Lera3.jpg|thumb|220px|Sečoveljske soline (delujoči sektor Lera)]] == Fango == Zaradi visoke vsebnosti soli vode in blata v solinah je v nekdanjih portoroških termah postalo popularno zdravljenje kožnih in revmatskih obolenj z blatom in slanico. Da ima fango večji zdravilni učinek, se mora posušiti na telesu, na delih, kjer so znaki revmatizma, kasneje pa se ga spere s slano vodo. == Biotska raznovrstnost == === Varstveni režim === Sečoveljske soline so kot značilen krajinski element z bogato kulturno dediščino zelo pomembne. Da bi jih ohranili, je bil z odlokom opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na [[ekologijo]] krajine in njeno podobo. Predvsem so prepovedani lov, kakršnokoli [[onesnaževanje]] zraka, vode in tal, gradnja strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano kakršno koli poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za tamkajšnjo floro in favno. Prav tako je prepovedano uničevati in trgati rastline ter poškodovati gnezdišča in bivališča živali. Kakršni koli posegi na območju [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskega parka Sečoveljske soline]] so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. === Ramsarska lokaliteta=== Sečoveljske soline so mednarodno pomembno [[mokrišče]] in so se leta 1993 kot prvo tovrstno območje v Sloveniji uvrstile na seznam [[Ramsarska konvencija|ramsarskih]] območij izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti. Ramsarsko območje Sečoveljskih solin (obalno in antropogeno mokrišče) obsega 650 [[hektar|ha]] v ustju reke Dragonje. === Rastlinstvo === V solinah uspevajo slanuše ali [[halofiti]]. To so slanoljubne rastline, ki uspevajo v okoljih z visokimi koncentracijami soli. Na Leri rastejo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le poredko prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). V Fontaniggiah so pravi halofitni travniki, na katerih večinoma prevladuje [[navadni členkar]] (''Arthrochnemum fruticosum''), najdemo pa tudi [[lobodovec]] (''Halimone portulacoides'') in [[ozkolistna mrežica|ozkolistno mrežico]] (''Limonium angustifolium''). Robove nekdanjih bazenov in jarke preraščajo [[modrikasti pelin]] (''Artemisia caerulescens'') in posamezni grmiči navadnega členkarja ter [[navadna obrežna lobodka]] (''Suaeda maritima''). Brežino solinskih kanalov prerašča [[obmorski oman]] (''Inula crithmoides''). <gallery> slika:Limonium angustifolium.jpg|Najbolj privlačna slanuša je [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium''). slika:Illustration Ruppia maritima0.jpg|V zaprtih kanalih z nekoliko globljo in slano vodo naletimo na [[obmorska rupija|obmorsko rupijo]] (''Ruppia maritima''). slika:Salicornia europaea.jpg|Občasno prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). slika:Bellevalia romana0.jpg|Edino slovensko rastišče [[navadni hiacint|navadnega hijacinta]] (''Bellevalia romana'') je zaradi bližine letališča močno ogroženo in delno že uničeno. </gallery> === Živalstvo === Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah. Do sedaj so v njih zabeležili že 282 vrst ptic. Najmanj štiri vrste imajo tu svoje edino gnezdišče v Sloveniji. Na solinah prebiva tudi veliko manjših živali, mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo [[mnogoščetinci]], [[raki]], [[školjke]], do 5 cm dolga progasta ribica [[solinarka]] ter ličinke nekaterih vrst muh. Na območju solin živi nekaj [[čebele|čebeljih vrst]]: med njimi sta [[dolgoroga čebela]] (''Tetraloniella nana'') in [[solinska čebela]] (''Pseudapis bispinosa''). Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih [[stenice|stenic]]. Na trstju živijo [[pajčji škržatek|pajčji škržatki]] (''Dimorphopterus blissoides''). V Sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih [[vretenčarji|vretenčarjev]], med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so drugi najmanjši sesalec na svetu, [[etruščanska rovka]] (''Suncus etruscus''), pa [[primorska kuščarica]] (''Lacerta sicula'') in [[ostrouhi netopir]] (''Myoti blythi''), katerega odkritje na tem območju je bila prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji. <gallery> slika:Larus cachinnans 3 (Marek Szczepanek).jpg| Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo tudi [[rumenonogi galeb|rumenonogega galeba]] (''Larus michahellis''). slika:Egretta garzetta 003.jpg|Od čapelj najpogosteje opazimo [[mala bela čaplja|malo belo čapljo]] (''Egretta garzetta''), ki je tudi simbol Krajinskega parka. slika:Artemia salina.jpg|Solinarski bazeni predstavljajo življenjski prostor številnim vodnim živalim, med njimi [[solinski rakec|solinskemu rakcu]] (''Artemia salina''). </gallery> == Glej tudi == * [[Krajinski park Sečoveljske soline]] *[[Strunjanske soline]] *[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] *[[Kuhinjska sol]] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Viri == * Mencinger Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} * Gogala, Andrej ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'', Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, {{COBISS|ID=124590336}} ISBN 961-6367-06-4 *Miroslav Pahor, Tatjana Poberaj: Stare piranske soline, 1963 ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=stare+piranske+soline&db=cobib&mat=allmaterials COBISS]) *Piranske soline, strokovna monografija, Založništvo in izdelava - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Univerzitetna založba Annales, 2015 (Jezik - slovenski, angleški) ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283325440 COBISS]) == Zunanje povezave == * [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED1591 Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kpss.si/ Krajinski park Sečoveljske soline] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kam.si/slovenske_pespoti/solinarske_poti.html Solinarske poti] *»[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174357426 Sečoveljske soline - 700 let tradicije]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2015). RTV Slovenija. {{kategorija v Zbirki|Sečovlje Salina|Sečoveljske soline}} {{Istra}} {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|28|48|N|13|36|7|E|region:SI_type:landmark_dim:5000|display=title}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Parecag]] [[Kategorija:Soline|Sečovlje]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Sečovlje]] ekia4q58x4u4r6ha9b0gfuz70mtbfb7 6749695 6749692 2026-09-12T16:29:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6749695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje|name=Sečoveljske soline|alt_name=Saline di Sicciole|photo=Salt fields near Piran, Slovenia (19629102184).jpg|map=Slovenija|coordinates={{coord|45.4842|N|13.6017|E|display=inline,title}}|location=[[Sečovlje]]<br>{{Zastava|Slovenija}}}} '''Sečoveljske soline''' ({{Langx|it|Saline si Sicciole}}) so največje delno delujoče [[Slovenija|slovenske]] [[soline]], ene od treh Piranskih solin. Raztezajo se na približno 650 hektarjih površine na [[Rečna delta|ustjih]] reke [[Dragonja|Dragonje]] in potoka Drnice, pri [[Sečovlje|Sečovljah]]. == Zgodovina == Čeprav nekateri domnevajo, da so sol v Istri pridelovali že času [[Rimljani|Rimljanov]], Sečoveljske soline v današnji obliki izvirajo iz [[Karel Veliki|karolinške dobe.]] Zagotovo so bile obravnavane na [[Rižanski zbor|Rižanskem zboru]] leta 804, prvič pa so bile izrecno omenjene in pisno dokumentirane leta 1274 <ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref> v Piranskem statutu, ki je določal pogoje pridelave in prodaje soli in celo njene prodajne cene. == Pridobivanje soli == [[Slika:Sečovlje-234887.jpg|thumb|left|250px|Kristalizacijski bazeni (''cavedini/kavedini'') na Leri (delu Sečoveljskih solin)]] Sol se pridobiva z zgoščevanjem oziroma izhlapevanjem morske vode pod vplivom sonca in vetra v štirih oziroma šestih stopnjah. Zadnja stopnja izhlapevanja poteka v kristalizacijskih bazenih (''kavedinih''), kjer slanica doseže ustrezno nasičenost in se prične [[kristal]]izacija. [[Morska voda]] je speljana po kanalih (''lidih''), po katerih teče v naravnem padcu do večjih izparilnih površin (''morarov),'' od tam pa v zbiralnike (''vaske''). Do končnih kristalizacijskih bazenov ji pomagajo s črpalkami. Na Fontaniggiah'', v'' južnem delu Sečoveljskih solin, so vodo včasih dvigovale [[solinska vetrna črpalka|črpalke na veter]] (''pompe a vele)''. Na Leri, v severnem del solin, to delo opravljajo električne črpalke. Ta del je bil v 20. stoletju posodobljen in še danes se v njem prideluje sol za prodajo. V časih Avstro-Ogrske, pred približno sto leti, so na Leri uvedli uporabo dizelskih črpalk (te so kasneje nadomestile električne), ki so značaj dela v solinah bistveno spremenile. Delovni postopek se je po tovarniškem modelu razdelil na več nalog in s tem na različne specializirane poklice: vodarje, mizarje, pobiralce soli, itd. Kristalizacijske bazene zgodaj spomladi obnavljajo in premažejo s svežim blatom, da bi omogočili rast ''petole (podlage, ki ločuje sol od blatnih sedimentov),'' nato se prične postopno zgoščevanje morske vode. Postopek je odvisen od vremena in spretnosti vodarjev. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom, kot je [[burin]], za pospešeno izhlapevanje vode pa tudi [[burja]] in [[tramontana]]. Ko v kristalizacijskih bazenih vode doseže ustrezno gostoto oziroma nasičenost, morska [[sol]] (NaCl) kristalizira. Solinarji jo z grabljami s ploščatim čelom (''gaverom'') spretno pograbijo na kupčke, da se odcedi odvečna voda, pri čemer morajo paziti, da ne poškodujejo podlage. Ko je sol dovolj suha, jo v lesenih vozičkih (''karelih'') ali samokolnicah (''karjolah'') prestavijo na skladiščno ploščad (''pjacal''). Med pobiranjem soli mora solinar hoditi po bazenu v lesenih natikačih (''tapperinih''), ki preprečujejo udiranje v blatno podlago in s tem poškodbe petole. Po končanem delu morajo solinarji orodje in vozičke oprati. Za to uporabljajo [[voda|vodo]] iz kanala za odpadne vode (''fosade''), ki jo zajemajo z vrčem na dolgem ročaju (''botassom''). === Solinarstvo === Prebivalci [[Piran]]a<ref name="ReferenceA"/> so solinarsko sezono nekdaj začenjali z množično selitvijo družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]], 23. aprila, sezono pa zaključevali 24. avgusta, na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]]. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Po avstro-ogrskih posodobitvah postopka pridelave soli pa bivanje v solinah ni bilo več potrebno. Sol so v soline hodili pobirat (''levat'') tudi prebivalci okoliških vasi, saj je bil to zanje pogosto edini stalnejši vir dohodkov. Predvsem v času, ko je bila proizvodnja soli zelo donosna dejavnost, je delo v solinah pomembno dopolnjevalo prihodke od siceršnjih kmetijskih dejavnosti. Raba soli je danes zelo obsežna, poleg v živilstvu je uporabna tudi v številnih industrijah. V [[Piran]]u in [[Sečovlje|Sečovljah]] vsako leto med aprilom in avgustom priredijo solinarski praznik. === Solinske hiše === Tradicionalni način pridobivanja soli v starih solinah (danes vidno le v opuščenih Fontaniggiah) je bil pogojen s stalno prisotnostjo solinarja na ''štabilu'' (tako so rekli posamezni manjši enoti obrtne proizvodnje soli z lastnim skladiščem). Na solnem polju je solinar bival s celo svojo družino ves čas kristalizacije soli, predvsem v poletnih mesecih. V solinarski hiši je bilo spodaj skladišče soli, zgoraj pa stanovanje. Do 20.stoletja je bilo takih hiš v Sečovljah približno 400. Danes je vidnih le nekaj ruševin ter tri obnovljene stavbe ([https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva]) od skupaj 175 hiš, ki so nekdaj stale v južnem delu solin. Hiše so bile grajene iz rjavega ali belega peščenjaka. Rjavi peščenjak so pridobivali v okolici, belega pa v nekdanjem kamnolomu v Kanegri. Gradnja solinarskih hiš je bila nezahtevna, hkrati pa strogo namensko urejena, bodisi v razvrstitvi prostorov, bodisi v namembnosti posameznih detajlov. Pri gradnji je bilo pomembno, da so vzpostavili dobro komunikacijo v smeri polje–hiša in z glavnim dovodnim kanalom morske vode. Ta pot je služila za transport soli s polja v skladišče v pritličju solinarske hiše, od koder so ga odvažali v glavna občinska skladišča v Portorožu ali na Seči. [[Slika:1898 postcard of Sečovlje.jpg|levo|sličica|461x461_pik|Pogled na soline s polotoka Seča, ko je v solinah stalo več kot 400 hiš.]] === Priprava solnih polj === Solinarji pri svojem delu še vedno uporabljajo stara tradicionalna znanja in orodja. Preden se začne sezona za pridelavo [[sol]]i, imajo solinarji veliko dela s pripravo in ureditvijo kristalizacijskih bazenov. Obnavljanje in čiščenje vseh nasipov in pretočnih poti je sezonsko opravilo. Solinarji v kristalizacijskih bazenih gojijo ''[[Petola|petolo]]''. To je nekaj milimetrov debela plast [[sediment|biosediment]]a iz [[alge|alg]], ki se nato s kristalizacijo postopno prekrije s [[sadra|sadro]] in [[mineral]]i. Sluzaste alge se preoblikujejo v hrapavo in čvrsto skorjo skorja, ki kot biološki filter preprečuje prehajanje neželenih [[ion]]ov in sedimentov iz morskega blata v kristale soli. Postopek pridelave soli na petoli so v Istri uvedli po postopku, izumljenem na [[Pag]]u v 14. stoletju, ki se je razširil po severnem Jadranu. Danes je tak postopek redkost, uporablja se le še v Sečoveljskih in [[Strunjanske soline|Strunjanskih solinah]]. Podobnega so poznali tudi v nekaterih [[Španija|španskih]] solinah, vendar so ga opustili. Delo v solinah se začne v začetku marca, ko solinarji obnovijo podlago za ''petolo po'' zimskem sušenju in utrjevanju substrata petole. Vsakoletna obnova z utrjevanjem vseh blatnih jezov in poti je zaradi zimskih padavin in splošne erozije nujna, saj bi sicer soline v nekaj letih propadle. Še v 80. letih prejšnjega stoletja je bilo na solnih poljih na Leri zaposlenih preko 60 solinarjev. V zadnjih desetletjih število solinarjev stalno upada, z njimi pa se izgublja nematerialna kulturna dediščina, povezane s to obrtjo. [[Slika:Fontanigge houses.jpg|thumb|220px|Zapuščeni sektor Fontaniggie]] [[Slika:Secoveljske soline - Lera3.jpg|thumb|220px|Delujoči sektor Lera]] == Fango == Zaradi visoke vsebnosti soli vode in blata v solinah je v nekdanjih portoroških termah postalo popularno zdravljenje kožnih in revmatskih obolenj z blatom in slanico. Da ima fango večji zdravilni učinek, se mora posušiti na telesu, na delih, kjer so znaki revmatizma, kasneje pa se ga spere s slano vodo. == Biotska raznovrstnost == === Varstveni režim === Sečoveljske soline so kot značilen krajinski element z bogato kulturno dediščino zelo pomembne. Da bi jih ohranili, je bil z odlokom opredeljen varstveni režim, ki določa omejitev vseh tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na [[ekologijo]] krajine in njeno podobo. Predvsem so prepovedani lov, kakršnokoli [[onesnaževanje]] zraka, vode in tal, gradnja strnjenega naselja na polotoku Seča, spreminjanje namembnosti prostora; še posebej v naravnih rezervatih je prepovedano kakršno koli poseganje, ki bi spremenilo življenjske razmere za tamkajšnjo floro in favno. Prav tako je prepovedano uničevati in trgati rastline ter poškodovati gnezdišča in bivališča živali. Kakršni koli posegi na območju [[Krajinski park Sečoveljske soline|Krajinskega parka Sečoveljske soline]] so možni le s predhodnim soglasjem Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. === Ramsarska lokaliteta=== Sečoveljske soline so mednarodno pomembno [[mokrišče]] in so se leta 1993 kot prvo tovrstno območje v Sloveniji uvrstile na seznam [[Ramsarska konvencija|ramsarskih]] območij izjemnih krajinskih in ekoloških vrednosti. Ramsarsko območje Sečoveljskih solin (obalno in antropogeno mokrišče) obsega 650 [[hektar|ha]] v ustju reke Dragonje. === Rastlinstvo === V solinah uspevajo slanuše ali [[halofiti]]. To so slanoljubne rastline, ki uspevajo v okoljih z visokimi koncentracijami soli. Na Leri rastejo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le poredko prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). V Fontaniggiah so pravi halofitni travniki, na katerih večinoma prevladuje [[navadni členkar]] (''Arthrochnemum fruticosum''), najdemo pa tudi [[lobodovec]] (''Halimone portulacoides'') in [[ozkolistna mrežica|ozkolistno mrežico]] (''Limonium angustifolium''). Robove nekdanjih bazenov in jarke preraščajo [[modrikasti pelin]] (''Artemisia caerulescens'') in posamezni grmiči navadnega členkarja ter [[navadna obrežna lobodka]] (''Suaeda maritima''). Brežino solinskih kanalov prerašča [[obmorski oman]] (''Inula crithmoides''). <gallery> slika:Limonium angustifolium.jpg|Najbolj privlačna slanuša je [[ozkolistna mrežica]] (''Limonium angustifolium''). slika:Illustration Ruppia maritima0.jpg|V zaprtih kanalih z nekoliko globljo in slano vodo naletimo na [[obmorska rupija|obmorsko rupijo]] (''Ruppia maritima''). slika:Salicornia europaea.jpg|Občasno prekrije solni bazen pionirska združba [[navadni osončnik|navadnega osočnika]] (''Salicornia europea''). slika:Bellevalia romana0.jpg|Edino slovensko rastišče [[navadni hiacint|navadnega hijacinta]] (''Bellevalia romana'') je zaradi bližine letališča močno ogroženo in delno že uničeno. </gallery> === Živalstvo === Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah. Do sedaj so v njih zabeležili že 282 vrst ptic. Najmanj štiri vrste imajo tu svoje edino gnezdišče v Sloveniji. Na solinah prebiva tudi veliko manjših živali, mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo [[mnogoščetinci]], [[raki]], [[školjke]], do 5 cm dolga progasta ribica [[solinarka]] ter ličinke nekaterih vrst muh. Na območju solin živi nekaj [[čebele|čebeljih vrst]]: med njimi sta [[dolgoroga čebela]] (''Tetraloniella nana'') in [[solinska čebela]] (''Pseudapis bispinosa''). Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih [[stenice|stenic]]. Na trstju živijo [[pajčji škržatek|pajčji škržatki]] (''Dimorphopterus blissoides''). V Sečoveljskih solinah živi le manjše število vrst kopenskih [[vretenčarji|vretenčarjev]], med katerimi so tudi predstavniki pravih sredozemskih vrst, kot so drugi najmanjši sesalec na svetu, [[etruščanska rovka]] (''Suncus etruscus''), pa [[primorska kuščarica]] (''Lacerta sicula'') in [[ostrouhi netopir]] (''Myoti blythi''), katerega odkritje na tem območju je bila prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji. <gallery> slika:Larus cachinnans 3 (Marek Szczepanek).jpg| Med redkejše gnezdilce po številu parov štejemo tudi [[rumenonogi galeb|rumenonogega galeba]] (''Larus michahellis''). slika:Egretta garzetta 003.jpg|Od čapelj najpogosteje opazimo [[mala bela čaplja|malo belo čapljo]] (''Egretta garzetta''), ki je tudi simbol Krajinskega parka. slika:Artemia salina.jpg|Solinarski bazeni predstavljajo življenjski prostor številnim vodnim živalim, med njimi [[solinski rakec|solinskemu rakcu]] (''Artemia salina''). </gallery> == Glej tudi == * [[Krajinski park Sečoveljske soline]] *[[Strunjanske soline]] *[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] *[[Kuhinjska sol]] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva] == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Viri == * Mencinger Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3 * Skoberne, Peter ''Sto naravnih znamenitosti Slovenije'', Ljubljana, Prešernova družba, 1988, {{COBISS|ID=7016448}} * Gogala, Andrej ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'', Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, {{COBISS|ID=124590336}} ISBN 961-6367-06-4 *Miroslav Pahor, Tatjana Poberaj: Stare piranske soline, 1963 ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=stare+piranske+soline&db=cobib&mat=allmaterials COBISS]) *Piranske soline, strokovna monografija, Založništvo in izdelava - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za dediščino Sredozemlja, Univerzitetna založba Annales, 2015 (Jezik - slovenski, angleški) ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283325440 COBISS]) == Zunanje povezave == * [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED1591 Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kpss.si/ Krajinski park Sečoveljske soline] *[https://pomorskimuzej.si/sl/muzej-solinarstva Muzej solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline] *[http://www.kam.si/slovenske_pespoti/solinarske_poti.html Solinarske poti] *»[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174357426 Sečoveljske soline - 700 let tradicije]«. ''Sledi časa'' (30. avgust 2015). RTV Slovenija. {{kategorija v Zbirki|Sečovlje Salina|Sečoveljske soline}} {{Istra}} {{Naravne znamenitosti Slovenije}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|28|48|N|13|36|7|E|region:SI_type:landmark_dim:5000|display=title}} [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Sloveniji]] [[Kategorija:Parecag]] [[Kategorija:Soline|Sečovlje]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Sečovlje]] 0uki2qvdmr0ul49ebibz28pvz3q0gfo 0 40507 6749712 6577711 2026-09-12T17:06:58Z Erardo Galbi 166658 6749712 wikitext text/x-wiki [[Slika:Alchemical Laboratory - Project Gutenberg eText 14218.jpg|thumb|right|275px|Alkimijski laboratorij]] '''Alkimija''' ([[arabščina|arabsko]] al-kimia - ''umetnost preoblikovanja''; arabski [[Spolnik|določni člen]] ''al'' in [[Stara grščina|grška]] beseda ''hymeía'' »taljenje kovin«) je bila v [[srednji vek|srednjem veku]] eksperimentiranje s primitivnim [[kemija|kemijskim]] znanjem in [[tehnologija|tehnologijo]] ter hkrati vrsta [[filozofija|filozofije]], katere namen je bil odkriti najvišjo [[modrost]] in nesmrtnost. Sama [[zgodovina]] alkimije sega v [[stari Egipt]], kjer so znali pridobivati [[kovina|kovine]] iz [[ruda|rud]], pripravljali [[strup]]e in [[zdravilo|zdravila]] iz [[rastlina|rastlin]], ponarejali drage kamne in izdelovali umetna [[barvilo|barvila]]. Alkimija je bila prakticirana tudi v [[Zgodovina Grčije|antični Grčiji]], [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]], [[Indija|Indiji]], [[Kitajska|Kitajski]], [[Japonska|Japonski]], [[Koreja|Koreji]] in [[Perzija|Perziji]], kjer naj bi po nekaterih podatkih nastale temeljne ideje alkimije.<ref>Holmyard, E.J. (1957). Alchemical Equipment. Iz: ''A History of Technology'', 2. izdaja, urednik Singer, E. s sod. (str. 731). Oxford.</ref> Njihovo znanje so prevzeli [[Arabci]], ki so ga nato razširili po [[Evropa|Evropi]]. Evropejci so uporabljali alkimijo za iskanje ''[[kamen modrosti|kamna modrosti]]'' in [[eliksir življenja]]. V začetku 18. stoletja je alkimija postala zastarela, njeno mesto pa je prevzela [[kemija]]. S praktičnega vidika je alkimija omogočila razvoj osnov [[Anorganska kemija|anorganske kemije]], še posebej postopkov, opreme ter analize in uporabe različnih snovi. == Zgodovina == Prve dokumentacije alkimije segajo v čas [[stari Egipt|starega Egipta]]. V [[helenizem|helenističnem]] Egiptu je bila alkimija mešanica predelovanja [[kovina|kovin]] in idej, ki so izražale [[religija|religiozne]] in [[filozofija|filozofske]] teorije vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], pri čemer je imel veliki pomen [[hermetizem]]. Zaradi vpliva egipčanskega verovanja je verjetno nastala osnovna alkimistična predstava o »prasnovi«. Po tej teoriji naj bi bog ali neko drugo nadnaravno bitje izoblikovalo svet iz temne kaotične gmote, imenovane ''pramaterija'' ({{lang-la|prima materia}} ali massa confusa), pri čemer ima snov metaforičen pomen: pomeni torej le možnost za njen obstoj. Pomemben vpliv na pojem »preobrazbe« je imela [[Empedoklej]]eva [[Teorija štirih elementov|teorija]] o sestavljenosti vsega iz štirih trajnih elementov, tj. zemlje, [[voda|vode]], zraka in [[ogenj|ognja]]. V 12. in 13. stoletju je prevladovalo mnenje, da so vse kovine sestavljene iz [[žveplo|žvepla]] in [[živo srebro|živega srebra]]. V poznejši evropski alkimiji je tema kovinama bila dodana še [[sol]]. Po zatrjevanju [[Paracelzij]]a naj bi te tri snovi vsebovale vse značilnosti trajnih štirih elementov in naj bi predstavljale tri bistva telesa, ki ga je ustvaril Bog. Sol naj bi tako predstavljala fizično telo, žveplo dušo (čustva, želje in naravne gone) ter živo srebro duha (višje miselne sposobnosti, božjo iskro). Leta 1944 je [[Carl Jung]] v svojem delu ''Psihologija in alkemija'' zapisal, da obstaja neposredna povezava alkemijskih simbolov s [[psihoanaliza|psihoanalitičnim]] procesom. Alkemijski proces je preobrazba nečiste duše ([[svinec]]) v popolno dušo (zlato), kar je pravzaprav [[metafora]] za proces individualizacije oz. oblikovanja osebnosti človeka.<ref>Myers, A. (2008). [http://soultherapynow.com/articles/carl-jung.html Carl Jung Biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180120004057/http://soultherapynow.com/articles/carl-jung.html |date=2018-01-20 }} Pridobljeno dne 2009-09-24.</ref> == Bistva alkimije == Alkimiste je v bistvu zanimal lasten duhovni napredek, pa tudi [[kemija]]. Verjeli so, da se z različnimi tehnološkimi postopki ([[taljenje]], [[kovanje]], …) in drugimi tajnimi ter umetelnimi postopki lahko spremeni navadno kovino v zlato, hkrati pa se ob tem sam alkimist spreobrne v »zlato« stanje duhovne izpopolnjenosti. Vsaka kemična sprememba na materialu se tako odraža na alkimistovi osebnosti. V zvezi s tem je pomembno poudariti, da se je bilo alkimijo kot umetnost možno naučiti, vendar jo je bilo nemogoče poučevati: vajenec je moral sam odkriti skrivnosti, kljub pomoči učiteljev. === Solve et coagula === [[Slika:ElixirVermelhoMyldon12.gif|thumb|right|200px|Rdeči eliksir]] Osnovno načelo v alkimiji je bilo, da se lahko kovino ali kakšno drugo snov (tudi duha) povrne v ''pramaterijo'', tako da se ji odstrani vse značilnosti. Šele potem se lahko zgradi novo snov (se jo obudi) oz. se ji dodaja želene lastnosti, dokler ne postane ''kamen modrosti''. Vsa umetnost je bila povzeta v enem vodilnem stavku (načelu) ''razbij in sestavi'' ({{lang-la|solve et coagula}}). Po enakem načelu se alkimijo lahko imenuje tudi »spagirična« umetnost (iz [[grščina|grške]] besede, ki pomeni trgati in spajati). Vsak začetnik je moral najprej poiskati surovino, s katero je eksperimentiral, dokler ni dobil želenega izdelka. K surovinam niso spadale samo kovine, pač pa tudi [[vino]], [[kis]], [[kreda]], [[zelišče|zelišča]], [[vosek]], [[arzen]] idr. Nato je bilo treba izbrati določen postopek; po nekaterih trditvah naj bi jih bilo 12 (glede na znamenja [[zodiak]]a), lahko pa samo 7 (glede na sedem dni po božjem stvarjenju in sedem klasičnih planetov v [[astrologija|astrologiji]]) Prva faza je bil razkroj, imenovan ''nigredo'' ali ''črno stanje'', ko se je snov v posodi zmanjšala in je iz nje izpuhtela vrojena življenjska iskra, imenovana ''črna vrana, črno sonce'' ali ''krokarjeva glava''. Mrtva snov se je nato prerodila in zgostila – nastal je ''albedo'' (bela tekočina), zadnji postopki pa so ustvarili ''rubedo'' (rdečo tekočino, napoj oz. eliksir), sam ''[[kamen modrosti]]''. === Pomen kovin === Alkimisti niso ločevali med živo ter neživo naravo in so imeli tudi kovino za nekaj živega. Vladalo je prepričanje, da se lahko z obvladovanjem skrivnosti kovin razume in obvlada tudi človeško naravo. Vse kovine naj bi bile sestavljene iz [[živo srebro|živega srebra]] in [[žveplo|žvepla]], pri čemer je treba upoštevati, da so vsi pomembnejši alkimijski elementi bolj filozofske vrste: živo srebro, ki ga najdemo v naravi, je tako le približek idealnemu bistvu tega elementa, imenovanem ''merkurij modrih''. Živo srebro so pojmovali tudi kot ''božjo iskro'', aktivni duhovni element ''pramaterije'' v človeškem telesu, še večjo aktivnost pa so mu pripisovali zaradi premikanja. Ker površine, na katero pade, ne namoči, so ga pojmovali tudi kot neraziskano prasnov ali celo kot ''kamen modrosti''. Zaradi združevanja različnih nasprotij so ga neredko pojmovali kot »moško-ženski«. V različnih obdobjih je imelo razna druga imena, kot so ''božja voda, vsebežeči, posrebena voda, zmajevo seme (ali jajce), božanska zora, morska voda, mesečeva voda'' in ''mleko črne krave''. Močno prisotno je bilo verovanje, da kovine rastejo v [[Zemlja|Zemlji]] podobno kakor otrok v materi. Žveplo naj bi se pri nastanku ([[oploditev|oploditvi]]) obnašalo kot [[spermij|moška]] [[spolna celica]] (aktivno, ognjevito, moško načelo), živo srebro pa kot [[Jajčna celica|ženska]] spolna celica (pasivno, vodeno, žensko načelo). Iz te teorije izvira pogosta [[erotika|erotična]] obarvanost alkimijskih besedil. Kovine so bile razvrščene po lestvici (stopnicah), od nepopolih do popolnih kovin. Najnižje je bil [[svinec]] ([[Saturn]]), sledili pa so mu [[kositer]] ([[Jupiter]]), [[železo]] ([[Mars]]), [[baker]] ([[Venera]]), živo srebro ([[Merkur]]), [[srebro]] ([[Luna]]) in nazadnje [[zlato]] ([[Sonce]]). === Kamen modrosti === [[Slika:JosephWright-Alchemist.jpg|thumb|right|230px|Alkimist pri iskanju ''kamna modrosti'']] Najvišji cilj vseh alkimistov je bil t. i. ''[[kamen modrosti]]'', ki naj bi že z dotikom spremenil vsako stvar v zlato, bil pa naj bi tudi [[eliksir življenja]], tj. vsestransko zdravilo in napoj nesmrtnosti. Alkimisti so o njem in postopkih izdelave pisali v zapletenem jeziku, zato da bi se zavarovali pred nevredneži, zlata željnih kraljev, vlad in raznih mogotcev ter cerkvijo, s katero niso bili v najboljših odnosih. Tako je bilo npr. v delu ''Dvanajsti ključi'' iz 17. stoletja zapisano:<ref>Cavendish, Enciklopedija neznanega, 1991, str. 20.</ref> {{navedek|/…/Vzemi divjega sivega Volka. Vrzi mu telo Kralja, in ko ga bo požrl, ga upepeli v velikem ognju. Tako boš osvobodil Kralja. Ponovi trikrat, da bo Lev premagal Volka, ki ne bo imel več žretja. Tako se telo pripravi za prvo stopnjo našega dela./…/}} V kemijskem smislu je volk verjetno [[antimon]] oz. njegova spojina, [[antimonov sulfid]], ki se pri procesu taljenja (upepeljenja) staplja z drugimi kovinami v zlitino (jih požira), Kralj pa predstavlja zlato. Tako je večkratno taljenje antimonovega sulfida predstavljalo neke vrste očiščevanje zlata. Pri tem in drugih postopkih ni šlo za dejanski nastanek zlata kot elementa, pač pa za imitacijo zlata: alkimistom je že sprememba barve pomenila spremembo snovi. Z uporabo pravilnih zmesi in barv (rumena; bela) so dosegli imitacijo zlata ali pa [[srebro|srebra]]. Pomen barv v alkimiji potrjujejo tudi zapisi o barvilu za kamen modrosti v nekaterih delih. Pri izdelavi kamna modrosti je postalo združevanje nasprotij, povezanih v popolnem ravnotežju (tj. združevanje žvepla in živega srebra), najvišji poseg. V besedilih je simbolizirano s sveto poroko kralja in kraljice, sonca in lune, oz. rdečega (leva) in belega (orla). == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Cavendish, R. (1991 [1989]). ''Enciklopedija nepojasnjenega: Magija, okultizem in parapsihologija''. Ljubljana: [[Tehniška založba Slovenije]], str. 19-26. {{COBISS|ID=26974208}} </div> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Alchemy|Alkimija}} {{Wikislovar|alkimija|Alkimija}} [[Kategorija:Alkimija|*]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] {{normativna kontrola}} ere0eopgl8q8p10vuuz9edrx1xny5jl 0 46088 6749884 6747976 2026-09-13T00:14:57Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6749884 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[igralec (umetnik)|igralcev]]'''. (Glej tudi : [[Seznam slovenskih filmskih igralk]]) Ta seznam zajema [[film]]ske, [[TV|televizijske]] in [[gledališče|gledališke]] igralce. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Zvone Agrež]] - [[Draga Ahačič]] - [[Lina Akif]] - [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]] - [[Borut Alujevič]] - [[Miha Alujevič]] - [[Anton Ambrož]] - [[Gal Ambrožič]] - [[Dolfe Anderle]] - [[Vinci Vogue Anžlovar]] - [[Mara Apih Pečar]] - [[Miha Arh]] - [[Albina Arnold]] - [[Matjaž Arsenjuk]] - [[Lenore Aubert]] - [[Alenka Avbar]] - [[Katarina Avbar]] - [[Jožica Avbelj ]]- [[Damir Avdić]]?- [[Tamara Avguštin]] - [[Franc Ažman]] == B == [[Barbara Babič]] - [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] - [[Pia Babič]] - [[Iva Babić]] - [[Ranko Babić]] - [[Liljana Bačar]] - [[Marjan Bačko]] - [[Ludvik Bagari]] - [[Maks Bajc]] - [[Pavel Bajc]] - [[Gregor Baković]] - [[Aleksandra Balmazović]] - [[Miha Baloh]] - [[Ivo Ban]] - [[Tom Ban]] - [[Ludvig Baraga]] - [[Bruno Baranovič]] - [[Ivo Barišič]] - [[Matija Barl]] - [[Diego Barrios Ross]] - [[Meta Baš]] - [[Bronislav Battelino]] - [[Miloš Battelino]] - [[Janja Baukart]] - [[Nada Bavdaž]] - [[Dani Bavec]] - [[Mira Bedenk]] (1921-2021) - [[Ljerka Belak]] - [[Slavko Belak]] - [[Marjan Belina]] - [[Vojko Belšak]] - [[Viktorija Bencik]] - [[Danilo Benedičič]] - [[Marija Benko]] - [[Gorka Berden]] ''-''[[Berta Bergant Bukšek]] - [[Janez Bermež]] - [[Alida Bevk]] - [[Iztok Bevk]] - [[Miha Bezeljak]] - [[Mirko Bezjak]] - [[Julka Bezjak]] - [[Primož Bezjak]] - [[Vlado Bezjak]] - [[Danilo Bezlaj]] - [[Matevž Biber]] - [[Polde Bibič]] - [[Demeter Bitenc]] - [[Lado Bizovičar]] - [[Maja Blagovič]] - [[Franjo Blaž]] - [[Polona Blaž]] - [[Sonja Blaž]] - [[Barica Blenkuš]] - [[Josip Boc]] - [[Mirko Bogataj]] - [[Livij Bogatec]] - [[Maja Boh]] - [[Voranc Boh]] - [[František Bohuslav]] - [[Luka Bokšan]] - [[Ana Bovhan]] - [[Ruša Bojc]] - [[Berta Bojetu-Boeta]] - [[Luka Bokšan]] - [[Radoš Bolčina]] - [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Francesco Borchi]] - [[Ignacij Borštnik]] - [[Zofija Borštnik]] - [[Andrea Bosic]] - [[Peter Boštjančič]] - [[Nada Božič]] - [[Silvij Božič]] - [[Urša Božič]] - [[Jurij Bradač]] - [[Urška Bradaškja]] - [[Valo Bratina]] - [[Bogdana Bratuž]] - [[Marijana Brecelj]] - [[Vida Breže]] - [[Neda R. Bric]] - [[Boris Brunčko]] - [[Pavla Brunčko]] - [[Jan Bučar]] - [[Metka Bučar]] - [[Jurij Buda]] - [[Marjan Bunič]] - [[Nataša Burger]] - [[Stane Burja]] == C == [[Miranda Caharija]] – [[Janez Cankar]] – [[Evgen Car]] – [[Boris Cavazza]] – [[Sebastijan Cavazza]] – [[Mirko Cegnar]] – [[Vladislav Cegnar]] – [[Anton Cerar]]-Danilo – [[Barbara Cerar]] – [[Slavko Cerjak]] – [[Vida Cerkvenik-Bren]] – [[Ivan Cesar (igralec)|Ivan Cesar]] – [[Anka Cigoj]] – [[Laci Cigoj]] – [[Polde Cigler]] – [[Bojana Ciglič]] –[[Nejc Cijan Garlatti]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Luka Cimprič]] – [[Lea Cok]] – [[Stojan Colja]] – [[Jan Cvitkovič]] == Č == [[Jernej Čampelj]] - [[Katarina Čas]] - [[Bojan Čebulj]] - [[David Čeh]] - [[Damjana Černe]] - [[Zora Červinka]] - [[Stane Česnik]] - [[Janez Čuk]] - [[Gregor Čušin]] - [[Silva Čušin]] - [[Jernej Čampelj]] - == Ć == [[Lucija Ćirović]] – == D == [[Maksimiljan Dajčman]] – [[Josip Daneš]] – [[Anton Danilo|Danilo]] – [[Avgusta Danilova]] – [[Mira Danilova]] – [[Silva Danilova]] – [[Vera Danilova]] – [[Ciril Debevec]] – [[Eva Derganc]] – [[Marko Derganc]] – [[Maša Derganc]] – [[Miha Derganc]] – [[Maja Dežman]] – [[Polde Dežman]] – [[Tanja Dimitrievska]] – [[Daša Doberšek]] – [[Majda Dobovišek-Škodnik]] – [[Simon Dobravec]] – [[Blaž Dolenc]] – [[George Dolenz]] – [[Anton Dolgan (igralec)|Anton Dolgan]] – [[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] – [[Ana Dolinar]] – [[Sonja Dolinar]] (r. [[Gorjup]]) – [[Borut Doljšak]] – [[Darja Dominkuš]] – [[Manca Dorrer]] – [[Peter Dougan]] – [[Iztok Drabik Jug]] – [[Valter Dragan]] – [[Mario Dragojević]] – [[Walter Dragosavljević Rutar]] – [[Lojze Drenovec]] – [[Jurij Drevenšek]] – [[Jože Drinovec]] – [[Anja Drnovšek]] – [[Lučka Drolc|Lučka (Lucija) Drolc]]-Uršič – [[Štefka Drolc]] – [[Veronika Drolc]] – [[Angela Dujec Zaccaria]] /Caharija (=''Angela Sancin'') == Đ == [[Sašo Đukić]] - [[Branko Đurić|Branko Đurić - Đuro]] == E == [[Primož Ekart]] - [[Bojan Emeršič]] - [[Janez Eržen]] - [[Peter Eržen (igralec)|Peter Eržen]] == F == [[Ana Facchini]] - [[Peter Falke]] - [[Mojca Fatur]] - [[Lenča Ferenčak]] - [[Miha Ferkov]] - [[Tjaša Ferme]] - [[Sergej Ferrari]] - [[Gaja Filač]] - [[Emil Filipčič]] - [[Lovro Finžgar]] - [[Josip Fišer]] - [[Neva Jana Flajs]] - [[Irma Flis]] - [[Primož Forte]] - [[Metka Franko]] - [[Zvone Funda]] - [[Mojca Funkl]] - [[Maks Furijan]] - [[Ula Furlan]] - [[Mila Furst]] - [[Uroš Fürst]] - == G == [[Metka Gabrijelčič]] - [[Nada Gabrijelčič]] - [[Franci Gabrovšek]] - [[Maja Gal Štromar]] - ([[Branden Garrett]]) - [[Bernarda Gašperčič]] - [[Jernej Gašperin]] - [[Gregor Geč]] - [[Savina Geršak]] - [[Maruša Geymayer-Oblak]] - [[Velemir Gjurin]] - [[Slavka Glavina]] - [[Teja Glažar]] - [[Mara Glonar]] (r. [[Juvan]]) - [[Milena Godina]] - [[Ivo Godnič]] - [[Tone Gogala]] - [[Manja Golec]] - [[Tina Gorenjak]] - [[Danilo Gorinšek]] - [[Slavica Gorinšek]] - [[Bojan Gorišek]] - [[Albina Gorjup|Albina (Binca) Gorjup]] - [[Sara Gorše]] - [[Marija Goršič]] - [[Niko Goršič]] - [[Roman Goršič]] - [[Drago Gorup]] - [[Petra Govc]] - [[Nataša Barbara Gračner]] - [[Olga Grad]] - [[Boštjan Gradišek]] - [[Fedor Gradišnik]] - [[Liza Marija Grašič]] - [[Majda Grbac]] - [[Romeo Grebenšek]] - [[Marjeta Gregorač]] - [[Anita Gregorec]] - [[Edvard Gregorin]] - [[Ana Grgurevič]] - [[Vika Gril]] - [[Milena Grm]] - [[Lucija Grm]] ([[Hudeček]]) - [[Edo Grom]] - [[Maša Grošelj]] - [[Brane Grubar]] - [[Gregor Gruden]] - [[Matjaž Gruden]] - [[Tomaž Gubenšek]] - [[Kristijan Guček]] - [[Tina Gunzek]] - [[Franjo Gunžer]] - [[Julij Guštin]] - [[Rok Jožef Gršič]] == H == [[Arna Hadžialjević]] - [[Judita Hahn]]-[[Kreft]] - [[Peter Harl]] - [[Lucija Harum]] - [[Akira Hasegawa]] - [[Helena Hegler]] - [[Jure Henigman]] - [[Davor Herga]] - [[Majda Herman]]''-''[[Kovač]] - [[Rajner Hlača]] - [[Marjan Hlastec]] - [[Angelca Hlebce]] - [[Urška Hlebec]] - [[Sonja Hlebš]] - [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar (-Rifle)]] - [[Janko Hočevar]] - [[Tone Homar]] (1926-2021) - [[Vinko Hrastelj]] - [[Vera Hreščak-Bebler]] - [[Ana Hribar]] - [[Lena Hribar]] Škrlec- [[Rosana Hribar]] - [[Zvone Hribar]] - [[Jože Hrovat]] - [[Tjaša Hrovat]] - [[Breda Hrovatin-Vintar]] - [[Željko Hrs]] - [[Jan Hrušovar]] == I == [[Rudolf Inemann]] - [[Brane Ivanc]] - [[Željko Ivanek]] - [[Nina Ivanič]] Rep - [[Nina Ivanišin|Nina Ivanišin Janežič]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Marjana Jaklič Klanšek]] - [[Gorazd Jakomini]] - [[Barbara Jakopič]] - [[Samo Jakoš ]] - [[Ivanka Jamnik]] - [[Jaša Jamnik]] - [[Barbara Jamšek]] - [[Slavko Jan]] - [[Klemen Janežič]] - [[Tina Janežič]] - [[Tomi Janežič]] - [[Angela Janko-Jenčič]] - [[Lara P. Jankovič]] - [[Mija Janžekovič-Jankovič]] - [[Gašper Jarni]] - [[Matjaž Javšnik]] - [[Andrej Jelačin]] - [[Alen Jelen]] - [[Anton Jeločnik]] - [[Lidija Jenko]] - [[Barbara Pia Jenič]] - [[Lidija Jenko]] - [[Mina Jeraj]] - [[Valerij Jeraj]] - [[Iztok Jereb]] - [[Annemarie Jerman]] - [[Iza Jerman]] - [[Janez Jerman]] - [[Pavle Jeršin]] - [[Eva Jesenovec]] - [[Daniel Jesch]] - [[Vesna Jevnikar]] - [[Ivan Jezernik]] - [[Nejc Jezernik]] - [[Ježek]] - [[Boštjan Jordan]] - [[Branko Jordan]] - [[Aljaž Jovanović]] - [[Boris Juh]] - [[Polona Juh]] - [[Metka Jurc]] - [[Vladimir Jurc]] - [[Patrizia Jurinčič Finžgar]] - [[Polonica Juvan|Polonca Juvan]] - [[Vida Juvan]] - [[Nika Juvan Kalan]] == K == [[Nedeljka Kacin]]-Pirjevec - [[Olga Kacjan]] - [[Mila Kačič]] - [[Peregrin Kajzel]] - [[Ela Kalan]] - [[Milan Kalan]] - [[Nika Kalan]] - [[Anton Kalc]] - [[Milada Kalezić]] - [[Alja Kapun]] - [[Janez Kardelj (igralec)|Janez Kardelj]] - [[Ana Karneža]] ''-'' [[Klara Kastelec]] - [[Drago Kastelic]] - [[Uroš Kaurin]] - [[Jure Kavšek]] - [[Miran Kenda]] - [[Boris Kerč (igralec)]] - [[Srečko Kermavner]] - [[Nataša Keser]] - [[Minu Kjuder]] - [[Saša Klančnik]] - [[Janez Klasinc]] - [[Julija Klavžar]] - [[Vid Klemenc]] - [[Ivica Knez]] - [[Jasna Knez]] - [[Mirel Knez]] - [[Boris Kobal]] - [[Silvij Kobal]] - [[Jule Kobe]] - [[Boris Kočevar]] - [[Hermina Kočevar]] (''Matjaščeva'') - [[Nataša Keser]] - [[Anuša Kodelja]] - [[Helena Koder]] - [[Jernej Kogovšek]] - [[Sabina Kogovšek]] - [[Majda Kohek]] - [[Dragica Kokot]] [[Dragica Kokot Šolar|Šolar]] - [[Diana Kolenc]] - [[Matej Kolmanič]] - [[Aljoša Koltak]] - [[Matjaž Koman]] - [[Karin Komljanec]] - [[Lara Komar]] - [[Nataša Konc Lorenzutti]] - [[Maja Končar]] (r. [[Potokar]]) - [[Roman Končar]] - [[Miro Kopač]] - [[Stana Kopitar]] - [[Žan Koprivnik]] - [[Nevenka Koprivšek]] - [[Jure Kopušar]] - [[Mirjam Korbar]] - [[Pia Korbar]] - [[Tadej Koren Šmid]] - [[Majča Korošaj]] - [[Igor Korošec]] - [[Robert Korošec]] - [[Rudi Kosmač]] - [[Milan Kosič]] - [[Lojze Košak]] - [[Milan Košak]] - [[Klemen Košir]] - [[Tatjana Košir]] - [[Just Košuta]] - [[Zora Košuta]] - [[Irena Kovačević]] - [[Aljoša Kovačič]] - [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] - [[Klemen Kovačič]] - [[Jože Kovič]] - [[Pavle Kovič]] - [[Alenka Kozolc]] - [[Katra Kozinc]] - [[Lidija Kozlovič]] - [[Kristian Koželj]] - [[Alenka Kraigher]] - [[Barbara Krajnc Avdić]] - [[Iva Krajnc]] - [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]] - [[Emil Kralj]] - [[Elvira Kralj]] - [[Ljubomir Kralj]] - [[Marjan Kralj]] - [[Irena Kranjc]] - [[Oskar Kranjc]] - [[Zlatko Krasnič]] - [[Eva Kraš]] - [[Ida Kravanja]] ([[Ita Rina]]) - [[Rok Kravanja]] - [[Anita Kravos]] - [[Hinko Kreft]] - [[Suzana Krevh]] - [[Mihael Krištof]] - [[Simon Krnc]] - [[Benjamin Krnetić]] - [[Jasna Krofak]] - [[Magdalena Kropiunig]] - [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]] - [[Marjanca Krošl]] - [[Rastko Krošl]] - [[Breda Krumpak]] - [[Klara Kuk]] - [[Barbara Kukovec]] - [[Andreja Kuliš]] - [[Jasna Kuljaj]] - [[Anica Kumer]] - [[Franjo Kumer]] - [[Marjan Kunaver]] - [[Rok Kunaver]] - [[Jaka Kunić]] - [[Urban Kuntarič]] - [[Jernej Kuntner]] - [[Tone Kuntner]] - [[Andrej Kurent]] - [[Vesna Kuzmić]] == L == [[Petja Labović]] - [[Jaka Lah]] - [[Jure Lajovic]] - [[Mira Lampe Vujičić]] - [[Matjaž Latin]] - [[Roman Lavrač]] - [[Mojca Lavrič]] - [[Janez Lavrih]] - [[Stane Leban]] - [[Neža Lesar]] - [[Ivo Leskovec]] - [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] - [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] - [[Ivan Levar]] - [[Ančka Levar]] - [[Barbara Levstik]] - [[Katja Levstik]] - [[Vida Levstik]] - [[Branko Ličen]] - [[František Lier]] - [[Fran Lipah]] - [[Pavel Ločnik]] - [[David Logar]] - [[Gorazd Logar]] - [[Jože Logar]] - [[Marija Lojk-Tršar]] - [[Silva Lojk]] - [[Lojze Ločina]] - [[Jože Lončina]] - [[Marjan Lombar]] - [[Minca Lorenci]] - [[Bogdan Lubej]] - [[Vesna Lubej]] - [[Jožko Lukeš]] - [[Matic Lukšič]] == M == [[Uroš Maček]] - [[Vesna Maher]] - [[Maruša Majer]] - [[Janja Majzelj]] - [[Svetlana Makarovič]] - [[Drago Makuc]] - [[Danijel Malalan]] - [[Janko Mandić]] - [[Marko Mandić]] - [[Štefan Marčec]] - [[Luka Marčetič]] - [[Marija Vera]] - [[Marjan Marinc]] - [[Ivo Marinšek]] - [[Viktor Markič]] - [[Franc Markovčič]] - [[Rok Markovič]] - [[Gašper Markun]] - [[Bojan Maroševič]] - [[Josip Bobi Marotti|Josip "Bobi" Marotti]] - [[Rok Matek]] - [[Tina Matijevec]] - [[Matildalina]] - [[Nataša Matjašec]] - [[Alojz Matjašič]] - [[Bine Matoh]] - [[Klemen Mauhler]] - [[Cirila Medved-Škerlj]] - [[Barbara Medvešček]] - [[Viktor Meglič]] - [[Melani Mekicar]] - [[Jana Menger]] - [[Maja Martina Merljak]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Ivanka Mežan]] - [[Vlado Mičković]] - [[Boris Mihalj]] - [[Saša Mihelčič]] - [[Irena Mihelič]] - [[Lea Mihevc]] - [[Branko Miklavc]] - [[Saša Miklavc]] - [[Robert Miklič-Koren]] - [[Marko Miladinovič|Marko Miladinović]] - [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] - [[Juš Milčinski]] - [[Ksenija Mišič]] - [[Marko Mlačnik]] - [[Iztok Mlakar]] - [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] - [[Peter Mlakar]] - [[Zvezdana Mlakar]] - [[Zoran More]] - [[Filip Mramor]] - [[Jože Mraz]] - [[Jerca Mrzel]] - [[Desa Muck]] - [[Kristijan Muck]] - [[Milena Muhič]] - [[Rado Mulej]] - [[Andrej Murenc]] - [[Vera Murko]] - [[Peter Musevski]] - [[Rado Mužan]] == N == [[Marija Nablocka]] - [[Doroteja Nadrah]] - [[Andrej Nahtigal]] - [[Avrelija Nakrst]] - [[Rado Nakrst]] - [[Maja Nemec]] - [[Miha Nemec]] - [[Sanja Nešković Peršin]] - [[Vela Nigrin]] - [[Josip Nolli]] - [[Anja Novak]] - [[Klemen Novak]] - [[Medea Novak]] - [[Mihaela Novak]] - [[Niko Novak]] - [[Vladimir Novak]] - [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] - [[Zdravko Novak]] - [[Barbara Novakovič Kolenc]]? - [[Alojz Novinc]] - [[Dario Nožić Serini]] - [[Hinko Nučič]] - [[Jose Nzobandora]] == O == [[Nada Obereigner]] – [[Matjaž Ocvirk]] – [[Metka Ocvirk]] – [[Zdravko Ocvirk]] – [[Manca Ogorevc]] – [[Marko Okorn]] – [[Bernarda Oman]] – [[Tine Oman]] – [[Iuna Ornik]] – [[Goro Osojnik]] – [[Boris Ostan]] – [[Jette Ostan Vejrup|Jette Ostan Verjup]] – [[Lucija Ostan Vejrup]] – [[Kristijan Ostanek]] – [[Žiga Oven]] ''–'' [[Peter Ovsec]] == P == [[Igor Pacek]] - [[Vera Pantić Malerič]] - [[Žan Papič]] - [[Matjaž Partlič]] - [[Mojca Partljič]] - [[Rado Pavalec]] - [[Saša Pavček]] - [[Sandi Pavlin]] - [[Saša Pavlin Stošić]] - [[Metka Pavšič]] - [[Volodja Peer]] - [[Ana Penca]] - [[Franc Henrik Penn]] - [[Albin Penko]] - [[Franc Penko]] - [[Vera Per]] - [[Žan Perko]] - [[Vesna Pernarčič]] - [[Damijan Perne]] - [[Helena Peršuh]] - [[Marta Pestator]] - [[Robert Pešut]] - [[Ivan Peternelj]] - [[Anton Petje]] - [[Bogdana Petje Bratuž]] - [[Primož Petkovšek]] - [[Ervina Petrovčič-Wrischer]] - [[Miha Petrovčič]] - [[Miran Petrovčič]] - [[Janko Petrovec]] - [[Nikla Petruška Panizon]] - [[Ivana Percan Kodarin]] - [[Dejan Pevčević]] - [[Saša Pfeifer]] - [[Daniela Pietrasanta]] - [[Simona Pihler]] - [[Alenka Pinterič]] - [[Tomaž Pipan]] - [[Alenka Nika Pirjevec]] - [[Primož Pirnat]] - [[Tadej Pišek]] - [[Kondi Pižorn]] - [[Marko Plantan]] - [[Valentina Plaskan]] - [[Rina Pleteršek]] ''-'' [[Josip Plut]] - [[Vanja Plut]] - [[Tanja Poberžnik]] - [[Duša Počkaj]] - [[Lučka Počkaj]] - [[Vika Podgorska]] - [[Miro Podjed]] - [[Božo Podkrajšek]] - [[Matija Poglajen]] - [[Drago Pogorelec]] - [[Sonja Polanc]] - [[Andraž Polič]] - [[Radko Polič]] - [[Maja Poljanec Nemec]] - [[Blaž Popovski]] - [[Stane Potisk]] - [[Branko Potočan]] - [[Tanja Potočnik]] - [[Tina Potočnik Vrhovnik]] - [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]] - [[Draga Potočnjak]] - [[Lojze Potokar]] - [[Majda Potokar]] - [[Stane Potokar]] - [[Josip Povhe]] - [[Anton Požar]] - [[Rok Prašnikar]] - [[Robert Prebil]] - [[Aleksij Pregarc]] - [[Ida Pregarc]] - [[Rado Pregarc]] - [[Saša Prelesnik]] - [[France Presetnik]] - [[Franci Presetnik]] - [[Andrej Prevc]] - [[Mitja Primec]] - [[Vesna Ponorac]] - [[Irena Prosen]] - [[Matej Puc]] - [[Mateja Pucko]] - [[Breda Pugelj]] - [[Metka Pugelj]] - [[Domen Puš]] - [[Boris Putjata]] == R == [[Jure Rajšp]] - [[Polona Rajšter]] - [[Angela Rakar]] - [[Joseph Rakotorahalahy]] - [[Nina Rakovec]] - [[Pavle Rakovec]] - [[Janko Rakuša]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Ali Raner]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Tarek Rashid]] - [[Tanja Ravljen]] - [[Urša Ravnik]] - [[Pavle Ravnohrib]] - [[Stane Raztresen]] - [[Mateja Rebolj]] - [[Matej Recer]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Darja Reichman]] - Tussy/Tuši Reiner Assejev - [[Marija Reisner]] - [[Savina Remec]] - [[Tina Resman]] - [[Anja Ribič]] - [[Igor Ribič]]?- [[Mirza Ribič]] - [[Mojca Ribič]] - [[Tanja Ribič]] - [[Barbara Ribnikar]] - [[Ita Rina]] - [[Dušanka Ristić]] - [[Miha Rodman]] - [[Zlata Rodošek]] - [[Nataša Rogelj]] - [[Tevž Rogina]] - [[Zvonimir Rogoz]] - [[Janez Rohaček]] - [[Tonja Rojc Ponebšek]] - [[Petra Rojnik]] - [[Ajda Rooss]] - [[Jožef Ropoša]] - [[Nejc Ropret]] - [[Milivoj Miki Roš]] - [[Špela Rozin]] - [[Andrej Rozman Roza|Andrej Rozman - Roza]] - [[Lojze Rozman]] - [[Matija Rozman]] - [[Nika Rozman]] - [[Vito Rožej]] - [[Matija Rupel]] - [[Ivan Rupnik (igralec)|Ivan Rupnik]] - [[Jelena Rusjan]] - [[Neda Rusjan Bric]] - [[Adrijan Rustja]] - [[Ana Ruter]] - == S == [[Angela Sadar]] - [[Lojze Sadar]] - [[Kolja Saksida]] - [[Žiga Saksida]] - [[Rafko Salmič]] - [[Jože Samec]] - [[Filip Samobor]] - [[Igor Samobor]] - ([[Angela Sancin]]) - [[Belizar Sancin]] - [[Igor Sancin]] - [[Modest Sancin]] - [[Mira Sardoč]] - [[Danica Savinova]] - [[Avgust Sedej]] - [[Nevenka Sedlar]] - [[Živa Selan]] - [[Elizabeta Semenič]] - [[Blaž Setnikar]] - [[Maja Sever]] - [[Sava Sever]] - [[Stane Sever]] - [[Jelica Siard]] - [[Marij Sila]] - [[Valerija Sila]] (r. [[Železnik]]) - [[Eva Simčič Nifergal]] - [[Marko Simčič]] - [[Neža Simčič]] - [[Vladoša Simčič]] - [[Milena Simončič Hren]] - [[Nace Simončič]] - [[Mojca Simonič]] - [[Peter Simoniti]] - [[Nataša Sirk]] - [[Neda Sirnik]] - [[Anica Sivec]] - [[Dušan Skok]] - [[Helena Skebe Mikeln]] - [[Mia Skrbinac]] - [[Leontina Skrbinšek]]/[[Tina Leonova]] - [[Majda Skrbinšek]] - [[Milan Skrbinšek]] - [[Nina Skrbinšek]] - [[Štefanija Skrbinšek]] - [[Vladimir Skrbinšek]] - [[Milan Skubic]] - [[Tina Skvarča]] - [[Klemen Slakonja]] - [[Marjuta Slamič]] - [[Vesna Slapar]] - [[Marica Slavec]] - [[Maša Slavec]] - [[Tone Slodnjak]] - [[David Sluga]] - [[Matevž Sluga]] - [[Uroš Smolej]] - [[Ajda Smrekar]] - [[Boris Sobočan]] - [[Lea Sobočan]] - [[Zijah Sokolović]] - [[Matija Solce]] - ([[Franjo Sornik]]) - [[Bert Sotlar]] - [[Jurij Souček]] - [[Mileva Sovdat]] - [[Petja Sovilj]] - [[Dejan Spasić]] - [[Martin Srebotnjak]] - [[Marjan Srienc]] - [[Marjan Stanić]] - [[Zlatko Stanko]] - [[Ema Starc]] - [[Tea Starc]] - [[Stane Starešinič]] - [[Julija Starič|Julka Starič]] - [[Sebastijan Starič]] - [[Janez Starina]] - [[Katarina Stegnar]] - [[Svit Stefanija]] - [[Matija Stipanič]] - [[Danilo Stopar]] - [[Sonja Stopar]] - [[Nadja Strajnar Zadnik]] - [[Lane Stranič]]/-ć - [[Mitja Strašek]] - [[Eva Stražar]] - [[Beti Strgar]] - [[Slavko Strnad]] -Rajko Stupar - ([[Bojan Stupica]]) - [[Ravil Sultanov]] - [[Nataša Sultanova]] - [[Lidija Sušnik]] - [[Alojz Svete]] - [[Alenka Svetel]] - [[Tina Skvarča]] == Š == [[Mirjana Šajinović]] - [[Romana Šalehar]] - [[Marija Šali Per]] - [[Marjan Šarec]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Vlado Šav]] - [[Blaž Šef]] - [[Mario Šelih]] - [[Marija Šeme]] - ([[Rade Šerbedžija]]) - [[Osip Šest]] - [[Anica Šinkovec]] - [[Katja Šivec]] - [[Jutra Škamperle]] - [[Dušan Škedl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]] - [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] ml. - [[Ludvik Škof]] - [[Eva Škofič Maurer]] - [[Nik Škrlec]] - [[Jana Šmid]] - [[Sebastjan Šoba]] - [[Tone Šolar]] - [[Lotos Vincenc Šparovec]] - [[Jakob Špicar]] - [[Ana Špik]] - [[Srečo Špik]] - [[Tines Špik]] - [[Inti Šraj]] - [[Igor Štamulak]] - [[Lojze Štandeker]] - [[Milan Štefe]] - [[Anatol Štern]] - [[Marinka Štern]] - [[Kaja Štiglic]] - [[Lado Štiglic]] - [[Poldka Štiglic]] - [[Tugo Štiglic]] - [[Zala Ana Štiglic]] - [[Andrej Štritof]] - [[Blaž Štrukelj]] - [[Branko Šturbej]] - [[Timon Šturbej]] - [[Aleš Šubic]] - [[Danijel Šugman]] - [[Jernej Šugman]] - [[Maja Šugman]] - [[Zlatko Šugman]] - [[Tjaša Šuligoj]] - [[Jernej Šurbek]] - [[Julij Šušteršič]] - [[Mina Švajger]] == T == [[Saša Tabaković]] - [[Maja Taraniš]] - [[Mitja Tavčar (igralec)|Mitja Tavčar]] - [[Urška Taufer]] - [[Borut Telban]] - [[Aliash Tepina]] - [[Aljoša Ternovšek]] - [[Peter Ternovšek]] - [[Dušan Teropšič]] - [[Alenka Tetičkovič]] - [[Gašper Tič]] - [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] - [[Alja Tkačeva]] - [[Nenad Tokalić-Nešo]] - [[Kaja Tokuhisa]] - [[Ajda Toman]] - [[Ivanka Toman]] - [[Stane Tomazin]] - [[Jadranka Tomažič]] - [[Irena Tomažin]] - [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]] - [[Agata Tomšič]] - [[Tomo Tomšič]] - [[Vlado Tot]] - [[Jagoda Tovirac]] - [[Arnold Tovornik]] - [[Franjo Tovornik]] - [[Lucija Tratnik|Lucija Lila Tratnik]] - [[Damjan Trbovc]] - [[Metka Trdin]] - [[Franek Trefalt]] - [[Mito Trefalt]] - [[Matjaž Tribušon]] - [[Miranda Trnjanin]] - [[Marjan Trobec]] - [[Gaber K. Trseglav]] - [[Danilo Trstenjak]] - [[Danilo Turk (igralec)|Danilo Turk]] - [[France Turk]] - [[Glavko Turk]] - [[Matjaž Turk|Matjaž (Matija) Turk]] - [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] == U == [[Žiga Udir]] - [[Berta Ukmar]] - [[Mileva Ukmar]] - [[Dare Ulaga]] - [[Bojan Umek]] - [[Ana Urbanc]] - [[Marina Urbanc]] - [[Biba Uršič]] - [[Breda Urbič]] - [[Manca Uršič]] - [[Tina Uršič]] - == V == [[Andrej Vajevec]] - [[Janez Vajevec]] - [[Andres Valdes]] - [[Albina Valenta Brus]] - [[Aleksander Valič]] - [[Aleš Valič]] - [[Blaž Valič]] - [[Iztok Valič]] - [[Dare Valič]] - [[Domen Valič]] - [[Matic Valič]] - [[Nina Valič]] - [[Vid Valič]] - [[Dario Varga]] - [[Irena Varga]] - [[Matija Vastl]] - [[Miro Veber]] - [[Petra Veber Rojnik]] - [[Jette Vejrup Ostan]] - [[Mateja Velikonja]] - [[Tita Veljak-Gasparin]] - [[Aleksandra Veljković]] - [[Marko Velkavrh]] - [[Marija Vera]] - [[Bogomir Veras]] - [[Sergej Verč]] - [[Anton Verovšek]] - [[Polona Vetrih]] - [[Franjo Vičar]] - [[Ksenija Vidic]] - [[Barbara Vidovič]] - [[Alenka Vidrih]] - [[Mara Vilar]] - [[Sten Vilar]] - [[Rok Vihar]] - [[Alenka Vipotnik]] - [[Bojan Vister]] - [[Matjaž Višnar]] - [[Silvia Viviani]] - [[Blaž Vižintin]] - [[Vladimir Vlaškalić]] - [[Bruno Vodopivec]] - [[Dominik Vodopivec]] - [[Milan Vodopivec]] - [[Elena Volpi]] - [[Rafael Vončina]] - [[Vesna Vončina]] - [[Lara Vouk]] - [[Božo Vovk]] - [[Nevenka Vrančič]] - [[Meta Vranič]] - [[Uršula Vratuša Globočnik]] - [[Tina Vrbnjak]] - [[Janez Vrhovec]] - [[Primož Vrhovec]] - [[Vili Vrhovec]] - [[Janez Vrolih]] - [[Jože Vunšek]] == W == [[Robert Waltl]] - [[Sašo Weilgoni]] - [[Vito Weis]] - [[Albert Wilhelm]] - [[Nana Wintrová]] - [[Lara Wolf Završnik]] == Z == [[Božena Zabret]] - [[Lovro Zafred]] - [[Niko Zagode]] - [[Mileva Zakrajšek]] - [[Jože Zalar]] - [[Andrej Zalesjak]] - [[Angela Zalokar]] - [[Inja Zalta]] - [[Branko Završan]] - [[Ernest Zega]] - [[Matej Zemljič]] - [[Pia Zemljič]] - [[Anže Zevnik]] - [[Judita Zidar]] - [[Vojko Zidar]] - [[Neža Zinaić]] - [[Tijana Zinajić]] - [[Gregor Zorc]] - [[Simona Zorc Ramovš]] - [[Metoda Zorčič]] - [[Tone Zorko]] - [[Jurij Zrnec]] - [[Jože Zupan (1909)]] - [[Jože Zupan (1921)]] - [[Anka Zupanc]] - [[Iva Zupančič]] - [[Jana Zupančič]] - [[Milena Zupančič]] - [[Mirko Zupančič]] - [[Silvo Zupančič]] - [[Dunja Zupanec]] - [[Žiga Zver]] - == Ž == [[Ajda Žagar]] - [[Eva Žagar]] - [[Barbara Žefran]] - [[Rado Železnik]] - [[Tjaša Železnik]] - [[Valerija Železnik]] (por. [[Sila (priimek)|Sila]]) - [[Maša Židanik Bjelobrk]] - [[Stevo Žigon]] - [[Gorazd Žilavec]] - [[Maša Žilavec]] - [[Aleš Živec]] - [[Nataša Živković]] - [[Jonas Žnidaršič]] - [[Miha Žorž]] - [[Igor Žužek]] - {{seznami narodov po poklicu|igralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci|*]] dd5thnd5ew12numjcct3zppg17aqjfw 0 62135 6749610 5977686 2026-09-12T12:52:56Z Ljuba24b 92351 jezik 6749610 wikitext text/x-wiki '''Emirát''' ({{langx|ar|imarah}}, množina ''imarat'') je v [[Arabci|arabskem]] okolju področje, ki ga ima v oblasti emir - visok [[plemič]] oziroma [[knez]]. Pomen besede se je v arabščini predrugačil do te mere, da lahko pomeni katerokoli upravno enoto [[država|države]], s katero upravlja predstavnik vladajočega družbenega razreda. == Glej tudi == * [[Združeni arabski emirati]] * [[emirati Združenih arabskih emiratov]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|emirat|Emirat}} {{škrbina-politika}} [[Kategorija:Monarhije]] [[Kategorija:Emirati|*]] {{normativna kontrola}} 8x00n3aef955xwiotv9vyyso657asfi 0 63199 6749822 6749184 2026-09-12T19:40:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749822 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču evropske civilizacije (na zahodu), »ruskega sveta« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in krimskih Tatarov (na jugu). Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v poljskih kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. [[Slika:Мошорине , Кіровоградська область , Україна , пам'ятник авторові пісні "Їхав козак за Дунай".jpg|thumb|220px|Spomenik Semenu Klimovskemu, avtorju znane ukrajinske ljudske pesmi »Kozak je jahal onkraj Donave«, v vasi Mošorino v osrednji Ukrajini.]] V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Film === [[Slika:Одеська кіностудія.jpg|thumb|250px|Glavna stavba Filmskega studia Odesa]] Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == bt7kupvb48ekx9xdvuj5t6yuae6azst 6749862 6749822 2026-09-12T21:43:07Z ~2026-49359-46 265660 /* Vizualna umetnost */ 6749862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču evropske civilizacije (na zahodu), »ruskega sveta« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in krimskih Tatarov (na jugu). Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v poljskih kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. [[Slika:Мошорине , Кіровоградська область , Україна , пам'ятник авторові пісні "Їхав козак за Дунай".jpg|thumb|220px|Spomenik Semenu Klimovskemu, avtorju znane ukrajinske ljudske pesmi »Kozak je jahal onkraj Donave«, v vasi Mošorino v osrednji Ukrajini.]] V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === [[Slika:Bogdanivka Jagotyn (Bilokur) 0019.JPG|thumb|250px|Slikarski čopiči Kateryne Bilokur]] Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/art-amp/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === [[Slika:Одеська кіностудія.jpg|thumb|250px|Glavna stavba Filmskega studia Odesa]] Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == 873xphtl7s3roce5g7bnu92vjqg1jbo 6749866 6749862 2026-09-12T22:00:09Z ~2026-49359-46 265660 6749866 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču evropske civilizacije (na zahodu), »ruskega sveta« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in krimskih Tatarov (na jugu). Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v poljskih kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med letoma 1918 in 1920 so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. [[Slika:The Kobzar of the Ukraine - Introduction headpiece.png|thumb|250px|Mazanka]] Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === [[Slika:1840 - Kobzar - page 3 - page 1 (Title) -.jpg|thumb|250px|Kobzar, Taras Ševčenko]] Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Ljudska obrt === V letih množičnih represij v ZSSR so bile številne umetniške tradicije in njihovi nosilci uničeni zaradi obtožb nacionalizma. Eden od primerov je Mihajlo Bojčuk (1882–1937), ustanovitelj ukrajinske monumentalne umetnosti in vodja »bojčukistične« šole. Danes so znani le tisti slogi, ki so preživeli stalinistično totalitarno obdobje <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/zhovten/30/1882-narodyvsya-myhaylo-boychuk-hudozhnyk-monumentalist 1882 - народився Михайло Бойчук, художник-монументаліст]</ref> <ref>[https://boychukists.com/artist/myhajlo-bojchuk/ БОЙЧУК Михайло Львович (Левонтійович)]</ref>. [[Slika:Pysanka Museum in Kolomyia 01.jpg|thumb|250px|Muzej velikonočnih jajc]] Dekorativno ljudsko slikarstvo – na primer slog petrikivka – je vpisano na Unescov seznam. Zanj so značilni barviti cvetlični motivi, fantastične ptice in edinstvena slikarska tehnika <ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art]</ref>. Med rusko invazijo leta 2022 so bili uničeni umetnostni in zgodovinski muzeji, zlasti Muzej zgodovine in domoznanstva v Ivankivu (kijevska regija), Muzej domoznanstva v Kupjansku (harkovska regija), Umetnostni muzej Arhipa Kuindžija v Mariupolu in Muzej domoznanstva v Lisičansku (luganska regija) <ref>[https://www.slovoidilo.ua/2026/05/27/infografika/kultura/istorychni-krayeznavchi-mysteczki-yaki-muzeyi-ukrayiny-poshkodyla-rf-chas-velykoyi-vijny Історичні, краєзнавчі, мистецькі: які музеї України пошкодила рф за час великої війни]</ref> <ref>[https://www.museum-ukraine.info/?p=15697 18 пам’яток архітектури, які зруйнували російські загарбники в Україні]</ref> <ref>[https://foreignukraines.com/2024/01/17/russia-destroyed-38-ukrainian-museums-and-stole-480000-works-of-art/ Росія зруйнувала 38 українських музеїв і викрала 480 000 творів мистецтва]</ref>. === Gledališče === [[Slika:Зимовий театр!.JPG|thumb|250px|gledališče v Kropivnickem]] Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === [[Slika:Khata by Repin.jpg|thumb|250px|Mazanka]] Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === [[Slika:Михайлівський собор.jpg|thumb|250px|Katedrala sv. Mihaela v Kijevu kot primer kozaškega baroka]] Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. [[Slika:Галина Бабій і Юрій Пероганич в студії Українського радіо, січень 2026.jpg|thumb|250px|Osebje ukrajinskega radia]] Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. [[Slika:Мошорине , Кіровоградська область , Україна , пам'ятник авторові пісні "Їхав козак за Дунай".jpg|thumb|220px|Spomenik Semenu Klimovskemu, avtorju znane ukrajinske ljudske pesmi »Kozak je jahal onkraj Donave«, v vasi Mošorino v osrednji Ukrajini.]] V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === [[Slika:Bogdanivka Jagotyn (Bilokur) 0019.JPG|thumb|250px|Slikarski čopiči Kateryne Bilokur]] Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/art-amp/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === [[Slika:Одеська кіностудія.jpg|thumb|250px|Glavna stavba Filmskega studia Odesa]] Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} == Sklici == 0w7jeh9fwwsukoixhz8iywebyok6vre 0 67210 6749716 5926908 2026-09-12T17:21:30Z Erardo Galbi 166658 6749716 wikitext text/x-wiki {{Pistol |image=[[Slika:Bul-M5 Rude.jpg|300px|]] |caption=Izraelski Bul M5 Commander |type=[[polavtomatska pištola]] |in_service=[[1995]] |manufacturer=[[Bul Transmark Ltd]] |kaliber=[[.40 S&W]] |naboj=[[.40 S&W]] |dolzina=200 [[milimeter|mm]] |sirina=34 [[milimeter|mm]] |visina=135 [[milimeter|mm]] |dol_cevi=110 [[milimeter|mm]] |weight_empty=860 [[gram|g]] |bojna_masa= |nabojnik=17 |nacin_streljanja=polavtomatsko}} '''Bul M5''' je [[polavtomatska pištola]], ki je nastala v [[izrael]]ski [[tovarna|tovarni]] [[Bul Transmark Ltd]]. == Zgodovina == Pištola je nastala leta [[1995]] in je bila sprva namenjena samo športnim strelcem. Sprva so pištolo izdelovali samo v klasični obliki, kasneje pa so jo začeli tovarniško prirejati bolj zahtevnim strelcem in nanjo nameščati različne [[optika|optične]] namerilne napreva in kompenzatorje odsuna. == Opis == Bul M5 je izdelan iz [[jeklo|jekla]], le nekateri manj obremenjeni deli ([[sprožilec]], platišča ročaja ...) so izdelani iz plastičnih mas. Deluje na principu kratkega trzanja cevi (Browningov princip), in je v bistvu eden od klonov klasične pištole [[Colt M1911]], po kateri ima prevzeto tudi varovalko, vgrajeno v ročaj pištole, ki sprosti [[kladivce]] šele, ko strelec objame ročaj. Pištola je sicer izdelana z več različnimi načini varovanja. Tako je na voljo le z omenjeno varovalko, lahko pa ima nad ročajem nameščeno še klasično varovalko kladivca, ki jo strelec sprosti s palcem. Na osnovnih modelih so [[merek|merki]] nastavljivi, prirejene poštole pa imajo različne optične namerilne naprave (rdeča pika, optično napravo s povečavo ...). Osnovni modeli imajo prav tako bolj preproste plastične obloge ročaja, športni modeli pa so na voljo z [[aluminij]]astimi. Pištola je na voljo v kalibrih; [[9 mm Luger]], [[.40 S&W]], [[.45 ACP]]. Zaradi enostavnega delovanja, visoke odpornosti, ter zanesljivosti in natančnosti, je priljubljena pri uporabnikih vseh strelskih panog. == Različice == * ''Bul M5 Commander'' * ''Bul M5 Government'' * ''Bul M5 Modified'' * ''Bul M5 Ultimate Racer'' * ''Bul M5 Ultra-X'' * ''Bul M5 V-Jet'' == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == * [http://www.bultransmark.com/ Uradna stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130104093831/http://www.bultransmark.com/ |date=2013-01-04 }} {{orozje-stub}} [[Kategorija:Polavtomatske pištole]] 59f5w4n2vz1sxrle12gg4ykbbfn7t8q 0 73184 6749662 6746181 2026-09-12T15:27:15Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6749662 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} To je [[seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[arhitekt]]ov in graditeljev == A == * [[Andrej Adamovič]] in [[Dana Matkovskaja]] * [[Svetozar Andrejev]] * [[Jurij Arončik]] (''arhitekt spomenika Rdeči armadi v Murski Soboti'') == B == * [[Gavril Baranovski]] (1860 – 1920) * [[Pjotr Baranovski]] (1892 – 1984) (''mdr. rešil pred uničenjem cerkev Vasilija Blaženega'') * [[Ivan Jakovljevič Barma]] ("[[Postnik]] Jakovljev") (16. stoletje) *[[Vasily Baumgarten]] (1879 – 1962) (rusko-jugoslovanski) * [[Vasilij Baženov]] (1737 – 1799) * [[Nikolaj Beleljubski]] (1845 – 1922) *[[Jakov Belopolski|Jakov Belopoljski]] (1916 – 1993) * [[Leon Benois]]/Leontij Benuá (1856 – 1928) * [[Nikolaj Benois]]/Benuá (1813 – 1898) * [[Boris Bernaskoni]] (* 1977) * [[Karl Blank]] (1728 – 1793) * [[Ilja Bondarenko]] (1867/70 – 1947) *[[Francesco Boffo]] (1796 – 1867) (sardinsko-italijansko-švicarsko-ruski) *[[Foma Bogdanovič-Dvorecki]] (Tomasz Bohdanowicz-Dworzecki) (1859 – 1920) * [[Osip Bové]] ([[Joseph Jean-Baptiste Charles de Beauvais]]) (1784 – 1834) * Pjotr Bragovski * Jana Petrovna Bragovskaja (* 1986) * [[Vincenzo Brenna]] (1747 – 1820) * [[Aleksander Brjulov]] (1798 – 1877) *V. A. Butuzov == C == * [[Charles Cameron]] (1745 – 1812) * [[Francesco Camporesi]] (1747 – 1831) * [[Alberto Cavos]] ([[Albert Kavos]]) (1800 – 1863) * [[Zurab Cereteli]] (1934 – 2025) * [[Serge Ivan Chermayeff]] (pravo ime [[Sergej Ivanovič Issakovič]]) (1900 – 1996) (rusko-britanski) == Č == * [[Dmitrij Čečulin]] (1901 – 1981) *[[Sergej Černišov]] (1881 – 1963) * [[Sergej Ėnverovič Čoban]] (* 1962) == D == * [[Georgij Nikolajevič Danelija|Georgij Danelija]] (1930 – 2019) * [[Aleksej Duškin]] (1904 – 1977) == E == * [[Mihail Eisenstein]] /Ejzenštejn (1867 – 1920) * [[Semjon Ejbušic]] (1851 – 1898) == F == * [[Jurij Felten]] (Georg Friedrich Veldten) (1730–1801) * [[Ridolfo "Aristotele" Fioravanti]] (1415/20 – 1486?) *[[Ignatij Ivanovič Fomin]] (1904 – 1989) * [[Ivan Fomin]] (1872 – 1936) * [[Aleviz Frjazin Milanec]] (15./16.stol.) * [[Aleviz Novi]] / [[Aleviz Frjazin]] (15./16. stol.) * [[Marco Ruffo]] ([[Fryazin]]) (15. stol.) * [[Petrok Mali Frjazin|Petrok Mali (Frjazin)]] (? -– 1539~) *[[Pjotr Ivanovič Fursov]] (1798 – 184#) == G == *[[Vladimir Gel'frejh]]/Helfreich (1885 – 1967) * [[Mojsej Ginzburg]] (1892 – 1946) * [[Domenico Gilardi]] /Žilardi (1785 – 1845) * [[Ilja Golosov]] (1883 – 1945) * [[Pantelejmon Golosov]] (1882 – 1945) * [[Sergej Mihajlovič Gončarov]] (1862 – 1935) *[[Sergej Nikolajevič Gončarov]] (1843 – 1907) ? * [[Aleksej Gornostajev]] (1808 – 1862) * [[Fjodor Gornostajev]] (1867 – 1915) * [[Ivan Gornostajev]] (1821 – 1874) * [[Jurij Grigorjan]] (* 1965) * [[Afanasij Grigoriev|Afanasij Grigorjev]] (1782 – 1868) *[[Ivan Grigorovič]]-Barsky (1713 – 1785) * [[David Grimm]] (1823 – 1898) *[[Vladimir Gudkov]] == H == * [[Karo Halabjan]] (1897 – 1959) (Каро Семёнович Алабян/Կարո Հալաբյան) * [[Viktor Hartmann]] (Gartman) (1834 – 1873) * [[Villiam Hastie]]/''Heste'' ([[Vasilij Geste]]) (1753 – 1832) * Vladimir Helfreich/Gel'frejh (1885 – 1967) == I == * [[Boris Iofan|Boris Mihajlovič Iofan]]/Jofan (1891 – 1976) * Aleksander Vasiljevič Ivanov (1845 – ?) * [[Illarion Ivanov-Schitz]]/Šic (1865 – 1937) == J == * [[Nikita Javejn]] (* 1954) == K == *[[Valentin Aleksandrovič Kamenski]] (1907 – 1975) *[[Aleksander Kaminski]] (1829 – 1897) * [[Josif Karakis]] (1902 – 1988) * [[Matvej Kazakov]] (1738 – 1812) * [[Lev Kekušev]] (1862 – po 1916?) * [[Vladislav Kirpičov]]/Kirpichev (* 1948) *[[Roman Klejn]] (Robert Julius Klein) (1858 – 1924) *Vasilij Kljukin ? * [[Constantin Kluge]] (1912 – 2003) (rusko-francoski) * [[Aleksandr Kokorinov]] (1726 – 1772) * [[Nikolaj D. Kolli]] (1892 – 1966) * [[Fjodor Kon|Fjodor Saveljevič Kon]] (deloval med 1585~1600) *[[Vladimir Korol]] (1912 – 1980) (Belorus) * V. D. Krasilnikov * [[Vladimir Krinski]] (1890 – 1971) * [[Georgij Krutikov]] (1899 – 1958) *Aleksandr Kudrjavcev *[[Aleksandr Kuzmin]] (* 1951) * [[Ivan S. Kuznjecov]] (1867 – 1942) * [[Sergej Kuznjecov]] (* 1977) * [[Andrej Kvasov]] (1720? – 1770?) == L == * [[Nikolaj Ladovski]] (1881 – 1941) * [[Nikolaj Lanceray]]/Lansere (1879 – 1942) *[[Georgij Lavrov]] (1896 – 1967) * [[Nikita Lazarev]] (1866 – 1932) * [[Ivan Leonidov|Ivan Iljič Leonidov]] (1902 – 1959) * [[Dmitrij Likin]] in [[Oleg Šapiro]] (oba* 1966) * [[El Lisicki]] (''Lazar Markovič Lissicki'') (1890 – 1941) *[[Artur Lolejt]] (1868 – 1933) * [[Berthold Lubetkin]] (1901 – 1990) (rusko-angleški) == M == * Volta Malenkova (1924 – 2010) * [[Nikolaj Markovnikov]] (1869 – 1942) * [[Ivan Maškov]] (1867 – 1945) * [[Georg Johann Mattarnovi]] (? – 1779) * [[Konstantin Melnikov]] (1890 – 1974) * [[Adam Menelaws]] /Menelas (1748/56? – 1831) * [[Miron Meržanov]] (1895 – 1975) Меран Оганесович Мержанянц * [[Maximilian Messmacher]] (1842 – 1906) * [[Ivan Mičurin]] (1700 – 1763) *[[Ašot Mndojanc]] (1910 – 1966) * [[Ippolit Monighetti]] (1819 – 1878) * [[Auguste de Montferrand]] (1786 – 1858) * [[Arkadij Mordvinov]] (1896 – 1964) * Nasreddin Murat-Khan (1904 – 1970) == N == * [[Nikolaj Nikitin]] (1907 – 1973) * [[Ivan Nikolajev]] (1901 – 1979) == O == * [[Mihail Ohitovič]] (1896 – 1937) (sociolog, teoretik arhitekture) * [[Vjačeslav Oltarževski]] (1880 – 1966) * Pjotr Oranski *[[Georgij Orlov]] (1901 – 1985) == P == * [[Alfred Parland]] (1842 – 1919) *Jevgenij Paton (1870 – 1953) (inženir, mdr. mostovi) *[[Marian Peretjatkovič]] (1872 – 1916) * [[Jurij Platonov|Jurij P. Platonov]] (* 1929) *P. P. Pokriškin (1870 – 1921) (restavrator, zgodovinar arhitekture) *[[Igor Pokrovski]] (1926 – 2002) *[[Vladimir Aleksandrovič Pokrovski]] (1871 – 1931?) * [[Anatolij Poljanski]] (1928 – 1993) * [[Aleksandr Pomerancev]] (1849 – 1918) *[[Mihail Posohin]] (1910 – 1989) * [[Postnik Jakovljev]] ([[Ivan Jakovjevič Barma]]; 16. stoletje) *[[Mihail Preobraženski]] (1854 – 1930) * [[Lavr Proskourjakov]] (1858 – 1926) == Q == * [[Giacomo Quarenghi]] (Džakomo Kvarengi) (1744 – 1817) == R == * Suhrab Radžabov ? *[[Carlo Bartolomeo Rastrelli]] (1675 – 1744) * [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]] (1700 – 1771) * [[Ivan Rerberg]] (1869 – 1932) * [[Jevgenij Ribicki]] * [[Antonio Rinaldi]] (1709 – 1794) *[[Aleksandr Ročegov]] (1917 – 1998) * [[Ivan P. Ropet]] (pravo ime Ivan N. Petrov) (1845 – 1908) * [[Carlo di Giovanni Rossi]] (1775 – 1849) * [[Lev Rudnev]] (1885 – 1956) == S == * [[Gazaros Sarkisjan]] (armensko-gruz.?) * [[Xavier Schoellkopf]] (1869 – 1911) * [[Vladimir Osipovič Sherwood]] /Šervud (1832 – 1897) * [[Vladimir Vladimirovič Sherwood]] /Šervud (1867 – 1930) *V. Simbircev *[[Sergej Skuratov]] (* 1955) * [[Afanasij Georgijovič Slastion]] (Slastionov) (1854 – 1933) (Ukrajinec) * [[Vladimir Nikolajevič Smirnov]] (1881 – ??) * [[Andrej Stackenschneider]] (1802 – 1865) *[[Jevgenij Stamo]] (1912 – 1987) * [[Ivan Starov]] (1745 – 1808) * [[Vasilij Stasov]] (1769 – 1848) * [[Aleksander Vladimirovič Stepanov]] (1927 – 2017) * Joseph Sunlight (1889 – 1978) (belorusko-angleški) * Segej Surovcev * [[Pavel Suzor]] (1844 – 1919) == Š == * [[Vladimir Ščuko]] (1878 – 1939) * [[Aleksej Ščusev]] (1873 – 1949) * [[Fjodor Šehtel]] (Franz Schechtel / Franc Šehtel) (1859 – 1926) * O. K. Širjajeva (1911 – 2000) (hči Ja. B. Zeldoviča) *[[Jurij Nikolajevič Šreter]] (emigrant v Jugoslaviji med vojnama) *[[Pavel Šteller]] (1910 – 1977) * [[Vladimir Grigorjevič Šuhov|Vladimir Šuhov]] (1853 – 1939) * [[Nikolaj Šumakov]] (* 1954) * [[Dmitrij Švidkovski]] (* 1959) == T == * [[Vladimir Tatlin]] (1885 – 1956) *[[Konstantin Terski|Konstantin V. Terski]] (1851 – 1905) *[[Jean-François Thomas de Thomon]] (1760 – 1813) * BI Thor * [[Konstantin Ton]] (Thon) (1794 – 1881) == U == * [[Dmitrij Uhtomski]] (1719 – 1774) == V == * [[Aleksandr Vesnin]] (1883 – 1959) * [[Leonid Vesnin]] (1880 – 1933) * [[Viktor Vesnin]] (1882 – 1950) *[[Aleksander Vinogradov]] * [[Andrej Voronihin]] (1760 – 1814) == Z == * [[Andrejan Zaharov]] (1761 – 1811) == Ž == *[[Ivan Žoltovski]] (1867 – 1959) {{seznami narodov po poklicu|arhitektov}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Arhitekti]] [[Kategorija:Ruski arhitekti|*]] kfyn0upksj790ckj4fgui5p50uwcaj9 0 74021 6749738 2950991 2026-09-12T17:55:23Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749738 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 74075 6749739 4985730 2026-09-12T17:55:40Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749739 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 78062 6749616 6707761 2026-09-12T13:16:46Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6749616 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[teolog]]ov.''' (različnih veroizpovedi) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Ivan Ahčin]] * [[Jakob Aleksič]] *[[Stanislav Marija Aljančič]] ([[Stanko Aljančič]]) *[[Virgilij Alt]] *[[Katarina Ambrož]]? * [[Alojzij Ambrožič]] * [[Bernard Ambrožič]] *[[Franc Ambrožič]] *[[Janez Ambrožič (1939)]] * [[Janez Ambrožič|Janez-Jozafat Ambrožič]] * [[Matjaž Ambrožič (duhovnik)|Matjaž Ambrožič]] *[[Rok Ampach]] *[[Janez Andolšek]] * [[Gorazd Andrejč]] * [[Alenka Arko (teologinja)]] *[[Andraž Arko]] *[[Janez Arnejc]] *[[Ciril Ažman]] == B == *[[Jože Bajzek]] *[[Jožef Balant]] *[[Veronika Barbo]] * [[Ludvik Bartelj]] * [[Janez Nepomuk Bartholotti]] *[[Vladislav Bavdaž|Vladislav (Slavko) Bavdaž]] *[[Karel Bedernjak]] *[[Janez Belej]] *[[Jožko Benedetič]] *[[Marko Benedik]] *[[Metod Benedik]] * [[Aleksij Benigar]] * [[Ivanka Berčan]] * [[France Bergant]] * [[Zvonko Bergant]] * [[Mojca Bertoncelj]] *[[Vinko Bevk|Vinko (Stanislav) Bevk]] *[[Milan Bizant]] * [[Jurij Bizjak]] *[[France Blatnik]] *[[Frančišek Krištof Bogataj]] *[[Jan Dominik Bogataj]] *[[Karel Bolčina]]? *[[Franc Bole]]? *[[Stanko Boljka]] *[[Lojze Bratina]] * [[Franc Breckerfeld]] *[[Franc Bren|Franc (p. Hugo) Bren]] * [[Daniel Brkič]] *[[Franc Brlek|Franc (Metod) Brlek]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] *[[Natalija Brumen]] == C == * [[Stanko Cajnkar]] *[[Karel Ceglar]] *[[Ludvik Ceglar]] *[[Matjaž Celarc]] *[[Gregor Celestina]] * [[Branko Cestnik]] * [[Antonín Chráska]] * [[Alojzij Cigoj]] * [[France Cukjati]] * [[Anže Cunk]] * [[Alojzij Cvikl]] == Č == * [[Lovrenc Čadež]] *[[Andrej Čebašek (duhovnik)|Andrej Čebašek]] *[[Regalat Čebulj]] *[[Stanko Čegovnik]] *[[Ferdinand Čekal]] (Čeh) * [[Anton Čepon]] *[[Ludvik Čepon]] *[[Alojzij Čižek]] * [[Jožef Čuček]] * [[Alfonz Čuk]] == D == * [[Jurij Dalmatin]] *[[Jože Debevec|Jože(f) Debevec]] * [[Josip Demšar]] *[[Valter Bruno Dermota]] *[[Vlado Deutsch]] (Dajč) *[[Jože Dežman]] * [[Bogdan Dolenc]] * [[Jože Dolenc]] *[[Jožef Dolenec]] * [[Franc Dolinar]] * [[France Martin Dolinar]] *[[Robert Dolinar]]? *[[Janez Anton Dolničar]] *[[Josip Dostal]] * [[Franc Dovnik]] * [[Vladimir Drolc|Vladimir (Arhangel) Drolc]] *[[Maksimilijan Držečnik]] == E == * [[Lambert Ehrlich]] *([[Sebastijan Elbert]]) *[[Karel Enders]] *[[Anton Erberg]] * [[Aleksander Erniša]] * [[Geza Erniša]] * [[Tomaž Erzar]] *[[Peter Eržen (duhovnik)|Peter Eržen]] *[[Andreja Eržen Firšt]] == F == * [[Janez Fabijan]] *[[Silvester Fabijan]] * [[Vilko Fajdiga]] *[[Andrej Farkaš]] * [[Štefan Ferenčak]] * [[Janez Ferkolj]] * [[Mirjana Filipič]] * [[Geza Filo]] * [[Franc Bernard Fischer]] * [[Nadja Furlan Štante]] == G == * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Stanko Gerjolj]] *[[Franc Germovnik]] *[[Andrej Glavan]] *[[Ivan Nepomuk Glavina]] *[[Roman Globokar]] *[[Franc Gnidovec]] *[[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Klemen Godec]] *[[Matija Godina]] *[[Janez Gogala]] *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko; Federico) Gogala]] *[[Jožef Gole]] *Janez Gollmayr *[[France Gorjup]] *[[Christian Gostečnik]] * [[Nataša Govekar]] *[[Jožef Gracar|Jožef (Josip) Gracar]] *[[Tone Gradišek]] * [[Radogost Grafenauer]] *[[Leopold Grčar]] * [[Janez Gril]] * [[Franc Grivec]] * [[Vekoslav Grmič]] *[[Peter Grobelnik]] * [[Gabriel Gruber]] *[[Josip Valentin Gruden]] *[[Karel Gržan]] *[[Jerko Gržinčič]] == H == * [[Janko Hajšek]] *[[Matija Karel Ham]] *[[Karel Janez Herberstein]] *[[Žiga Krištof Herberstein]] *[[Gracijan Heric]] *[[Kalist Heric]] *[[Mihael Herman]] *[[Stanislav Hočevar]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Milan Holc]] * [[Borut Holcman]] * [[Štefan Hosta]] *[[Kazimir Humar]] == I == * [[Jakob Ibounig]] *[[Eva Irgl]] == J == * [[Francis Jager]] (1869-1941) (slov.-ameriški) *[[Jožef Jagodic]] *[[Fran Jaklič]] *[[Anton Jamnik]] *[[Ivan Janežič|Ivan (Janez) Janežič]] * [[Stanko Janežič]] (1920-2010) * [[Žitomir Janežič]] * [[Emilijan Janič]] *[[Janez Janžekovič]] *[[Jurij Japelj]] * [[Anton Bonaventura Jeglič]] * [[Placid Javornik]] *[[Urška Jeglič]] *[[Anton Jehart]] *[[Karel Jeler]] *[[Janez Jenko]] * [[Josip Jeraj]] *[[Frančišek Jere]] * [[Anton Jerovšek]] *[[Jožef Jerše|Josip (Jožef) Jerše]] * [[Janez Pavel Ješenak]] * [[Maksimilijan Jezernik]] *[[Blaž Jezeršek]] * [[Janez Juhant]] *[[Ivan Jurkovič (nadškof)|Ivan Jurkovič]] == K == * [[Stane Kahne|Stane (Stanislav)]] [[Stane Kahne|Kahne]] *[[Andrej Kajžnik]] *[[Krištof Kandut]] *[[Andrej Karlin]] *[[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kaučič]] *[[Andrej Kavčič]] *[[Jakob Kavčič (kanonik)|Jakob Kavčič]] *[[Gabriel Kavčič]] *[[Franc Kejžar]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Nikolaj Kempf]] * [[Ivo Kerže]]? *[[Franc Kimovec]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Tomaž Klinar]] *([[Branko Klun]]) *([[Karel Klun]]) * [[Klemen Klun]] *[[Martin Kmetec]] *[[Franc Knavs]] *[[Milan Knep]] *[[Ignacij Kobal]] ([[Kobau]]) * [[Andrej Kobav]] * ([[Edvard Kocbek]]) *[[Janez Evangelist Kociper]] *([[Gorazd Kocijančič]]) *[[Marija Jasna Kogoj]] * [[Bogdan Kolar]] *[[Rudi Koncilija|Rudi (Rudolf) Koncilija]] *Milan Kopušar (1909-95) *[[Anton Koren]] *Janez Koren? *[[Jožef Koren]] * [[Bruno Korošak]] * [[Anton Korošec]] * [[Stanislav Kos]] * [[Viktorija Kos]]? * [[Vladimir Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Kaja Kosec]] *[[Angel Kosmač]] *[[Avguštin Kostelec]] *[[Jože Košiček]] * [[Borut Košir]] *[[Jakob Kotnik]] *[[Edvard Kovač]] *[[Antony Kovačič]] * [[Fran Kovačič]] *[[Lojze Kovačič (jezuit)]] * [[Martin Kovačič]] *[[Peter Kovačič]]/[[Peter Kovačič Peršin]]? *[[Janez Kozelj]] *[[Štefan Kožuh]] * [[Silvin Krajnc]] * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] * [[Aljaž Krajnc]] *Pavel Krajnik (1922-2014) *[[Albin Kralj]] *[[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]]? *[[Robert Kralj]] *[[Janez Kraljič]] *[[Vinko Kraljič]] *[[Franc Kramberger]] *[[Jože Krašovec]] * [[Primož Krečič]] *[[Janez Evangelist Krek]] * [[Sebastijan Krelj]] *[[Janko Krištof]] *[[Ivica Križ (teolog)]] *[[Peter Križaj]] *[[Ivan Križanič]] * [[Jože Krošl]] *[[Jože Kuk (salezijanec)]] *[[Luis Kukovica|Luis (Alojzij) Kukovica]] *[[Janez Kulavic]] *[[Franc Kulovec]] *[[Avguštin Kukovič]] *[[Ciril Kump]] *[[Robert Kuralt]] * [[Franc Kuzmič]] *[[Mihael Küzmič]] *[[Števan Küzmič|Štefan Küzmič]] *[[Tomaž Kurent]] *[[Jožef Kvas]] *[[Peter Kvaternik]] == L == * [[Avguštin Lah (teolog)]] * [[Peter Lah]] *[[Evgen Lampe]] *[[Frančišek Lampe]] *[[Urška Lampret]] *[[Kalist Langerholz]] *[[Ignacij Lavrenčič]] * [[Gregor Lavrinec]] *[[Matija Leben]] *[[Jernej Legat]] *[[Anton Legiša]] *[[Leopold Lenard]] *[[Ignacij Lenček]] *[[Stanislav Lenič]] *[[Josip Lesar|Josip (Jožef) Lesar]] *[[Mitja Leskovar]] * [[Pavel Leskovec]] *[[Alfonz Levičnik]] *[[Ivan Likar]] * [[Matija Lipold]] *[[Stanislav Lipovšek]] *[[Just Locatelli]] *[[Štefanija Logar]] *[[Simon Lorber]] *[[Andrej Lovrec]] * [[Franc Ksaver Lukman]] * [[Matija Ljubša]] * [[Anton Lubi]] *[[Igor Luzar]] == M == * [[Anton Mahnič]] *[[Marko Mairitsch]] *[[Simon Malmenvall]] *[[Josip Marinko]] *[[Janez Markeš]] *[[Jože Marketz]] *[[Jože Markowitz]] *[[Jože Markuža]] *[[Jošt Martelanc]] ([[Jošt Andrej Martelanc]]) *[[Ana Martinjak Ratej]] * [[Martin Matek]] * [[Stanislav Matičič|Stanislav (Stanko) Matičič]] * [[Jurij Matjašič]] * [[Maksimilijan Matjaž]] *[[Janez Mauring]] *[[Aleš Maver]] * [[Tomaž Mavrič]] *[[Odilon Mekinda]] *[[Alojzij Merhar]] (psevdonim Silvin Sardenko) * [[Ivan Merlak]] *[[Josip Meško]] ([[Jožef Meško]]) *[[Franc Mihelčič]] * [[Joseph Mihelič]] *[[Maks Miklavčič]] *[[Mirko Miklič|Mirko (Bogomir) Miklič]] *[[Ivan Mikula]] *[[Alojz Milharčič]] * [[Jožef Mirt]] *[[Jakob Missia]] * [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] * [[Anton Mlinar]] *[[Jožef Močnik]] * [[Vinko Močnik]] * ([[David Movrin]]) *([[Monald Koprski]]) *[[Peter Muhič]] (+1600) == N == * [[Anton Nadrah]] * [[Ignacij Nadrah]] *[[Andrej Naglič]] *([[Paolo Naldini]]) * [[Mihael Napotnik]] *[[Alojzij Nastran]] *[[Ignac Navernik]] *([[Dragutin Nežić]]) *[[Julka Nežič]] *[[Leon Novak (duhovnik)|Leon Novak]] (*1963) * [[Ludvik Novak (duhovnik)|Ludvik Novak]] *[[Modest Novak]] * Peter Novak *[[Silvester Novak]] == O == * [[Kolumban Oberstar]] *[[Cecilija Oblonšek]] *[[Drago Karl Ocvirk]] *[[Alojzij Odar]] *Stanislav-[[Stanko Ojnik]] *bratje Ivan, Peter in Stanko Olip *[[Viktor Omelko]] *[[Jože Omerzu]] *[[Simon Onušič]] *[[France Oražem]] * [[Janez Oražem (teolog)|Janez Oražem]] (teolog) *[[Anton Orehar]] *[[Ivo Osana]] * [[Mari Jože Osredkar]] *[[Alojzij Ostrc]] *([[Vinko Ošlak]]) == P == * [[Dejan Pacek]]? * [[Miha Frančišek Paglovec]] *[[Jožef Pajek]] *[[Matija Pak]] * [[Viktor Papež]] *[[Jože Pavlič]] *[[Gregorij Pečjak]] *[[Karel Peer]] * [[Marijan Peklaj]] * Martin Perčič *[[Stanislav Perčič]] *[[Franc Perko]] *[[Franc Pernè|Franc Perne]] * [[Robert Petkovšek]] * [[Mateja Pevec Rozman]] * [[Franc Pirc]] * [[Jožko Pirc]] (1948–2026) *[[Metod Pirih]] * [[Alojz Pirnat]] * [[Andrej Pirš (teolog)]] *[[Ivan Platovnjak]] *[[Franc Plemenitaš]] * [[Jože Plevnik|Jože(f) Plevnik]] (1928-2010, Kanada) *[[Ludvik Počivavšek]] *[[Renato Podbersič]] *[[Janez Zlatoust Pogačar]] *''Janez Pogačnik''? *[[Jožef Pogačnik]] * [[Ivan Pojavnik]] * [[Jožef Poklukar]] * [[Janez Poljanšek]] *[[Alojzij Pollak]] *[[Janez Potisek]] * [[Ciril Potočnik]] * [[Ignac Potočnik]] * [[Vinko Potočnik]] * [[Andrej M. Poznič]] * [[Anton Požar]] *[[Matija Prelesnik]] * [[Jožef Premrov]] * [[Anton Prešeren]] *Janez Krstnik [[Prešeren]] *[[Jožef Prešeren]] *[[Jože Prijatelj]] *[[Jože Pucelj]] *[[Slavko Pučko]]? *[[Franc Puncer (duhovnik)|Franc Puncer]] * [[Anton Purgstall]] == R == * [[Jože Rajhman]] *[[Aleksander Rajšp]] *[[Pavle Rak]] * [[Gvido Rant]] * [[Jože A. Rant]] *[[Anton Ratajec]] *[[Bojan Ravbar]] *[[Krištof Ravbar]] *[[Matevž Ravnikar]] *[[Bogumil Remec ml.]] *[[Zdravko Reven]] *[[Lenart Rihar]] *[[Damaz Rijavec]] *[[Marko Rijavec]] *[[Damjan Ristić]] *[[Pavel Robič]] *[[Jože Roblek]] * [[Franc Rode]] * [[Janez Krstnik Rode]] * [[Jorge Rode|Jorge (Jurij) Rode]] * [[Gašper Rojko]] * [[Ivan Rojnik]] * [[Branko Rozman]] * France Rozman (1897–1931) * [[France Rozman]] *[[Gregorij Rožman]] *Hugo (Franc) [[Rožnik (priimek)|Rožnik]] *[[Dušan Rueh]] *Ivan Rupnik * [[Marko Ivan Rupnik]] *[[Ivan Rupnik (duhovnik)]] (1919-?) *[[Matej Rus]]? *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]]? == S == * [[Andrej Saje]] * [[Janez Sajovic]] * [[Miran Sajovic]] *[[Igor Salmič]] *[[Ivan Samsa]] * [[Elizej Sargar]] *[[Janez Ludvik Schönleben]] *[[Frančišek Borgia Sedej]] * [[John Seliškar]] *[[Raphael Sešek]] *[[Jožef Sever]] *[[Oskar Simčič]] *[[Pavel Simončič]] *[[Barbara Simonič]] *[[Samo Skralovnik]] *[[Janez Skuk]] * [[Stanislav Slatinek]] * [[Matija Slavič]] *[[Anton Martin Slomšek]] * [[Jožef Smej]] * [[Marijan Smolik]] * [[Alojz Snoj]] (*1946) * [[Alojzij Slavko Snoj]] * [[Andrej Snoj]] * [[Benigen Snoj]] *[[Venčeslav Snoj]] *[[Janez Sobočan]] *[[Anton Soklič]] *[[Jožef Somrek]] * [[Ciril Sorč]] * [[Jakob Sorčan]] * [[Oton Sprug]] *[[Jože Sraka]] *[[Gregor Sraka]] *[[Marija Sraka]]? *[[Josip Srebrnič]] *[[Mihael Fidel Sreš]] *[[Franc Stanonik]] *[[Alojzij Starc]] *[[Martin Starc]] *[[Avguštin Stegenšek]]? *[[Tadej Stegu]] *[[Vili Stegu]] * [[Štefan Steiner]] *[[Martin Stepanich]] * [[Jakob Stepišnik]] *[[Anton Stergar]] *[[Peter Stergler]] (1593-1642) * [[Anton Stopar]] * [[Marta Stopar]] * [[Tadej Strehovec]] * [[Anton Stres]] * [[Anton Strle]] * [[Feliks Suk]] * [[France Susman]] *[[Bernardin Sušnik|Bernardin (Jurij) Sušnik]] *[[Ivan Svetina]] == Š == * [[Marjan Šef|Marijan Šef]] * [[Andrej Šegula]] *[[Franc Šegula]]? *[[Miha Šimac]] * [[Matija Šinko]] * [[Vinko Škafar|Vinko (Avguštin) Škafar]] * [[Jakob Škerl]] * ([[Lenart Škof]]) *([[France Škrabl]]) * [[Albin Škrinjar]] *([[Edo Škulj]]) * [[Mansvet (Janez) Šmajdek]] *[[Peter Šorli]] * [[Miran Špelič]] *[[Mirko Štalcer]] * [[Peter Štoka]] * [[Zvone Štrubelj]] * [[Anton Štrukelj]] * [[Andrej Štrus]] * [[Ivan Štuhec|Ivan Janez Štuhec]] *[[Peter Štumpf]] *[[Jože Štupnikar]] *[[Franc Šuštar]] * [[Alojzij Šuštar]] *[[Alenka Šverc|Alenka (Magdalena) Šverc]] == T == * [[Janez Tavčar (škof)|Janez Tavčar]] *[[Teodor Tavčar]] *[[Alan Tedeško]] *[[Franc Temlin]] *[[Filip Terčelj]] *Urban Textor *[[Slavko Thaler]] *[[Franc Tom]] *[[Ivan Jožef Tomažič]] * [[Angelik Tominec]] * [[Roman Tominec]] * [[Josip Tomšič]] *[[Mihael Toroš]] *[[Karel Toš]] *[[Anton Trdan|Anton (Tone) Trdan]] *[[Franc Trdan]] *[[Luka Trebežnik]]? *[[Nik Trontelj]] *([[Jože Trošt]]) *[[Filip Trpin]] * [[Anton Trstenjak]] *[[Franci Trstenjak]]? * [[Primož Trubar]] * [[Vladimir Truhlar]] *[[Alojzij Turk]] * [[Josip Turk (teolog)|Josip (Jožef) Turk]] * [[Marjan Turnšek]] == U == * *[[Josip Ujčić]] *[[Jakob Ukmar]] *[[Alojz Uran]] *[[Jožef Urbanič]] *[[Jože Urbanija (teolog)|Jože Urbanija]] * [[Aleš Ušeničnik]] * [[Franc Ušeničnik]] == V == * [[Rafko Valenčič]] * [[Sebastijan Valentan]] *[[Cvetko Valič]]? *[[Franc Valjavec|Franc(i) Valjavec]] *[[Josip Valjavec|Josip (Jože) Valjavec]] * [[Terezija Snežna Večko]] *[[Ivan Veider]] *([[Peter Pavel Vergerij]]) *[[Alojz Vetrih]] *Jernej Vidmar? * [[Simon Vilfan]] * [[Rafko Vodeb]] *[[Janez Vodičar]] * [[Janez Vodopivec]] * [[Anton Vogrinec]] * [[Ivan Vošnjak]] * [[Vendelin Vošnjak]] * [[Maksimilijan Vraber]] *[[Ivan Vrečar]] *[[Jernej Vrtovec]] == W == * [[Anton Alojzij Wolf]] ? == Z == *[[Anton Zajc]] *[[Anton Zdešar]] *[[Janez Zdešar]] *[[Ivan Zelko]] *[[Ivan Nepomuk Zore]] * [[Janez Evangelist Zore]] * [[Stanislav Zore]] *[[Alojzij Matija Zorn]] *[[Alojzij Zupan]] * [[Simon Zupan]] *[[Franc Zupančič (jezuit)]] *[[Vlado Zupančič]] *[[Janez Zupet]] *[[Stanko Zver|Stanko (Stanislav) Zver]] == Ž == *[[Anton Žagar]] *[[Jakob Žagar]] *Janko Žagar (1921—?) *[[Ludvik Žagar]] *[[Anton Žakelj (1907–2006)|Anton Žakelj]] *[[Filip Žakelj]] * [[Stanko Žakelj]] * [[Franc Žel]] (Shell) *[[Viljem Žerjal]] * [[Gregorij Žerjav]] * [[Karel Žerovec]] *[[Jakob Žibert]] *[[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] *[[Alojzij Žitko]] * [[Ignacij Žitnik]] *[[Maksimiljan Žitnik]] *[[Janez Žnidar]] * [[Ivan Žužek]] *[[Matija Roman Žužek]] * [[Miha Žužek]] * [[Hieronim Žveglič]] * [[Marjan Žveglič]] (1933-2024) == Glej tudi == * [[Seznam teologov]] * [[Seznam predavateljev na Teološki fakulteti v Ljubljani]] *[[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] *[[seznam slovenskih rimskokatoliških škofov]] * [[Seznam slovenskih verskih osebnosti]] *[[seznam slovenskih filozofov]] {{seznami narodov po poklicu|teologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski teologi| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Teologi]] lnj2au0zj9sjgkxer8si1b76k9lasxz 0 86144 6749740 2896750 2026-09-12T17:55:45Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749740 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 86486 6749741 4985751 2026-09-12T17:55:54Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749741 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 88048 6749947 6725298 2026-09-13T08:33:37Z ~2026-44996-51 264415 6749947 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 22 |lats = 7.69 |latNS = N | longd = 14 |longm = 6 |longs = 50.31 |longEW = E |najdisi=Bled |geopedia=#L410_F10126533_T13_b4_x430806_y136089_s14 |slika={{Photomontage|position=center | photo1a = Bled Overview.JPG | photo2a = Bled1a.jpg | photo2b = SloveeniaBled.jpg | photo3a = Bled_Cremeschnitte_(blejska_kremšnita).jpg | photo3b = Blejski_grad - posnetek iz balona - 2023-07-08.jpg | photo4a = | size = 280 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = }} |povrsina=13,63 |prebivalstvo=5155 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=507,7 |postna=4260 |posta=Bled |obcina=Bled |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija |Image of Skyline=|ime=Bled|vrsta= [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Bléd''' ({{IPA-sl|ˈbleːt|pron|Sl-Bled.oga}} ''na Bledu, blêjski, Blêjec'') ({{lang-de|Veldes}},<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146.</ref> v starejših virih tudi Feldes)<ref>de Luca, Ignaz. 1790. ''Geographisches Handbuch von dem östreichischen Staate'', vol 2. Vienna: Johann Paul Krauß, p. 137.</ref> je [[mesto]] in turistično središče z okoli 5200 (brez Rečice 4300) prebivalci in središče [[občina Bled|Občine Bled]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Sloveniji]]. Bled je naselje s središčem na vzhodnem obrobju [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]] (475 mnm), ob katerem leži ter ga ozemeljsko tudi v celoti zaobsega. Leži na skrajnem severu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] – na [[Dežela in Blejski kot|Blejskem kotu]], ki se dviga nad [[Dežela in Blejski kot|Deželo]], samega pa objemajo alpske planote – na severu [[Pokljuka]] in [[Mežakla]], na jugu pa [[Jelovica]]. Spada med starejše [[Turizem v Sloveniji|turistične kraje v Sloveniji]]. Središče Bleda leži na nadmorski višini 501m, sredi razgibane, [[ledenik|ledeniško]] preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Bled je bilo od zgodnjega srednjega veka ime za fevdalno posest, ki je obsegala prostor med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. Današnje mestno naselje je nastalo z združitvijo vasi Grad, Mlino, [[Rečica]], Zagorice in Želeče, ki so razporejene okoli [[jezero|jezera]], ločuje pa jih vrsta samostojnih vzpetin (Grad/[[Grajski hrib]] 599 mnm, Straža 646 m, Kozarca 558 mnm, Velika in Mala Osojnica 756 oz. 685 mnm in Ravnica 729 mnm). Mestno naselje je pričelo nastajati sredi 19. stoletja, ko so po zemljiški odvezi kmetje najprivlačnejša kmetijska zemljišča ob vzhodni obali jezera pričeli prodajati premožnim meščanom za gradnjo počitniških vil in so se vasi Grad, [[Zagorice]] in Želeče pričele zraščati. Poleg njih so naselja oziroma deli Bleda še Seliše, Dobe, Na Jasi, Mlino, Zazer, Rečica (pri Bledu), Grimščice, Gmajna, Jermanka, Velika in Mala Zaka (z veslaškima centroma) in Nad progo, kjer je [[železniška postaja Bled Jezero]]. Leta 1951 je bil Bled v upravnem pogledu določen za mesto, izločeno iz okrajev, uradno pa je Bled status [[Mesta v Sloveniji|mesta]] oz. samostojnega [[Naselja v Sloveniji|naselja]] pridobil šele leta 1960. Na Bledu imajo poleg več hotelov sedež tudi Javni zavod [[Triglavski narodni park]], [[Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled]] (''Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled''), [[IEDC poslovna šola Bled]] ter konferenčno-prireditvena [[Festivalna dvorana Bled]], kjer je med drugim prvi dve leti potekala [[Slovenska popevka]], dvakrat (1965 in 2005) mednarodni kongres [[PEN]], katerega Odbor pisateljev za mir vsako leto od svoje ustanovitve 1984 zaseda na Bledu in se sočasno odvija tudi Mednarodno blejsko srečanje pisateljev pod okriljem PEN; kakor tudi del vsakoletne mednarodne literarne prireditve Vilenica in od 2006 [[Blejski strateški forum]] (BSF), največja mednarodno srečanje najvišjih predstavnikov držav in strokovnjakov za mednarodne odnose v jugovzhodni Evropi. Leta 2002 je na Bledu, ki je eno od prizorišč mednarodnega šahovskega turnirja in Memoriala dr. Milana Vidmarja, potekala [[Šahovska olimpijada]]. Od 1996 je Bled tudi prizorišče mednarodnega glasbenega [[Festival Bled|Festivala Bled]] s tečaji, violinistično delavnico itd. Drugo blejsko prizorišče je [[Ledena dvorana Bled|Ledena dvorana]]. [[Blejski dnevi]] prikazujejo turistom izdelke domače in umetnostne obrti ter kulinarike, potekajo promenadni koncerti, na tradicionalno blejsko noč »zažarita« jezero in grad, ko prostovoljci v čolnih na jezersko gladino položijo okrog 15.000 lučk v jajčnih lupinah, ki jih pripravlja domačin Andrej Vidic in ki poleg ognjemeta razsvetlijo jezero in njegovo okolico. Na Bledu poteka tudi tradicionalna etno-glasbena prireditev [[Okarina festival]] in deluje [[Medgeneracijski center Vezenine Bled]]. Jezero, ki je dolgo 2,12 km in široko od 0,5 do 1&nbsp;km, ima poleti vodo primerno za kopanje, ki se na površini segreje do 25&nbsp;°C in do jeseni ohrani do 18&nbsp;°C. V bolj mrzlih zimah jezero zamrzne. Na jezeru se nahaja [[Blejski otok]] s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|cerkvijo Marijinega vnebovzetja]], kamor prepeljujejo ljudi z blejskimi [[Pletna|pletnami]]. Ob [[Blejski prelom|blejskem prelomu]] je blizu jezera termalni vrelec (23 °C), ki napaja dva pokrita bazena dveh hotelov. Bled je postal tudi središče gospodarjenja z gozdovi Vzhodnih Julijskih Alp in je sedež uprave [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]] z informacijskim središčem, čeprav mesto samo leži izven njegovih meja. Na Bledu je razvit veslaški šport, ob jezeru je [[Olimpijski Veslaški center Mala Zaka Bled|Olimpijski Veslaški center Mala Zaka]], ki ima tribuno tudi v Veliki Zaki, kjer je Camping Bled. Turistično je Bled poleg jezera z otokom, gradu in okolice znan tudi po znamenitih kremnih rezinah oz. [[Kremšnita|kremšnitah]], ki jih je leta 1953 v blejskem [[Hotel Park|Hotelu Park]] začel izdelovati slaščičar [[Ištvan Lukačević]] iz Vojvodine. Na Bledu je tudi smučišče Straža. Knjižnica [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] Bled. == Zgodovina == [[Slika:SloveeniaBled.jpg|levo|sličica|Blejski otok in grad]] [[Slika:Bled lake.jpg|thumb|350px|Blejsko jezero z gradom]] Leta 2004 je Bled praznoval častitljivo tisočletnico prve omembe. Posestvo med Savo Dolinko in Savo Bohinjko je bilo vse do sredine 19. stoletja (1858) z nekaj vmesnimi prekinitvami v lasti Briksenških škofov. Vmes je bil za kratek čas v državni lasti, v času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je pripadal Napoleonovemu cesarstvu, nekaj časa pa avstrijskemu. Po odpravi fevdalizma je lastništvo prehajalo iz rok v roke, v začetku 20. stoletja je bil Blejski kot del [[Dravska banovina|Dravske banovine]]. Zavoljo znanih oseb, ki so ga obiskovale ([[Arnold Rikli]], dinastija [[Karađorđevići|Karađorđević]], [[Josip Broz - Tito|Tito]], itd.), se je Bled začel razvijati v prestižno turistično destinacijo. Zasluge za razvoj turizma pripisujemo tujcem, zlasti pa Arnoldu Rikliju, pionirju blejskega zdraviliškega turizma (1854). Velik vpliv na razvoj turizma je imela tudi izgradnja železniške proge Ljubljana-Trbiž leta 1870, oziroma Celovec/Beljak-Trst (1906). Tega leta (1906) je na postajo Bled-Jezero pripeljal prvi vlak [[Bohinjska proga|bohinjske železnice]]. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se na Bledu prične z intenzivno gradnjo novih hotelov in vil. Izgradnja najstarejših hotelskih objektov sicer sega še v čas pred prvo svetovno vojno: Lousienbad (današnje Toplice), hotel Adria (današnji hotel Jadran), Mallnarjeva gostilna (današnji Park Hotel), Kurhaus (v današnjem Zdraviliškem parku) itd. Premožni tujci so gradili počitniške vile tako pri jezerski obali kot v vaseh. Bled je bil eden izmed najbolj mondenih evropskih letovišč tistega časa. Prvi na današnjem ozemlju Slovenije so dobili asfaltirane ceste, že leta 1914 je kraj dobil elektriko in vodovod. Po drugi svetovni vojni so poleg adaptacije nadaljevali z gradnjo turističnih zmogljivosti (hotelov in vil), zlasti na vzhodni obali jezera. Nagel turistični razvoj je v 1. polovici 20. stoletja sovpadal tudi z naraščanjem števila prebivalstva, kar za druge slovenske pokrajine ni bilo tako izrazito. [[Slika:Bled under the snow.JPG|thumb|right|350px|Bled]] [[Slika:Blejski grad-župnišče-ponoči.JPG|thumb|right|350px|Bled, grad, župnišče]] [[Slika:Bled, barve noči.jpeg|thumb|right|350px|Bled, barve odsevov decemberskih luči]] [[Slika:Bled Cremeschnitte (blejska kremšnita).jpg|sličica|desno|Blejska [[kremšnita]]]]Konec 19. stoletja (1899) je bilo področje današnje blejske in gorjanske občine razdeljeno na občine Ribno, Gorje in Bled. Prvi dve namreč nista bili usmerjeni v turistično dejavnost, ampak je prevladovala kmetijska ter gozdarska dejavnost. Taka ureditev je veljala vse do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Bled je kot enotno naselje nastal z zraščanjem naselij: Zagorice, Želeče, Grad, Mlino in Rečica, ki so se razvijala kot obcestna naselja na relaciji Lesce-Bohinj in Lesce-Gorje. Intenzivna gradnja z objekti pretežno turističnega značaja je po drugi svetovni vojni zabrisala meje med Gradom, Želečami in Zagoricami, medtem ko sta Mlino in Rečica zaradi oblikovanosti površja ostala odmaknjena vse do danes. Kot naselje je bil Bled ustanovljen leta 1960. Po vojni se je območje Bleda povečalo na račun ukinjene občine Gorje in ostalo samostojno do leta 1961, ko je postalo del radovljiške občine. Leta 1994 je Bled znova postal samostojna občina, ki je zajemala naselja: Zasip, Bohinjska Bela, Ribno, Spodnje in Zgornje Gorje kot naselja z značajem lokalnega oskrbnega središča, Obrne, Bodešče, Koritno, Selo, (Grabče, Krnica, Mevkuž, Poljšica, Podhom, Višelnica kot vaška naselja ter Kupljenik, Radovna, Perniki, Slamniki, Spodnje in Zgornje Laze - občina Gorje) kot razložena podeželska naselja. Leta 2006 je občina Bled izgubila precejšen del ozemlja na račun ponovno ustanovljene [[Občina Gorje|Občine Gorje]]. Ozemlje naselja Bled si delita dve krajevni skupnosti: Bled in Rečica. === Pobratena mesta === * [[Doberdob]], od leta 1998 * [[Brixen]] - [[Bressanone]], od leta 2004 * [[Vrba na Koroškem]] (Velden am Wörthersee), od leta 2004 * [[Vračar]], [[Srbija]], od leta 2008 * [[Henley na Temzi]], od leta 2013 * [[Wangen an der Aare]], od leta 2018 === Prijateljska mesta: === * [[Dubrovnik]], od leta 2001 * [[Beljak]] – Villach, od leta 2002 * [[Rakovica (razločitev)|Rakovica]], od leta 2013 == Kulturna dediščina == * [[Blejski grad]] * [[Blejski otok]] s [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled|Cerkvijo Marijinega vnebovzetja]] *[[Vila Bled]] s Plečnikovim Belvederjem (''Café Belvedere/Kavarna Belvedere''), [[Pristava Bled|Pristavo]] in čolnarno *[[Vila Rikli]] in spomenik [[Arnold Rikli|Arnoldu Rikliju]] *[[Cerkev sv. Martina, Bled]] *[[Čolnarna]] in Grajsko kopališče *[[vila Ilsenheim]] (zdaj [[vila Rog]]) *najstarejši Prešernov spomenik nasploh (iz leta 1883); [[vila Prešeren]] *[[Vila Perun]] v lasti [[DMFA]] (vila [[Josip Plemelj|Josipa Plemlja]] ter njegova spominska soba na Prešernovi 39) *[[Vila Pongratz]] (penzion Alpe) *[[vila Sončnica]] ([[Ivan Hribar|Ivana Hribarja]]) *Spomenik [[Adolf Muhr|Adolfu Muhru]] *[[vila Vilsonija]] ([[Ivan Krizostom Švegel|Ivana Švegla]]) *[[vila Viktorija]] (''hostel Vila Viktorija Bled'') *[[Bio Hotel Zlatorog & Vila Zlatorog|Vila Zlatorog]] ob jezeru *Spomenik [[Josip Plemelj|Josipu Plemlju]] *[[Mrakova domačija]] na Rečici == Pomembnejši prebivalci in osebnosti, povezane z Bledom == {{Glavni|Seznam osebnosti iz Občine Bled}} *[[Josip Plemelj]] *[[Princ Andrej]] [[Karadžordževiči|Karađorđević]] *[[Josip Broz - Tito]] * [[Blaž Kumerdej]] *[[Josip Murn]] *[[Krištof Fašank]] *[[Tomaž Kristan]] *[[Jaka Valant]] *[[Josip Poklukar]] * [[Julius von Payer]], umrl na Bledu * [[Max Landa]], umrl na Bledu *Josip Pongratz *[[Carl Gustav Svensson]] *[[Josip Costaperaria]] *[[Ivan Hribar]] * [[Tone Svetina]] *[[Janez Svetina]] * [[Mojca Kumerdej]] * [[Boris A. Novak]] * [[Milena Zupančič]] * [[Dušan Jovanović]] * [[Ivan Kenda]] * [[Arnold Rikli]] * [[Augusta Kelsen]] * [[Danilo Fürst]] *[[Jože Fürst]] *[[Peter Florjančič]] *[[Tone Frelih]] *[[Stane Gabrovec]] *[[Timotej Knific]] *[[Jože Kastelic]] * [[Karel Mauser]] *[[Tonček Pangerc]] *[[Ivan Ribič]] *[[Janko Benedik]] *[[Božo Benedik]] *[[Nikolaj Bevk]] *[[Thomas Keller]] *[[Boris Kocijančič]] *[[Franc Čop]] *[[Benedikt Lergetporer]] *[[Ištvan Lukačević]] *[[Angela Zupan]] *[[Vida Jeraj|Vida Jerajeva]] *[[Anton Vovk (hotelir)]] *[[Bogdan Vovk]] *[[Aleksander Molnar]] *[[Jula Molnar]] (r. Vovk) * [[Melita Vovk]] *[[Mirko Vovk]] *[[Jakob Peternel]] * [[Ejti Štih]] *[[Danilo Majaron]] *[[Andrej Ferjančič]] *[[Tončka Durjava]] (Rudolf) *[[Dragotin Lapajne|Dragotin (Karel) Lapajne]] *[[Ivan Krizostom Švegel]] *[[Jožef Švegel]] ([[Jožef Schwegel]]) *[[Rudolf Marčič|Rudolf (Ernst) Marčič]] *[[Matej Pretner]] *[[Mirko Šubic]] *[[Oleg Vrtačnik]] *[[Ivan Vurnik]] *[[Ivan Jan]] *[[Jože Jan]] *Brane (Branko) Brodnik *[[Karla Bulovec Mrak|Karla Bulovec]] *[[Štefka Bulovec]] *[[Stane Kolman]] *[[Vito Lavrič]] *[[Anton Bole]] *[[Marija Šuštar]] *[[Janez Božič (gozdar)|Janez Božič]] *[[Milan Ciglar]] *[[Pavel Tolar]] *[[Peter Božič]] *[[Anton Baloh]] *[[Franc Benko]] *[[Mirko Toš]] *[[Janez Fajfar]] *[[Peter Fajfar (metalurg)|Peter Fajfar]]? *[[Andrej Klinar]] *[[Franc Copf]] *[[Polde Oblak (slikar)]] *[[Vid Pečjak]] * [[Olga Gracelj]] *[[Ferdo Gestrin]] *[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] *[[Ernest Petrič]] *[[Josip Rus]] ([[Veljko Rus]], [[Vojan Rus]]) *[[Borut Rus]] (1926-2017) *[[Ivo Pirkovič]]? *[[Jože Jensterle]] *[[Tone Frelih]] *[[Jurij Hočevar]] *[[Slavko Janjušević]] *[[Jože Berc]] *[[Milan Janša]] *[[Miloš Janša]] *[[Sadik Mujkić]] *[[Luka Špik]] *[[Denis Žvegelj]] *[[Sara Isakovič]] *[[Aleš Žemva]] *[[Dejan Žemva]] *[[Jakob Soklič]] *[[Vera Stich]] *[[Jože Ujčič]] *[[Jože Ulčar]] *[[Anže Ulčar]] *[[Janez Ambrožič (duhovnik)]] *[[Ivan Rupnik (duhovnik)]] *[[France Trefalt]] *[[Janez Ravnik]] (1929-) *[[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] *[[Franc Rozman (zgodovinar)|Franc Rozman]] *[[Stane Dremelj]] *[[Tomaž Jemc]] *[[Saša Molnar]] *[[Vid Ponikvar]] *[[Janez Marijan Polak]] *[[Otmar Zorn]] *[[Nika Leben (biologinja)]] *[[Magdalena Cundrič]] *[[Franc Sekovanič]] (p. [[Krizostom]]) *[[Anton Dvornik]] ([[Anton Wornig|Wornig]]) == Glej tudi == * [[Blejska Dobrava]] * [[Sava Bohinjka]] * [[Blejski Vintgar]] * [[Dežela in Blejski kot]] * [[Vila Bled]] * [[Vila Zlatorog]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bled}} {{Wikipotovanje|Bled}} * [http://www.bled.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.kam.si/zanimivosti/anekdota_o_babjem_zobu_na_jelovici.html Anekdota o Babjem zobu na Jelovici ] * [http://www.julijske-alpe.com Julijske Alpe] * [http://kraji.eu/slovenija/bled/slo Bled na KRAJI - Slovenija] *[https://apartmaji-slovenija.com/blejsko-jezero/ Bled na apartmaji-slovenija.com] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan|year=2009|title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Charney, Noah|year=2025|title=''Bledologija, vse, kar morate vedeti o Bledu'' |publisher=Javni zavod Turizem, Bled|isbn=978-961-93088-3-7 |cobiss=228570883 |pages=}} {{Bled}} {{Mesta-Slovenija}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Bled]] [[Kategorija:Bled|*]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] {{normativna kontrola}} 9naznokbvhqt09cb4wy9wdzi6ld9n8c 0 88092 6749618 6747283 2026-09-12T13:23:12Z ~2026-44996-51 264415 /* Cerkve in samostani */ 6749618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Koper |drugo ime = Capodistria |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = BEAUTIFUL PANORAMIC KOPER, avtor Ubald Trnkoczy - Copy.jpg |napis = |zastava = Flag of Koper.svg |zastava_velikost = |grb = Coa_Koper.grb.svg |grb_velikost = |latd = 45 |latm = 32 |lats = 47.6 |latNS = N |longd = 13 |longm = 43 |longs = 45.98 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Koper |povrsina = 12,97 |nadmorska = 9,8 |prebivalstvo = 26579 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Koprčan, Koprčanka |postna = 6000 |posta = Koper |telefon = (05) |registrska = KP |najdisi = Koper |osm = {{openstreetmap|lat=45.54396|lon=13.73418|zoom=15}} |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Koper - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 27. oktober 2007 | refšt=235 | občina = Koper }} }} '''Kóper''' ({{Audio|Sl-Koper.oga|izgovorjava}}), ({{jezik-it|Capodistria}}) je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref>, drugo največje na [[Istra|istrskem polotoku]] (za hrvaškim [[Pulj|Puljem]]). S 26.600 prebivalci (2026) je peto največje mesto v [[Slovenija|Sloveniji]]. Koper je eno najpomembnejših regionalnih središč v državi, središče [[Mestna občina Koper|istoimenske mestne občine]], ima pa tudi edino slovensko tovorno [[pristanišče]] [[Luka Koper|Luko Koper]], locirano sredi [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]] severno od mesta. Mesto leži na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost: statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> ==Javne ustanove== V mestu je sedež [[Škofija Koper|rimskokatoliške škofije]], ene izmed treh slovenskih javnih univerz – [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], [[Znanstveno-raziskovalno središče Koper|Znanstveno-raziskovalnega središča]] (ZRS), regionalnih radijskih postaj [[Radio Koper]] in [[Radio Capodistria]] (italijanski program) ter dvojezične televizijske postaje [[TV Koper-Capodistria|TV ''Koper-Capodistria'']], ki so del regionalne izpostave [[RTV Slovenija]], [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja]], pokrajinskega in škofijskega arhiva, [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|Osrednje knjižnice Srečka Vilharja]], [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[Pristaniška kapitanija|Pristaniške kapitanije]] in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda (od 2025 s posebnim potniškim terminalom za križarke), sedež [[Uprava za pomorstvo|Uprave za pomorstvo RS]], Upravne enote, pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji. V Kopru je [[Športni park Bonifika]] in manjša [[Marina (pristanišče)|marina]], tudi privez za večje turistične ladje, [[Železniška postaja Koper|avtobusna in železniška postaja]] ter [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorna železniška postaja]] v Serminu. == Zgodovina == === Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje === Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji [[paleolitik]] in [[neolitik]]. O tem pričajo številna jamska najdišča na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Prva poselitev koprskega otoka sega v [[Rimljani|rimsko]] republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. pr. n. št. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena [[antika|antična]] [[Grška mitologija|grška]] naselbina Palada nato [[Aegida]]. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje [[Atena|Atene]] z glavo [[Meduza (mitologija)|Meduze]], drugem pa [[Zevs|Zevsa]] z znakom [[Sonce|sonca]]. Proti koncu [[rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V času [[preseljevanje narodov|preseljevanja narodov]] se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Legenda o prihodu škofa Nazarija na škofijski sedež v Koper leta 524, kar je zgodovinsko sporno, naj bi pa to leto obveljalo za letnico ustanovitve mesta Koper. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli [[Bizantinci]], so [[Capris]] dobro utrdili in ga preimenovali v [[Iustinopolis]] (po cesarju [[Justin II.|Justinu II.]]). Varna otoška lega ob cesti, ki je iz Istre vodila proti [[Gradež (Italija)|Gradež]]u, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo [[slovani|slovansko]] prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest. === Srednji vek === Koper se je leta 932 povezal z [[Beneška republika|Benečani]]. Ti so skrbeli za varnejšo plovbo, s pogodbami pa so si počasi podrejali mesto. Leta 1186<ref>Zgodovina Kopra[https://www.koper.si/sl/obcina/predstavitev/zgodovina-kopra/]</ref> je Koper postal svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Osamosvojila se je koprska škofija, ki ji je koprska komuna podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. Pozneje, do leta 1208, so mestu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi [[oglejski patriarhi]]. Ti so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v [[Istra|Istri]] in ga poimenovali ''Caput Histriae'' (Glava Istre), ki so ga kasneje poitalijanili v ''Capo d'Istria''. V času vladavine oglejskih patriarhov se je mesto vztrajno borilo za privilegije in obdržalo lastne statute, ki so omejevali [[oglej]]sko oblast. Mestu so patriarhi podelili oblast nad vasmi v zaledju severne Istre. [[Slika:Veduta Kopra 1781.jpg|thumb|right|250px|Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim (1827)]] === Beneška republika === Po daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 tudi Koper prešel pod [[Beneška republika|Benečane]]. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu 15. in 16. stoletja so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V obrobje mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali s [[solinarstvo]]m, z [[ribištvo]]m in s [[kmetijstvo]]m. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim [[Trst]]om, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16. stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij ter pristojnosti tudi za naselja v zaledju severne Istre. [[Turški vpadi]] so bili prek Istre in [[Kras]]a usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje. [[Slika:Veduta Kopra 1867.jpg|thumb|right|250px|Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja]] V času spopadov med Benečani in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] je trgovina z zaledjem, predvsem s [[Kranjska|Kranjsko]], upadla. Mesto je prizadela [[kuga]], v času katere se je število prebivalstva zmanjšalo z 8.000 na 1.800. Počasi si je s pomočjo trgovine s [[sol]]jo, prodaje olja in vina mesto opomoglo. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4.500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in [[Reka, Hrvaška|Reka]] proglašena za svobodni pristanišči. === Napoleon in stoletna avstrijska prevlada === [[Slika:Capodistria 1900.jpg|thumb|250px|Koper okoli leta 1900]] Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa so s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključili [[Avstrija|Avstriji]], ter z dograditvijo [[Južna železnica|železnice Dunaj]]–[[Južna železnica|Trst]] (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče [[avstro-ogrska monarhija|Avstro-ogrske monarhije]] je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu [[1819]] se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, leta 1827 so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele, s čimer so otok povezali s kopnim. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili [[soline]], vendar so jih v [[20. stoletje|20. stoletju]] opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu. V Kopru je delovala gimnazija in po letu 1870 tudi učiteljišče, na katerem so deloma poučevali tudi v slovenskem jeziku. === Kraljevina Italija=== Med italijansko vladavino med obema svetovnima vojnama je več deset tisoč Slovencev moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000 iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli. === Osvoboditev Kopra in povojni razvoj === Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina [[Vojska državne varnosti|VDV]] pod vodstvom [[Danilo Petrinja|Danila Petrinje]] (kasnejšim utemeljiteljem [[Luka Koper|Luke Koper]]) s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/945420322|title=Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline|last=Miloš.|first=Ivančič,|date=2015|publisher=Sophia|year=|isbn=9789616768924|edition=1. natis|location=Ljubljana|page=171|cobiss=|oclc=945420322}}</ref>. Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega italijansko govorečega prebivalstva, zaradi strahu pred maščevanjem zaradi terorja, ki so ga pred tem [[Fašizem|fašistične milice]] izvajale nad avtohtonim slovenskim prebivalstvom, in zaradi italijanske politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] ter Okraja Koper znotraj njega, ki je bil(a) dejansko pod upravo Jugoslavije oz. Slovenije. Po podpisu [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje [[Škocjanski zatok|Škocjanskega zatoka]], izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. [[Luka Koper]] se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31&nbsp;km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo tako iz slovenskega kot jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]]. == Mestna občina Koper == Koper je upravno središče [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene [[Občina|občine]] v Sloveniji. Župan mestne občine Koper je [[Aleš Bržan]] (2018-). {{glavni|Mestna občina Koper}} == Luka Koper == Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče [[Luka Koper]], edino tovrstno v Sloveniji. {{glavni|Luka Koper}} ==Demografija== Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref>. Po [[popis]]u leta 2002 večina prebivalstva (74,1 %) govori slovensko. Manjšinski jezik je [[italijanščina]] (2,2 %), jeziki tujih rezidenčnih skupin so [[hrvaščina]] (8,0 %), [[srbohrvaščina]] (4,0 %), [[bosanščina]] (2,8 %) in [[srbščina]] (2,7 %).<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |title=Popis |accessdate=2008-01-26 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220509/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku,+ob%E8ine,+Slovenija,+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |url-status=dead }}</ref> == Podnebje == [[Podnebje]] v Kopru je [[Geografija Slovenije|Submediteransko]], podtip Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katero so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – [[burja]], [[jugo]] in [[maestral]]. Povprečne januarske temperature so v Kopru višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C). Največ [[padavine|padavin]] pade jeseni. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]], ki je značilna za to področje Slovenije. {{Weather box|location=Koper (postaja Portorož) |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C= |Feb record high C= |Mar record high C= |Apr record high C= |May record high C= |Jun record high C= |Jul record high C= |Aug record high C= |Sep record high C= |Oct record high C= |Nov record high C= |Dec record high C= |year record high C= |Jan high C=8,9 |Feb high C=9,9 |Mar high C=13,4 |Apr high C=17,3 |May high C=22,3 |Jun high C=25,9 |Jul high C=28,8 |Aug high C=28,7 |Sep high C=24,2 |Oct high C=19,4 |Nov high C=13,8 |Dec high C=10,0 |year high C=18,5 |Jan mean C=4,3 |Feb mean C=4,6 |Mar mean C=7,9 |Apr mean C=11,9 |May mean C=16,9 |Jun mean C=20,5 |Jul mean C=22,9 |Aug mean C=22,3 |Sep mean C=18,1 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=9,3 |Dec mean C=5,6 |year mean C=13,2 |Jan low C=0,7 |Feb low C=0,4 |Mar low C=3,4 |Apr low C=7,1 |May low C=11,4 |Jun low C=14,7 |Jul low C=16,9 |Aug low C=16,8 |Sep low C=13,4 |Oct low C=10,0 |Nov low C=5,7 |Dec low C=2,1 |year low C=8,5 |Jan record low C= |Feb record low C= |Mar record low C= |Apr record low C= |May record low C= |Jun record low C= |Jul record low C= |Aug record low C= |Sep record low C= |Oct record low C= |Nov record low C= |Dec record low C= |year record low C= |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=60 |Feb precipitation mm=54 |Mar precipitation mm=62 |Apr precipitation mm=66 |May precipitation mm=75 |Jun precipitation mm=86 |Jul precipitation mm=56 |Aug precipitation mm=86 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=112 |Nov precipitation mm=106 |Dec precipitation mm= |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = |Feb snow cm = |Mar snow cm = |Apr snow cm = |May snow cm = |Jun snow cm = |Jul snow cm = |Aug snow cm = |Sep snow cm = |Oct snow cm = |Nov snow cm = |Dec snow cm = |year snow cm = |Jan humidity = |Feb humidity = |Mar humidity = |Apr humidity = |May humidity = |Jun humidity = |Jul humidity = |Aug humidity = |Sep humidity = |Oct humidity = |Nov humidity = |Dec humidity = |year humidity = |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days= |Feb precipitation days= |Mar precipitation days= |Apr precipitation days= |May precipitation days= |Jun precipitation days= |Jul precipitation days= |Aug precipitation days= |Sep precipitation days= |Oct precipitation days= |Nov precipitation days= |Dec precipitation days= |year precipitation days=140 |Jan sun=109 |Feb sun=134 |Mar sun=178 |Apr sun=205 |May sun=261 |Jun sun=280 |Jul sun=330 |Aug sun=306 |Sep sun=227 |Oct sun=167 |Nov sun=105 |Dec sun=97 |year sun=2399 |Jan percentsun = 14,7 |Feb percentsun = 19,8 |Mar percentsun = 23,9 |Apr percentsun = 28,5 |May percentsun = 35,1 |Jun percentsun = 38,9 |Jul percentsun = 44,4 |Aug percentsun = 41,1 |Sep percentsun = 31,5 |Oct percentsun = 22,4 |Nov percentsun = 14,6 |Dec percentsun = 13,0 |year percentsun = 27,4 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/portoroz/climate-normals_81-10_Letalisce-Portoroz.pdf |title = Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož) |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 201}} == Prst == Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek obalni pas in [[fliš]]no gričevje v zaledju. Flišne pokrajine sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna [[kamnina]], vendar zelo slabo odporna proti površinskemu odnašanju. Prsti v Koprskem primorju so nastale na treh različnih podlagah: največ na flišu, manj na apnencu in na rečnih nanosih. Tipi prsti na flišu: regosoli, leptosoli (karbonatna rendzina), kambisoli, antrosoli, luvisoli, planosoli. Na apnencu je največ leptosolov (rendzina), na rečnih nanosih so se razvili fluvisoli (ob zgornjem in srednjem toku rek) ter glejsoli (ob spodnjem toku rek Rižane, Dragonje, Badaševice in Drnice). == Rastlinstvo == V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom v Istri zimzelenih rastlin skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen listopadni puhasti [[hrast]]. Za submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), so značilna dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. V zaščitenih legah uspevajo tudi [[agrumi]], drugod pa [[oljka|oljke]], [[smokva|fige]] ter različne aromatične rastline. Kmetijsko neprimerne ali neobdelane površine večinoma zarašča [[makija]], za katero sta v Istri značilni [[navadna žuka]] ([[brnistra]]; ''Spartium junceum'') in [[navadni trstikovec]] ali ([[Navadna kanela|kanela]]''; Arundo donax''). == Mestne četrti == [[Slika:Mestne četrti.png|sličica|prikaz koprskih mestnih četrti|400x400px|brez]] Mesto Koper ima osem četrti. Te so: * Bonifika/Bonifica * Center/Centro (staro mestno jedro Kopra; nekdanji otok, na katerem se je razvila naselbina-mesto, ki je bilo včasih razdeljeno na 11 četrti) z izrazitejšimi predeli [[Bošadraga|Bošadrago]], nekdanjim ribiškim naseljem na severovzhodu, osrednjim trgom ter Belvederjem na zahodu, kjer je nekoč (do 1822) stal ''Levji grad''. * Markovec/Monte San Marco oziroma Podmarkovec * Olmo/Olmo * Prisoje/Prisoje * Semedela/Semedella (z raztresenim zaselkom Pastoran v zaledju) * Šalara/Salara (in Karbonar) * Žusterna/Giusterna Pomemben del mestnega ozemlja na severu zavzema območje [[Luka Koper|Luke Koper]], ki si ga Koper deli z [[Občina Ankaran|Občino Ankaran]], na vzhodnem delu Bonifike je Potniški terminal (avtobusna in železniška postaja), vzhodno od nje naravni rezervat [[Škocjanski zatok]] (''Stramarski zaliv'') ter na severovzhodu pri [[Bertoki|Bertokih]] tudi [[gospodarsko-obrtna cona Sermin]], kar vse sodi v širše urbano oz. poselitveno območje mesta Koper, skupaj z bližnjimi vasmi [[Šalara]], [[Bošamarin]], [[Gažon]], [[Srgaši]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Grinjan]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Vanganel]], kot tudi v prvem poselitvenem obroču satelitskih naselij [[Prade]], Bertoki, [[Dekani]], [[Škofije pri Kopru|Škofije]], [[Pobegi]], [[Čežarji]] in [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]. === Bonifika === Bonifika, znana predvsem po [[Športni park Bonifika|Športnem parku Bonifika]], je koprska športna četrt, ki leži med centrom mesta in spalnimi naselji. Ime je dobila po bonifikaciji, tj. procesu izboljšave tal, saj je na tem področju nekoč bilo morje, nato pa močvirje, ki so ga postopoma zasipavali. Športni park zajema igrišča za tenis, košarkarska igrišča, igrišča za rokomet, igrišča za nogomet, odbojkarska igrišča, atletski stadion, nogometni stadion Bonifika, večnamensko športno dvorano [[Arena Bonifika]], fitnes na prostem, fitnes na prostem za starejše, otroška igrala, napajalnike za vodo, osvežujoče parne prhe, javni wc in parkirne površine. Okoli športnega parka je speljana tekaška steza, dolga natanko 1 km, ob kateri poteka tudi reka [[Badaševica]], ki se izliva v morje s [[Semedelski kanal|Semedelskim kanalom]]. V neposredni bližini je tudi [[Osnovna šola Koper]], ki razpolaga s prostorno večnamensko dvorano. V Športnem parku Bonifika stoji tudi nedokončan objekt olimpijskega bazena. Na drugi strani Piranske ceste se tik ob promenadi Semedelska cesta nahajajo igrišča za odbojko na mivki s fitnesom na prostem, slačilnicami, wc-ji in lastno tekalno stezo, ki jih nekateri imenujejo Bonifika II. Nekoč je Bonifika imela tudi kolesarski in skate park, ki naj bi ju občina v letu 2019 ponovno zgradila v neposredni bližini nedokončanega olimpijskega bazena.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|title=VIDEO: Koprski župan z idejno rešitvijo za skejt park navdušil skejterje · Ekoper|last=UR|date=2018-09-11|newspaper=Ekoper|accessdate=2018-10-23|language=sl-SI|archive-date=2018-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023120143/https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|url-status=dead}}</ref> Blizu obalne promenade med Semedelo in starim Koprom je urejen tudi koprski mestni park s spreminjajočimi se vodometi. == Kulturna dediščina Kopra == === Trgi === [[File:Koper (Titov trg) - loža in stolnica.jpg|thumb|right|Titov trg]] * [[Titov trg, Koper|Titov trg]] – Trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, te so: Pretorska palača, [[loža]], Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]. * [[Prešernov trg, Koper|Prešernov trg]] – na njem stoji [[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] iz leta 1666. * Trg Brolo – njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje [[barok]]a. * Ribiški trg – nekoč se je odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja. * Gramscijev trg – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo. * [[Carpacciov trg, Koper|Carpacciov trg]] – svoje ime nosi po slikarju [[Vittore Carpaccio|Vittoreju Carpacciu]]. Ob trgu stoji tudi njegova hiša iz 14. stoletja. * Muzejski trg * Nazorjev trg * Vergerijev trg * Kapodistriasov trg * Giordanov trg * Gimnazijski trg * Martinčev trg * Kosovelov trg * Mužcev trg * Gortanov trg * Staničev trg * Tomažičev trg === Palače === [[File:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|thumb|right|Palazzo Pretorio (Capodistria)|Pretorska palača]] V Kopru stojijo naslednje palače: * [[Pretorska palača|Pretorska palača / Palazzo Pretorio]] – je na Titovem trgu in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila je posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bil v njej sedež beneških [[podesta|podestov]] in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila v 15. stoletju, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena [[renesansa|renesančna]] okna. Vrhnji del palače so dopolnili z [[gibelini|gibelinskim]] [[Cina (arhitektura)|zobčastim nadzidkom]]. Palačo krasijo napisni kamni, kipi in grbi. * [[Palača Carli|Palača / Palazzo Carli]] – stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima [[gotika|gotske]] poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož koprske zgodovine, enciklopedist [[Gian Rinaldo Carli]]. Krasi jo značilen notranji atrij z ličnim kamnitim obodom vodnjaka. Danes se tu nahaja sedež organizacij: Italijanska unija, Obalna samoupravna italijanska skupnost, Obalna samoupravna skupnost Koper, pisarna poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu ter koprsko dopisništvo časopisa ''La voce del popolo''. * [[Palača Almerigogna|Palača / Palazzo Almerigogna]] – med strnjenimi fasadami [[Čevljarska ulica, Koper|Čevljarske ulice]] je ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja. * [[Palača Gravisi-Buttorai|Palača / Palazzo Gravisi - Buttorai]] – iz druge polovice 17. stoletja, ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi imajo sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije. * [[Palača Gravisi-Barbabianca|Palača / Palazzo Gravisi - Barbabianca]] – spada med najvidnejše koprske [[baročna arhitektura|baročne]] stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo [[zatrep]], razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež [[Glasbena šola Koper|Glasbene šole Koper]]. * [[Palača Belgramoni – Tacco|Palača / Palazzo Belgramoni – Tacco]] – iz začetka 17. stoletja, sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej ima sedež [[Pokrajinski muzej Koper]]. Hrani bogate zbirke. * [[Palača Brutti|Palača / Palazzo Brutti]] – iz prve četrtine 18. stoletja, na severnem robu trga Brolo, kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej ima sedež [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper]]. * [[palača Tiepolo Gravisi|Palača / Palazzo Tiepolo - Gravisi]] ali [[Gravisi Tiepolo|Gravisi - Tiepolo]], [[palača Baseggio]], tudi ''Borilnica'' (15. stoletje), zdaj ''Center humanističnih znanosti'' ''ZRS Koper'' na Kreljevi ulici 8 * palača [[Almerigotti]] * palača [[Barbabianca]] * palača [[Totto ex Gavardo]] * palača [[Tarsia]] * palača [[Pizzarello - Palma]] * palača [[Antonio Madonizza|Madonizza]] * palača [[Del Bello]] * palača [[de Belli]] * palača [[Orlandini]] * palača Elio * [[Beneško-gotska hiša]] (z Etnološko zbirko Pokrajinskega muzeja) === Cerkve in samostani === [[Slika:Koper-Kathedrale-(280711).jpg|200px|thumb|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] * [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] – zapira vzhodno stran Titovega trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil [[gotska arhitektura|gotski slog]], više je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe pridobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. [[Zvonik]] stolnice je bil nekoč utrjen objekt. * [[Cerkev sv. Bassa]] – stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce, v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731, v [[zakristija|zakristiji]] hranijo tudi kip [[sveti Bassa|svetega Bassa]] iz druge polovice 15. stoletja. * Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare iz 13. stoletja. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja. Samostanski cerkvi danes služita drugim namenom: [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Koper|cerkev sv. Frančiška]] danes služi kot večnamenska dvorana, [[Cerkev sv. Klare, Koper|cerkev sv. Klare]] pa kot skladišče arhivskega materiala. * [[Cerkev sv. Jakoba, Koper|Cerkvica sv. Jakoba]] – ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe. * [[Rotunda]] [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] (Karmelske Matere božje) – nekdanja [[krstilnica]] ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Ta in [[Rotunda blaženega Elije]] (sv. Elije) na Cankarjevi ulici (obnovljena 2024), sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi objekti (iz 11. stoletja). === Ostale znamenitosti === [[File:Koper Da-Ponte-Brunnen (280711).jpg|thumb|right|Da Pontejev vodnjak]] *[[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] – iz leta 1666 je na Prešernovem trgu. Postaviti ga je dal mecen [[Lorenzo de Ponte]]. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih [[pilaster|pilastrov]] z znaki koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898. * [[Vrata Muda|Mestna vrata Muda]] – z [[obzidje]]m jih je dal leta 1516 postaviti pretor [[Sebastiano Contarini]]. So edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ta vrata so nekoč vodila na most, ki je povezoval otok s kopnim. [[Slika:Koper Loggia.jpg|thumb|right|Loža]] * [[Loža, Koper|Loža]]/Loggia – nasproti Pretorske palače jo krasijo lepi beneški gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je sedanji videz dobila ob koncu 17. stoletja. [[Terakota|Terakotna]] plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo [[kuga|kuge]] iz let 1554 in 1555. * [[Fontico]] – najstarejša stavba na Trgu Brolo. Zgradili so jo leta 1392, da so v njej hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna. [[File:Koper-Taverne-(280711).jpg|thumb|right|Taverna na zahodni strani Carpacciovega trga]] * [[Taverna, Koper|Taverna]] – nekdanje skladišče soli, kjer se danes odvijajo najrazličnejši glasbeni, kulturni, kulinarični in drugi dogodki. * [[Bošadraga]] – nekdanje ribiško naselje, mestna četrt in ulično ime v severovzhodnem predelu starega mesta Koper == Kultura in šolstvo == Kulturne ustanove, ki preraščajo lokalni pomen, so: bogata študijska [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|knjižnica Srečka Vilharja]], pokrajinski in škofijski arhiv, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911) z dislocirano etnološko zbirko, ter poklicno [[Gledališče Koper|Gledališče Koper.]] Na področju kulture so to trije osrednji javni zavodi, ki delujejo v Mestni občini Koper. Na področju medijev je najpomembnejši regionalni RTV center Koper/Capodistria z radijsko ([[Radio Koper-Capodistria|Radio Koper - Capodistria]]) in televizijsko ([[Tele Capodistria]]) postajo, v Kopru ima sedež tudi regionalni dnevnik/časnik [[Primorske novice]] in komercialni [[Radio Capris]]. [[Protokolarno-prireditvena dvorana Sv. Frančiška Asiškega]] v Kopru od obnove leta 2014 deluje kot prostor, kjer se redno odvijajo različni koncerti, predstave in drugi protokolarni dogodki pod okriljem Mestne občine. Pod [[Obalne galerije Piran]] (skupaj s kustodiatom in knjižnjico) spadata koprski galeriji [[Galerija Meduza|Meduza]] in [[Loža, Koper|Loža]] z [[Mala loža|Malo ložo]], v sklopu [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja Koper]] deluje [[Galerija moderne in sodobne umetnosti]], ki je namenjena občasnim razstavam, manjše zasebne galerije so še [[Galerija Žbona|Žbona]], [[Re:Gallery]] in [[Galerija ARTINA]]. Na Kopališkem nabrežju je tudi likovno [[Razstavišče Libertas]], kjer mdr. poteka festival sodobne in intermedijske umetnosti IZIS. Daleč naokoli je slovel MKC oz. ''Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center ([[MKSMC Koper]])'' ki ga je dolga leta vodil [[Marko Brecelj]]. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol ([[Gimnazija Koper]] z umetniškimi in športnimi oddelki, ''Srednja tehniška šola'', ''Srednja ekonomsko-poslovna'' ''šola s programom Ekonomske gimnazije)'' ter [[Glasbena šola Koper]] s podružnicami v Izoli in Piranu ter Avditorijem Portorož, sta v mestu tudi italijanska [[Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper|Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio]] in [[gimnazija]] (''[[Ginnasio Gian Rinaldo Carli]]''), pa tudi zasebni srednje- in višješolski ''Izobraževalni center Memory'' ''z Višjo strokovno šolo'' in [[Ljudska univerza Koper]]. Osrednja izobraževalna in znanstvena ustanova je javna [[Univerza na Primorskem]] z več fakultetami, v Kopru pa sta tudi podružnici zasebne univerze [[Alma Mater Europaea|Alma mater europaea]] in [[Državna univerza v Moskvi|Ruske državne univerze M. V. Lomonosova]], ki je v sodelovanju s [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteto za management]] ustanovila njeno edino podružnico v Evropski uniji pod imenom [[Zavod Lomonosov]]. Na področju založniške dejavnosti v Kopru delujejo [[Založba Lipa]], [[Založba Annales]] Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in [[Založba Univerze na Primorskem]], zadnji dve izdajata poleg knjižnih zbirk tudi znanstvene revije. == Znane osebnosti == === Rojeni v Kopruː === * [[Santorio Santorio]] – zdravnik, inovator, izumitelj [[termometer|termometra]] * [[Francesco Trevisani]] – slikar *[[Janja Klasinc]] - novinarka, političarka * [[Danilo Kocjančič]] – glasbenik *[[Jan Koprivec]] - nogometaš * [[Igor Gregorič]] – kardiokirurg * [[Jaka Ivančič]] – fotograf *[[Svetlana Visintin]] – kostumografka * [[Robert Zorec]] – biolog, akademik *[[Klavdij Zornik]] - slikar *[[Sergio Gobbo]] – oblikovalec in galerist (zasebni muzealec) === S Koprom so povezaniː === * [[Viktor Bežek]] – šolnik *[[Gian Rinaldo Carli]] – italijanski zgodovinar, polihistor *[[Monald Koprski]] – duhovnik, [[Frančiškani|frančiškan]], cerkveni pravnik, svetniški kandidat * [[Vittore Carpaccio]] – slikar * [[Sveti Nazarij]] – prvi [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|koprski škof]] in zavetnik Kopra * Peter Pavel Vergerij, starejši – predhodnik humanizma, gledališčnik, pedagog in filozof * [[Peter Pavel Vergerij]], mlajši – koprski škof, reformator, protestant * [[Paolo Naldini]] – koprski škof, pisatelj, ustanovitelj [[glagolica|glagolskega]] semenišča * [[Tomaž Šalamun]] – pesnik *[[Marko Brecelj]] – kantavtor in aktivist == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|GRE}} [[Krf (mesto)|Krf]], [[Grčija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Milje, Italija|Milje]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[San Dorligo della Valle|Dolina]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|CRO}} [[Buzet]], [[Hrvaška]] * {{Ikonazastave|RUS}} [[Samara]], [[Rusija]] * {{Ikonazastave|SVK}} [[Žilina]], [[Slovaška]] * {{Ikonazastave|KIT}} [[Jiujiang]], [[Kitajska]] == Glej tudi == * [[Školjčna sipina (Ankaran)]] * [[Koprski glavar Slovanov]] *[[Železniška postaja Koper]] * [[Luka Koper]] *[[Tovorna železniška postaja Koper]] * [[Železniška postaja Koper luka|Železniška postaja Koper Luka]] * [[Mestni promet Koper]] * [[Nogometni klub Koper]] * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[Seznam otokov v Sloveniji]] *[[Koprski zaliv]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Žitko, Salvator |year=1992 |title=Koper |publisher=Skupščina občine Koper, Izvršni svet, Koper|isbn= |cobiss= 30103552|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koper}} {{Wikipotovanje|Koper}} * [http://www.koper.si Uradna stran občine Koper] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k Google Maps] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm Gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.547897,13.730893&spn=0.008415,0.017338&z=16 Satelitska slika] * [http://www.ksok.si Klub študentov občine Koper] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175162163 "Če si se v Kopru rodil kot ribič, si umrl kot ribič"]. NaPOTki (28. september 2025). RTV Slovenija. {{Mesta v Sloveniji}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Mestna občina Koper}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Koper|*]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] tjm7sdsd9rrijnc2s1qntcdgupaa90u 6749622 6749618 2026-09-12T13:25:55Z ~2026-44996-51 264415 /* S Koprom so povezaniː */ 6749622 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Koper |drugo ime = Capodistria |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = BEAUTIFUL PANORAMIC KOPER, avtor Ubald Trnkoczy - Copy.jpg |napis = |zastava = Flag of Koper.svg |zastava_velikost = |grb = Coa_Koper.grb.svg |grb_velikost = |latd = 45 |latm = 32 |lats = 47.6 |latNS = N |longd = 13 |longm = 43 |longs = 45.98 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Koper |povrsina = 12,97 |nadmorska = 9,8 |prebivalstvo = 26579 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Koprčan, Koprčanka |postna = 6000 |posta = Koper |telefon = (05) |registrska = KP |najdisi = Koper |osm = {{openstreetmap|lat=45.54396|lon=13.73418|zoom=15}} |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Koper - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 27. oktober 2007 | refšt=235 | občina = Koper }} }} '''Kóper''' ({{Audio|Sl-Koper.oga|izgovorjava}}), ({{jezik-it|Capodistria}}) je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref>, drugo največje na [[Istra|istrskem polotoku]] (za hrvaškim [[Pulj|Puljem]]). S 26.600 prebivalci (2026) je peto največje mesto v [[Slovenija|Sloveniji]]. Koper je eno najpomembnejših regionalnih središč v državi, središče [[Mestna občina Koper|istoimenske mestne občine]], ima pa tudi edino slovensko tovorno [[pristanišče]] [[Luka Koper|Luko Koper]], locirano sredi [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]] severno od mesta. Mesto leži na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost: statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> ==Javne ustanove== V mestu je sedež [[Škofija Koper|rimskokatoliške škofije]], ene izmed treh slovenskih javnih univerz – [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], [[Znanstveno-raziskovalno središče Koper|Znanstveno-raziskovalnega središča]] (ZRS), regionalnih radijskih postaj [[Radio Koper]] in [[Radio Capodistria]] (italijanski program) ter dvojezične televizijske postaje [[TV Koper-Capodistria|TV ''Koper-Capodistria'']], ki so del regionalne izpostave [[RTV Slovenija]], [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja]], pokrajinskega in škofijskega arhiva, [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|Osrednje knjižnice Srečka Vilharja]], [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[Pristaniška kapitanija|Pristaniške kapitanije]] in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda (od 2025 s posebnim potniškim terminalom za križarke), sedež [[Uprava za pomorstvo|Uprave za pomorstvo RS]], Upravne enote, pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji. V Kopru je [[Športni park Bonifika]] in manjša [[Marina (pristanišče)|marina]], tudi privez za večje turistične ladje, [[Železniška postaja Koper|avtobusna in železniška postaja]] ter [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorna železniška postaja]] v Serminu. == Zgodovina == === Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje === Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji [[paleolitik]] in [[neolitik]]. O tem pričajo številna jamska najdišča na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Prva poselitev koprskega otoka sega v [[Rimljani|rimsko]] republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. pr. n. št. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena [[antika|antična]] [[Grška mitologija|grška]] naselbina Palada nato [[Aegida]]. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje [[Atena|Atene]] z glavo [[Meduza (mitologija)|Meduze]], drugem pa [[Zevs|Zevsa]] z znakom [[Sonce|sonca]]. Proti koncu [[rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V času [[preseljevanje narodov|preseljevanja narodov]] se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Legenda o prihodu škofa Nazarija na škofijski sedež v Koper leta 524, kar je zgodovinsko sporno, naj bi pa to leto obveljalo za letnico ustanovitve mesta Koper. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli [[Bizantinci]], so [[Capris]] dobro utrdili in ga preimenovali v [[Iustinopolis]] (po cesarju [[Justin II.|Justinu II.]]). Varna otoška lega ob cesti, ki je iz Istre vodila proti [[Gradež (Italija)|Gradež]]u, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo [[slovani|slovansko]] prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest. === Srednji vek === Koper se je leta 932 povezal z [[Beneška republika|Benečani]]. Ti so skrbeli za varnejšo plovbo, s pogodbami pa so si počasi podrejali mesto. Leta 1186<ref>Zgodovina Kopra[https://www.koper.si/sl/obcina/predstavitev/zgodovina-kopra/]</ref> je Koper postal svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Osamosvojila se je koprska škofija, ki ji je koprska komuna podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. Pozneje, do leta 1208, so mestu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi [[oglejski patriarhi]]. Ti so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v [[Istra|Istri]] in ga poimenovali ''Caput Histriae'' (Glava Istre), ki so ga kasneje poitalijanili v ''Capo d'Istria''. V času vladavine oglejskih patriarhov se je mesto vztrajno borilo za privilegije in obdržalo lastne statute, ki so omejevali [[oglej]]sko oblast. Mestu so patriarhi podelili oblast nad vasmi v zaledju severne Istre. [[Slika:Veduta Kopra 1781.jpg|thumb|right|250px|Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim (1827)]] === Beneška republika === Po daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 tudi Koper prešel pod [[Beneška republika|Benečane]]. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu 15. in 16. stoletja so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V obrobje mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali s [[solinarstvo]]m, z [[ribištvo]]m in s [[kmetijstvo]]m. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim [[Trst]]om, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16. stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij ter pristojnosti tudi za naselja v zaledju severne Istre. [[Turški vpadi]] so bili prek Istre in [[Kras]]a usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje. [[Slika:Veduta Kopra 1867.jpg|thumb|right|250px|Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja]] V času spopadov med Benečani in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] je trgovina z zaledjem, predvsem s [[Kranjska|Kranjsko]], upadla. Mesto je prizadela [[kuga]], v času katere se je število prebivalstva zmanjšalo z 8.000 na 1.800. Počasi si je s pomočjo trgovine s [[sol]]jo, prodaje olja in vina mesto opomoglo. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4.500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in [[Reka, Hrvaška|Reka]] proglašena za svobodni pristanišči. === Napoleon in stoletna avstrijska prevlada === [[Slika:Capodistria 1900.jpg|thumb|250px|Koper okoli leta 1900]] Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa so s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključili [[Avstrija|Avstriji]], ter z dograditvijo [[Južna železnica|železnice Dunaj]]–[[Južna železnica|Trst]] (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče [[avstro-ogrska monarhija|Avstro-ogrske monarhije]] je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu [[1819]] se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, leta 1827 so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele, s čimer so otok povezali s kopnim. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili [[soline]], vendar so jih v [[20. stoletje|20. stoletju]] opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu. V Kopru je delovala gimnazija in po letu 1870 tudi učiteljišče, na katerem so deloma poučevali tudi v slovenskem jeziku. === Kraljevina Italija=== Med italijansko vladavino med obema svetovnima vojnama je več deset tisoč Slovencev moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000 iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli. === Osvoboditev Kopra in povojni razvoj === Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina [[Vojska državne varnosti|VDV]] pod vodstvom [[Danilo Petrinja|Danila Petrinje]] (kasnejšim utemeljiteljem [[Luka Koper|Luke Koper]]) s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/945420322|title=Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline|last=Miloš.|first=Ivančič,|date=2015|publisher=Sophia|year=|isbn=9789616768924|edition=1. natis|location=Ljubljana|page=171|cobiss=|oclc=945420322}}</ref>. Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega italijansko govorečega prebivalstva, zaradi strahu pred maščevanjem zaradi terorja, ki so ga pred tem [[Fašizem|fašistične milice]] izvajale nad avtohtonim slovenskim prebivalstvom, in zaradi italijanske politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] ter Okraja Koper znotraj njega, ki je bil(a) dejansko pod upravo Jugoslavije oz. Slovenije. Po podpisu [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje [[Škocjanski zatok|Škocjanskega zatoka]], izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. [[Luka Koper]] se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31&nbsp;km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo tako iz slovenskega kot jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]]. == Mestna občina Koper == Koper je upravno središče [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene [[Občina|občine]] v Sloveniji. Župan mestne občine Koper je [[Aleš Bržan]] (2018-). {{glavni|Mestna občina Koper}} == Luka Koper == Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče [[Luka Koper]], edino tovrstno v Sloveniji. {{glavni|Luka Koper}} ==Demografija== Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref>. Po [[popis]]u leta 2002 večina prebivalstva (74,1 %) govori slovensko. Manjšinski jezik je [[italijanščina]] (2,2 %), jeziki tujih rezidenčnih skupin so [[hrvaščina]] (8,0 %), [[srbohrvaščina]] (4,0 %), [[bosanščina]] (2,8 %) in [[srbščina]] (2,7 %).<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |title=Popis |accessdate=2008-01-26 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220509/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku,+ob%E8ine,+Slovenija,+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |url-status=dead }}</ref> == Podnebje == [[Podnebje]] v Kopru je [[Geografija Slovenije|Submediteransko]], podtip Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katero so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – [[burja]], [[jugo]] in [[maestral]]. Povprečne januarske temperature so v Kopru višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C). Največ [[padavine|padavin]] pade jeseni. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]], ki je značilna za to področje Slovenije. {{Weather box|location=Koper (postaja Portorož) |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C= |Feb record high C= |Mar record high C= |Apr record high C= |May record high C= |Jun record high C= |Jul record high C= |Aug record high C= |Sep record high C= |Oct record high C= |Nov record high C= |Dec record high C= |year record high C= |Jan high C=8,9 |Feb high C=9,9 |Mar high C=13,4 |Apr high C=17,3 |May high C=22,3 |Jun high C=25,9 |Jul high C=28,8 |Aug high C=28,7 |Sep high C=24,2 |Oct high C=19,4 |Nov high C=13,8 |Dec high C=10,0 |year high C=18,5 |Jan mean C=4,3 |Feb mean C=4,6 |Mar mean C=7,9 |Apr mean C=11,9 |May mean C=16,9 |Jun mean C=20,5 |Jul mean C=22,9 |Aug mean C=22,3 |Sep mean C=18,1 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=9,3 |Dec mean C=5,6 |year mean C=13,2 |Jan low C=0,7 |Feb low C=0,4 |Mar low C=3,4 |Apr low C=7,1 |May low C=11,4 |Jun low C=14,7 |Jul low C=16,9 |Aug low C=16,8 |Sep low C=13,4 |Oct low C=10,0 |Nov low C=5,7 |Dec low C=2,1 |year low C=8,5 |Jan record low C= |Feb record low C= |Mar record low C= |Apr record low C= |May record low C= |Jun record low C= |Jul record low C= |Aug record low C= |Sep record low C= |Oct record low C= |Nov record low C= |Dec record low C= |year record low C= |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=60 |Feb precipitation mm=54 |Mar precipitation mm=62 |Apr precipitation mm=66 |May precipitation mm=75 |Jun precipitation mm=86 |Jul precipitation mm=56 |Aug precipitation mm=86 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=112 |Nov precipitation mm=106 |Dec precipitation mm= |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = |Feb snow cm = |Mar snow cm = |Apr snow cm = |May snow cm = |Jun snow cm = |Jul snow cm = |Aug snow cm = |Sep snow cm = |Oct snow cm = |Nov snow cm = |Dec snow cm = |year snow cm = |Jan humidity = |Feb humidity = |Mar humidity = |Apr humidity = |May humidity = |Jun humidity = |Jul humidity = |Aug humidity = |Sep humidity = |Oct humidity = |Nov humidity = |Dec humidity = |year humidity = |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days= |Feb precipitation days= |Mar precipitation days= |Apr precipitation days= |May precipitation days= |Jun precipitation days= |Jul precipitation days= |Aug precipitation days= |Sep precipitation days= |Oct precipitation days= |Nov precipitation days= |Dec precipitation days= |year precipitation days=140 |Jan sun=109 |Feb sun=134 |Mar sun=178 |Apr sun=205 |May sun=261 |Jun sun=280 |Jul sun=330 |Aug sun=306 |Sep sun=227 |Oct sun=167 |Nov sun=105 |Dec sun=97 |year sun=2399 |Jan percentsun = 14,7 |Feb percentsun = 19,8 |Mar percentsun = 23,9 |Apr percentsun = 28,5 |May percentsun = 35,1 |Jun percentsun = 38,9 |Jul percentsun = 44,4 |Aug percentsun = 41,1 |Sep percentsun = 31,5 |Oct percentsun = 22,4 |Nov percentsun = 14,6 |Dec percentsun = 13,0 |year percentsun = 27,4 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/portoroz/climate-normals_81-10_Letalisce-Portoroz.pdf |title = Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož) |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 201}} == Prst == Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek obalni pas in [[fliš]]no gričevje v zaledju. Flišne pokrajine sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna [[kamnina]], vendar zelo slabo odporna proti površinskemu odnašanju. Prsti v Koprskem primorju so nastale na treh različnih podlagah: največ na flišu, manj na apnencu in na rečnih nanosih. Tipi prsti na flišu: regosoli, leptosoli (karbonatna rendzina), kambisoli, antrosoli, luvisoli, planosoli. Na apnencu je največ leptosolov (rendzina), na rečnih nanosih so se razvili fluvisoli (ob zgornjem in srednjem toku rek) ter glejsoli (ob spodnjem toku rek Rižane, Dragonje, Badaševice in Drnice). == Rastlinstvo == V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom v Istri zimzelenih rastlin skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen listopadni puhasti [[hrast]]. Za submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), so značilna dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. V zaščitenih legah uspevajo tudi [[agrumi]], drugod pa [[oljka|oljke]], [[smokva|fige]] ter različne aromatične rastline. Kmetijsko neprimerne ali neobdelane površine večinoma zarašča [[makija]], za katero sta v Istri značilni [[navadna žuka]] ([[brnistra]]; ''Spartium junceum'') in [[navadni trstikovec]] ali ([[Navadna kanela|kanela]]''; Arundo donax''). == Mestne četrti == [[Slika:Mestne četrti.png|sličica|prikaz koprskih mestnih četrti|400x400px|brez]] Mesto Koper ima osem četrti. Te so: * Bonifika/Bonifica * Center/Centro (staro mestno jedro Kopra; nekdanji otok, na katerem se je razvila naselbina-mesto, ki je bilo včasih razdeljeno na 11 četrti) z izrazitejšimi predeli [[Bošadraga|Bošadrago]], nekdanjim ribiškim naseljem na severovzhodu, osrednjim trgom ter Belvederjem na zahodu, kjer je nekoč (do 1822) stal ''Levji grad''. * Markovec/Monte San Marco oziroma Podmarkovec * Olmo/Olmo * Prisoje/Prisoje * Semedela/Semedella (z raztresenim zaselkom Pastoran v zaledju) * Šalara/Salara (in Karbonar) * Žusterna/Giusterna Pomemben del mestnega ozemlja na severu zavzema območje [[Luka Koper|Luke Koper]], ki si ga Koper deli z [[Občina Ankaran|Občino Ankaran]], na vzhodnem delu Bonifike je Potniški terminal (avtobusna in železniška postaja), vzhodno od nje naravni rezervat [[Škocjanski zatok]] (''Stramarski zaliv'') ter na severovzhodu pri [[Bertoki|Bertokih]] tudi [[gospodarsko-obrtna cona Sermin]], kar vse sodi v širše urbano oz. poselitveno območje mesta Koper, skupaj z bližnjimi vasmi [[Šalara]], [[Bošamarin]], [[Gažon]], [[Srgaši]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Grinjan]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Vanganel]], kot tudi v prvem poselitvenem obroču satelitskih naselij [[Prade]], Bertoki, [[Dekani]], [[Škofije pri Kopru|Škofije]], [[Pobegi]], [[Čežarji]] in [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]. === Bonifika === Bonifika, znana predvsem po [[Športni park Bonifika|Športnem parku Bonifika]], je koprska športna četrt, ki leži med centrom mesta in spalnimi naselji. Ime je dobila po bonifikaciji, tj. procesu izboljšave tal, saj je na tem področju nekoč bilo morje, nato pa močvirje, ki so ga postopoma zasipavali. Športni park zajema igrišča za tenis, košarkarska igrišča, igrišča za rokomet, igrišča za nogomet, odbojkarska igrišča, atletski stadion, nogometni stadion Bonifika, večnamensko športno dvorano [[Arena Bonifika]], fitnes na prostem, fitnes na prostem za starejše, otroška igrala, napajalnike za vodo, osvežujoče parne prhe, javni wc in parkirne površine. Okoli športnega parka je speljana tekaška steza, dolga natanko 1 km, ob kateri poteka tudi reka [[Badaševica]], ki se izliva v morje s [[Semedelski kanal|Semedelskim kanalom]]. V neposredni bližini je tudi [[Osnovna šola Koper]], ki razpolaga s prostorno večnamensko dvorano. V Športnem parku Bonifika stoji tudi nedokončan objekt olimpijskega bazena. Na drugi strani Piranske ceste se tik ob promenadi Semedelska cesta nahajajo igrišča za odbojko na mivki s fitnesom na prostem, slačilnicami, wc-ji in lastno tekalno stezo, ki jih nekateri imenujejo Bonifika II. Nekoč je Bonifika imela tudi kolesarski in skate park, ki naj bi ju občina v letu 2019 ponovno zgradila v neposredni bližini nedokončanega olimpijskega bazena.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|title=VIDEO: Koprski župan z idejno rešitvijo za skejt park navdušil skejterje · Ekoper|last=UR|date=2018-09-11|newspaper=Ekoper|accessdate=2018-10-23|language=sl-SI|archive-date=2018-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023120143/https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|url-status=dead}}</ref> Blizu obalne promenade med Semedelo in starim Koprom je urejen tudi koprski mestni park s spreminjajočimi se vodometi. == Kulturna dediščina Kopra == === Trgi === [[File:Koper (Titov trg) - loža in stolnica.jpg|thumb|right|Titov trg]] * [[Titov trg, Koper|Titov trg]] – Trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, te so: Pretorska palača, [[loža]], Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]. * [[Prešernov trg, Koper|Prešernov trg]] – na njem stoji [[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] iz leta 1666. * Trg Brolo – njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje [[barok]]a. * Ribiški trg – nekoč se je odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja. * Gramscijev trg – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo. * [[Carpacciov trg, Koper|Carpacciov trg]] – svoje ime nosi po slikarju [[Vittore Carpaccio|Vittoreju Carpacciu]]. Ob trgu stoji tudi njegova hiša iz 14. stoletja. * Muzejski trg * Nazorjev trg * Vergerijev trg * Kapodistriasov trg * Giordanov trg * Gimnazijski trg * Martinčev trg * Kosovelov trg * Mužcev trg * Gortanov trg * Staničev trg * Tomažičev trg === Palače === [[File:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|thumb|right|Palazzo Pretorio (Capodistria)|Pretorska palača]] V Kopru stojijo naslednje palače: * [[Pretorska palača|Pretorska palača / Palazzo Pretorio]] – je na Titovem trgu in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila je posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bil v njej sedež beneških [[podesta|podestov]] in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila v 15. stoletju, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena [[renesansa|renesančna]] okna. Vrhnji del palače so dopolnili z [[gibelini|gibelinskim]] [[Cina (arhitektura)|zobčastim nadzidkom]]. Palačo krasijo napisni kamni, kipi in grbi. * [[Palača Carli|Palača / Palazzo Carli]] – stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima [[gotika|gotske]] poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož koprske zgodovine, enciklopedist [[Gian Rinaldo Carli]]. Krasi jo značilen notranji atrij z ličnim kamnitim obodom vodnjaka. Danes se tu nahaja sedež organizacij: Italijanska unija, Obalna samoupravna italijanska skupnost, Obalna samoupravna skupnost Koper, pisarna poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu ter koprsko dopisništvo časopisa ''La voce del popolo''. * [[Palača Almerigogna|Palača / Palazzo Almerigogna]] – med strnjenimi fasadami [[Čevljarska ulica, Koper|Čevljarske ulice]] je ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja. * [[Palača Gravisi-Buttorai|Palača / Palazzo Gravisi - Buttorai]] – iz druge polovice 17. stoletja, ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi imajo sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije. * [[Palača Gravisi-Barbabianca|Palača / Palazzo Gravisi - Barbabianca]] – spada med najvidnejše koprske [[baročna arhitektura|baročne]] stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo [[zatrep]], razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež [[Glasbena šola Koper|Glasbene šole Koper]]. * [[Palača Belgramoni – Tacco|Palača / Palazzo Belgramoni – Tacco]] – iz začetka 17. stoletja, sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej ima sedež [[Pokrajinski muzej Koper]]. Hrani bogate zbirke. * [[Palača Brutti|Palača / Palazzo Brutti]] – iz prve četrtine 18. stoletja, na severnem robu trga Brolo, kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej ima sedež [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper]]. * [[palača Tiepolo Gravisi|Palača / Palazzo Tiepolo - Gravisi]] ali [[Gravisi Tiepolo|Gravisi - Tiepolo]], [[palača Baseggio]], tudi ''Borilnica'' (15. stoletje), zdaj ''Center humanističnih znanosti'' ''ZRS Koper'' na Kreljevi ulici 8 * palača [[Almerigotti]] * palača [[Barbabianca]] * palača [[Totto ex Gavardo]] * palača [[Tarsia]] * palača [[Pizzarello - Palma]] * palača [[Antonio Madonizza|Madonizza]] * palača [[Del Bello]] * palača [[de Belli]] * palača [[Orlandini]] * palača Elio * [[Beneško-gotska hiša]] (z Etnološko zbirko Pokrajinskega muzeja) === Cerkve in samostani === [[Slika:Koper-Kathedrale-(280711).jpg|200px|thumb|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] * [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] – zapira vzhodno stran Titovega trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil [[gotska arhitektura|gotski slog]], više je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe pridobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. [[Zvonik]] stolnice je bil nekoč utrjen objekt. * [[Cerkev sv. Bassa]] – stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce, v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731, v [[zakristija|zakristiji]] hranijo tudi kip [[sveti Bassa|svetega Bassa]] iz druge polovice 15. stoletja. * Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare iz 13. stoletja. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja. Samostanski cerkvi danes služita drugim namenom: [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Koper|cerkev sv. Frančiška]] danes služi kot večnamenska dvorana, [[Cerkev sv. Klare, Koper|cerkev sv. Klare]] pa kot skladišče arhivskega materiala. * [[Cerkev sv. Jakoba, Koper|Cerkvica sv. Jakoba]] – ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe. * [[Rotunda]] [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] (Karmelske Matere božje) – nekdanja [[krstilnica]] ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Ta in [[Rotunda blaženega Elije]] (sv. Elije) na Cankarjevi ulici (obnovljena 2024), sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi objekti (iz 11. stoletja). === Ostale znamenitosti === [[File:Koper Da-Ponte-Brunnen (280711).jpg|thumb|right|Da Pontejev vodnjak]] *[[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] – iz leta 1666 je na Prešernovem trgu. Postaviti ga je dal mecen [[Lorenzo de Ponte]]. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih [[pilaster|pilastrov]] z znaki koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898. * [[Vrata Muda|Mestna vrata Muda]] – z [[obzidje]]m jih je dal leta 1516 postaviti pretor [[Sebastiano Contarini]]. So edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ta vrata so nekoč vodila na most, ki je povezoval otok s kopnim. [[Slika:Koper Loggia.jpg|thumb|right|Loža]] * [[Loža, Koper|Loža]]/Loggia – nasproti Pretorske palače jo krasijo lepi beneški gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je sedanji videz dobila ob koncu 17. stoletja. [[Terakota|Terakotna]] plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo [[kuga|kuge]] iz let 1554 in 1555. * [[Fontico]] – najstarejša stavba na Trgu Brolo. Zgradili so jo leta 1392, da so v njej hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna. [[File:Koper-Taverne-(280711).jpg|thumb|right|Taverna na zahodni strani Carpacciovega trga]] * [[Taverna, Koper|Taverna]] – nekdanje skladišče soli, kjer se danes odvijajo najrazličnejši glasbeni, kulturni, kulinarični in drugi dogodki. * [[Bošadraga]] – nekdanje ribiško naselje, mestna četrt in ulično ime v severovzhodnem predelu starega mesta Koper == Kultura in šolstvo == Kulturne ustanove, ki preraščajo lokalni pomen, so: bogata študijska [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|knjižnica Srečka Vilharja]], pokrajinski in škofijski arhiv, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911) z dislocirano etnološko zbirko, ter poklicno [[Gledališče Koper|Gledališče Koper.]] Na področju kulture so to trije osrednji javni zavodi, ki delujejo v Mestni občini Koper. Na področju medijev je najpomembnejši regionalni RTV center Koper/Capodistria z radijsko ([[Radio Koper-Capodistria|Radio Koper - Capodistria]]) in televizijsko ([[Tele Capodistria]]) postajo, v Kopru ima sedež tudi regionalni dnevnik/časnik [[Primorske novice]] in komercialni [[Radio Capris]]. [[Protokolarno-prireditvena dvorana Sv. Frančiška Asiškega]] v Kopru od obnove leta 2014 deluje kot prostor, kjer se redno odvijajo različni koncerti, predstave in drugi protokolarni dogodki pod okriljem Mestne občine. Pod [[Obalne galerije Piran]] (skupaj s kustodiatom in knjižnjico) spadata koprski galeriji [[Galerija Meduza|Meduza]] in [[Loža, Koper|Loža]] z [[Mala loža|Malo ložo]], v sklopu [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja Koper]] deluje [[Galerija moderne in sodobne umetnosti]], ki je namenjena občasnim razstavam, manjše zasebne galerije so še [[Galerija Žbona|Žbona]], [[Re:Gallery]] in [[Galerija ARTINA]]. Na Kopališkem nabrežju je tudi likovno [[Razstavišče Libertas]], kjer mdr. poteka festival sodobne in intermedijske umetnosti IZIS. Daleč naokoli je slovel MKC oz. ''Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center ([[MKSMC Koper]])'' ki ga je dolga leta vodil [[Marko Brecelj]]. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol ([[Gimnazija Koper]] z umetniškimi in športnimi oddelki, ''Srednja tehniška šola'', ''Srednja ekonomsko-poslovna'' ''šola s programom Ekonomske gimnazije)'' ter [[Glasbena šola Koper]] s podružnicami v Izoli in Piranu ter Avditorijem Portorož, sta v mestu tudi italijanska [[Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper|Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio]] in [[gimnazija]] (''[[Ginnasio Gian Rinaldo Carli]]''), pa tudi zasebni srednje- in višješolski ''Izobraževalni center Memory'' ''z Višjo strokovno šolo'' in [[Ljudska univerza Koper]]. Osrednja izobraževalna in znanstvena ustanova je javna [[Univerza na Primorskem]] z več fakultetami, v Kopru pa sta tudi podružnici zasebne univerze [[Alma Mater Europaea|Alma mater europaea]] in [[Državna univerza v Moskvi|Ruske državne univerze M. V. Lomonosova]], ki je v sodelovanju s [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteto za management]] ustanovila njeno edino podružnico v Evropski uniji pod imenom [[Zavod Lomonosov]]. Na področju založniške dejavnosti v Kopru delujejo [[Založba Lipa]], [[Založba Annales]] Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in [[Založba Univerze na Primorskem]], zadnji dve izdajata poleg knjižnih zbirk tudi znanstvene revije. == Znane osebnosti == === Rojeni v Kopruː === * [[Santorio Santorio]] – zdravnik, inovator, izumitelj [[termometer|termometra]] * [[Francesco Trevisani]] – slikar *[[Janja Klasinc]] - novinarka, političarka * [[Danilo Kocjančič]] – glasbenik *[[Jan Koprivec]] - nogometaš * [[Igor Gregorič]] – kardiokirurg * [[Jaka Ivančič]] – fotograf * [[Antonio Madonizza]] – pravnik in politik *[[Svetlana Visintin]] – kostumografka * [[Robert Zorec]] – biolog, akademik *[[Klavdij Zornik]] - slikar *[[Sergio Gobbo]] – oblikovalec in galerist (zasebni muzealec) === S Koprom so povezaniː === * [[Viktor Bežek]] – šolnik *[[Gian Rinaldo Carli]] – italijanski zgodovinar, polihistor *[[Monald Koprski]] – duhovnik, [[Frančiškani|frančiškan]], cerkveni pravnik, svetniški kandidat * [[Vittore Carpaccio]] – slikar * [[Sveti Nazarij]] – prvi [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|koprski škof]] in zavetnik Kopra * Peter Pavel Vergerij, starejši – predhodnik humanizma, gledališčnik, pedagog in filozof * [[Peter Pavel Vergerij]], mlajši – koprski škof, reformator, protestant * [[Paolo Naldini]] – koprski škof, pisatelj, ustanovitelj [[glagolica|glagolskega]] semenišča * [[Tomaž Šalamun]] – pesnik *[[Marko Brecelj]] – kantavtor in aktivist == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|GRE}} [[Krf (mesto)|Krf]], [[Grčija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Milje, Italija|Milje]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[San Dorligo della Valle|Dolina]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|CRO}} [[Buzet]], [[Hrvaška]] * {{Ikonazastave|RUS}} [[Samara]], [[Rusija]] * {{Ikonazastave|SVK}} [[Žilina]], [[Slovaška]] * {{Ikonazastave|KIT}} [[Jiujiang]], [[Kitajska]] == Glej tudi == * [[Školjčna sipina (Ankaran)]] * [[Koprski glavar Slovanov]] *[[Železniška postaja Koper]] * [[Luka Koper]] *[[Tovorna železniška postaja Koper]] * [[Železniška postaja Koper luka|Železniška postaja Koper Luka]] * [[Mestni promet Koper]] * [[Nogometni klub Koper]] * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[Seznam otokov v Sloveniji]] *[[Koprski zaliv]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Žitko, Salvator |year=1992 |title=Koper |publisher=Skupščina občine Koper, Izvršni svet, Koper|isbn= |cobiss= 30103552|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koper}} {{Wikipotovanje|Koper}} * [http://www.koper.si Uradna stran občine Koper] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k Google Maps] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm Gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.547897,13.730893&spn=0.008415,0.017338&z=16 Satelitska slika] * [http://www.ksok.si Klub študentov občine Koper] * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175162163 "Če si se v Kopru rodil kot ribič, si umrl kot ribič"]. NaPOTki (28. september 2025). RTV Slovenija. {{Mesta v Sloveniji}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Mestna občina Koper}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Koper|*]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 2qm2vp0g3n121olhtgw6zd4quq3hzy8 0 88285 6749742 2726263 2026-09-12T17:56:00Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749742 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 88368 6749745 4985757 2026-09-12T18:01:28Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749745 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 88484 6749996 6748803 2026-09-13T11:46:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749996 wikitext text/x-wiki {{Infopolje letalski prevoznik |airline = Adria Airways |logo = Adria_Airways_Logo_Star.svg |logo_size = 190px |IATA = JP |ICAO = ADR |callsign = ADRIA |parent = |founded = marec 1961 Zagreb |ceased = 30. 9. 2019 Ljubljana |headquarters = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]]<br>[[Zgornji Brnik]], [[Cerklje na Gorenjskem]], {{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |key_people = Holger Kowarsch, direktor |hubs = [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |focus_cities = *[[Letališče Priština]] *[[Letališče Tirana]] |frequent_flyer = [[Miles & More]] |lounge = Senator Lounge |alliance = [[Star Alliance]] |fleet_size = 20 |destinations = 22 + 5 |website = http://www.adria.si |revenue=178 milijonov (2018)}} '''Adria Airways''' je bila največja [[Slovenija|slovenska]] [[letalska družba]] in slovenski [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalni prevoznik]] ter članica združenja letalskih prevoznikov [[Star Alliance]]. Ustanovljena je bila leta 1961. Adria je bila prva letalska družba v Jugoslaviji, ki je letela čez Atlantik 26. junija 1963 z [[Douglas DC-6|DC-6B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=2019|website=ExYuAviation}}</ref> in kasneje z reaktivnim [[Douglas DC-8|DC-8]]. Sedež podjetja je bil na [[Zgornji Brnik|Zgornjem Brniku]]. Opravljala je [[redna letalska linija|redne]] in [[čarter]]ske lete na 31 destinacij v 23 večinoma [[Evropa|evropskih]] državah. Nekdanji nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je po 58 letih delovanja razglasil stečaj. == Zgodovina == === 1960: Prva leta === [[Slika:Inex-Adria Airways Douglas DC-6B Volpati.jpg|thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet, [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], na letališču Le Bourget, leta 1971.]] [[File:Adria Airways Douglas DC-6B at JFK.jpg|thumb|240px|Adria Airways Douglas DC-6B JFK]] [[File:Adria Airways Caravelle Manteufel.jpg|thumb|240px|Adria Airways Caravelle Manteufel]] [[Slika:Inex Adria Douglas DC-9 Marmet-1.jpg|thumb|right|240px|Inex-Adria Avipromet [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9-33]] na letališču Frankfurt leta 1976.]] [[File:YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80 (24045741267).jpg|thumb|240px|YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80 ]] [[File:McDonnell Douglas MD-82 (DC-9-82), Adria Airways AN1130516.jpg|thumb|240px|McDonnell Douglas MD-82 Adria Airways ]] [[Slika:Adria Airways DHC-7 Maiwald.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, DHC-7, na letališču [[Stuttgart]], leta 1989.]] [[File:Adria Airways (Cirrus Airlines) Boeing 737-53C D-ACIN (25951619722).jpg|thumb|240px|Adria Airways Boeing 737-53C]] [[File:Adria Airways Fokker 100 Stegmeier.jpg|thumb|240px|Adria Airways Fokker 100 Stegmeier]] [[File:Airbus A320-231, Adria Airways AN0973870.jpg|thumb|240px|Airbus A320-231, Adria Airways]] [[Slika:Adria Airways Airbus A320 KvW.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Airbus A320-231]], S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.]] [[File:Canadair CL-600-2B19 Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways AN0361481.jpg|thumb|240px|Canadair Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways]] [[File:S5-AAL CRJ900 Adria CPH.jpg|thumb|240px|S5-AAL CRJ900 Adria CPH]] Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot '''Adria Aviopromet''' z bazo na [[Letališče Franjo Tuđman|Zagrebškem letališču]] z nizozemskimi posadkami družbe [[KLM]]. Odločili so se za nakup štirih letal DC-6B od nizozemske letalske družbe KLM. Prvi komercialni let je bil opravljen v avgustu 1961 z letalom [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]]. V letu 1961 je Adria pričela operacije z dvema letaloma DC-6B. Prvi direktor družbe je bil [[Mirko Zlatnar]], ki je pred tem skušal na [[Letališče Lesce|letališču Lesce]] ustanoviti podobno podjetje z imenom ''Slovenski aerotransport''. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961. Konec leta 1961 je Adria zaposlovala 41 ljudi. Drugi dve letali sta prišli v aprilu 1962. Prvi piloti in mehaniki so prišli iz vrst [[JAT]] in jugoslovanskega vojnega letalstva. [[File:Adria Airways Switzerland Saab 2000.jpg|thumb|240px|Adria Airways Switzerland Saab 2000]] Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz [[Nemčija|Nemčije]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], [[Nizozemska|Nizozemske]] in [[Skandinavija|Skandinavije]] na [[Jadransko morje|jadransko obalo]]. Z odprtjem novega [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|ljubljanskega letališča]] je Adria 1964 leta preselila glavno bazno letališče iz [[Zagreb]]a v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Do konca leta 1965 so Adriina letala pristajala na 130 letališčih v 64 državah Evrope, Afrike, Azije in Severne Amerike. Leta 1968 je začela uvajati redne linijske lete v domačem prometu prva proga je bila Ljubljana-Beograd, postopoma so sledile druge. Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo [[InterExport]] v [[Beograd]]u, tako se je družba preimenovala v '''Inex-Adria Aviopromet '''(Inex-Adria Airways).<ref name="Slovenika">{{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Adria Airways |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504 |volume=A–O |pages=6}}</ref> Flota se je znova začela spreminjati. === 1970: Letala na reaktivni pogon === V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo [[McDonnell Douglas DC-9|McDonnell Douglas DC-9-30]] s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih. Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo [[Ljubljana]]–[[Beograd]]. Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno. Leta 1972 je Adria najela 147 tonskega štiri motornega reaktivnega dolgoprogaša [[Douglas DC-8|Douglas DC-8-55]] in vzpostavila redne lete v [[ZDA]] in [[Kanada|Kanado]], lete so opravljali eno sezono. Povečali so število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. === 1980: Modernizacija === Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti. Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala [[McDonnell Douglas MD-80]]. Eno izmed teh letal je bilo udeleženo v [[Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa|nesreči na Korziki]], v kateri so umrli vsi potniki in člani posadke. V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Švica|Švico]], ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa. Leta 1983 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo [[Ljubljana]]–[[Beograd]]–[[Larnaka]]. Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal [[Airbus A320]] in s tem postali eni prvih operaterjev tega letala. Prav tako so kupili dve novi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash 7]] zaradi [[Zimske olimpijske igre 1984|Zimskih olimpijskih iger]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Prvega avgusta 1985 je Adria postala članica [[Mednarodno združenje za zračni transport|IATA]]. Decembra 1985 je Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje [[Inex]], postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.<ref name="Slovenika"/> Leta 1987 je Adria prepeljala 1.733.590 potnikov. V letu 1989 je v floto prispel prvi [[Airbus A320|A320]], triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal [[Airbus]]. Poganjali so ga prvi motorji IAE 2500 (IAE Engines). To je tudi začetek internega vzdrževanja letal Airbus A320 v Adria tehniki. [[Slika:Adria_Airways_Bucuresti_Rombac_1-11-561RC_One-Eleven_Haafke-1.jpg|sličica|241x241_pik|Adria Airways [[BAC One-Eleven]]]] === 1990: Nastajanje rednega prevoznika === Ko je [[Jugoslavija]] pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na [[Jadransko morje|Jadranu]]. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova [[Airbus A320|Airbusa A320]]. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na [[Brnik]]u in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil poškodovan, zato je odletel v [[Toulouse]] na skoraj enoletno popravilo. Precej sta bili poškodovani tudi letali [[De Havilland Canada Dash 7|Dash-7]] in DC-9-33 RC. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču [[Celovec]] in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami. Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri [[Airbus A320]], štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam. Leta 1991 je družba oddala v najem letalo [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] novo ustanovljeni družbi [[Croatia Airlines]] v Zagrebu. Izguba domačega prometa v druge republike nekdanje Jugoslavije je povzročila tudi spremembo strukture prevozov. Čarterske lete, ki so prej predstavljali približno 90 % poletov, so zamenjale redne linije, ki so predstavljale 70 % vseh poletov. Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v [[Evropa|Evropo]].<ref name="Slovenika"/> Leta 1996 je družba začela dogovore z [[Lufthansa|Lufthanso]]. Aprila 1997 je Adria naročila dve novi letali [[Bombardier CRJ200|Bombardier CRJ-200LR]] z opcijo naročila dodatnega letala. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie. CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR. === 2000: Pridobivanje novih trgov === Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na [[Balkan]]u z Zahodno Evropo z bazo v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Začeli so leteti v mesta [[Sarajevo]], [[Skopje]], [[Ohrid]] in [[Tirana]], in jih povezovati s [[Skandinavija|Skandinavijo]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Francija|Francijo]]. Ko se je končala vojna na [[Kosovo|Kosovu]], je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR. Maribor je bil leta 2000 povezan z [[München|Münchnom]], vendar le za kratek poletni čas. Leta 2001 je tudi Adria občutila upadanje števila potnikov, ki so bili posledica [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|terorističnih napadov]] 11. septembra 2001. Julija 2002 je [[Bombardier Aerospace]] izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v [[Evropa|Evropi]], za vzdrževanje letal CRJ. Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov [[Star Alliance]].<ref name="Slovenika"/> Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR. Eno leto za tem so najeli dve letali [[Boeing 737|Boeing 737-500]] (112 sedežev) kot kompromis med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev). Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali [[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-900]], ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR. Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu. V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s tremi milijoni EUR izgube. Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319. Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam. === 2010: Prodaja in stečaj === Leta 2010 se iz Adrie izloči družba za vzdrževanje letal Adria Tehnika<ref>{{Navedi splet|url=https://adriatehnika.com/sl/zgodovina/|title=Zgodovina Adrie Tehnika|date=2025}}</ref> in postane samostojno podjetje, kar je bil hud finančni udarec prevozniku, saj sta sektorja tehnike in prometa vedno finančno podpirala drug drugega. Leta 2016 je bila družba prodana nemškemu skladu 4K Invest. Že leto prej je bila ločeno prodana Adria Tehnika, in sicer poljski družbi Linetech Holding. Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo o nameri s predstavniki podjetja [[Suhoj]] o dolgoročnem najemu 15 letal tipa [[Suhoj Superjet|Suhoj Superjet 100]].<ref name="SSJ 100">{{navedi novice| url=https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/adria-airways-v-najem-suhojevih-letal-117841.html|title=Adria Airways v najem suhojevih letal.|work=[[Delo (časopis)]] |date=26. 11. 2018 |accessdate=3. 4. 2019}}</ref> Dobava prvih letal je bila predvidena spomladi 2019. Do dogovora ni prišlo.<ref name="SSJ 100a">{{navedi novice|url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3271-adria-airways-odpovedala-narocilo-letal-sukhoi-superjet|title=Adria Airways odpovedala naročilo letal Sukhoi SuperJet.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]]|date=2. 4. 2019|accessdate=3. 4. 2019|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402151153/http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3271-adria-airways-odpovedala-narocilo-letal-sukhoi-superjet|url-status=dead}}</ref> Dne 29.09.2019 v ponedeljek je posadka Adrie Airways izvedla zadnji čarterski let z letalom [[Canadair Regional Jet|CRJ900]] iz Pariza CDG in pripeljala slovenske športnike nazaj v Ljubljano. Zaposleni so to izvedli brezplačno, stroške povratnega leta je krila potovalna agencija Palma. Pilota sta bila Primož Jovanović ter kopilot Marko Kastelic. Družba je 30. 9. 2019 na [[Kranj|kranjsko]] okrožno sodišče vložila predlog za [[stečaj]]. Razglašen je bil [[bankrot]] družbe, za sabo pa je pustila 90 milijonov evrov dolgov. Propad nacionalnega prevoznika Slovenije je naslednjih letih prinesel letalsko revščino, padec letalskega prometa za 50 %, izguba 20 destinacij iz Ljubljane. Slovenija je postala postane ena najslabše letalsko povezanih držav v EU, letališča Ljubljana je iz iz 5. mesta v regiji zdrsnilo na 12. mesto, prišlo je tudi do selitve letalskih strokovnjakov v tujino in hudega padca v turizmu s premožnejšimi gosti. Triindvajsetega septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika, ki nam je dal krila. Naslednika Adrie Airways še ni na vidiku, saj bi bilo za postavitev novega nacionalnega prevoznika potrebno pripraviti znatna sredstva za nakup letal, šolanje pilotov in na koncu tudi dobre pogoje dela na evropskem trgu.. == Letalska šola Adria Airways == Letalska šola Adria Airways je bila ustanovljena leta 1980 v sodelovanju s [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteto za strojništvo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Namen šole je bil usposabljanje bodočih prometnih [[Pilot|pilotov]] v Sloveniji za potrebe Adrie Airways. Letalska šola AA je izšolala tudi veliko privatnih pilotov in inštruktorjev letenja ter vzdrževala kontinuiran dotok novega kadra na trg dela pilotov, izšolala je ogromno količino pilotov iz nekdanje Jugoslavije in tujih pilotov, predvsem Libijcev, Skandinavcev in Italijanov. Inštruktorski kolektiv je štel 7 inštruktorjev letenja. Flota letalske šole je bila na vrhuncu namensko enotna in je imela vsa letala izključno [[Združene države Amerike|ameriškega]] proizvajalca [[Piper Aircraft]]. Obsegala je: 4 letala [[Piper PA-38 Tomahawk]], 1 letalo [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Warrior]], 2 letali Piper PA-28 Arrow, 1 dvomotorno letalo [[Piper PA-34 Seneca|Piper PA-34 Seneca I]] in 1 simulator letenja [[Simulator letenja|FNTP II]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] šolanje in šolanje za certifikat [[Multi-crew cooperation|MCC - letenje v veččlanski posadki]] preden so kandidati lahko pristopili na [[type rating]] v tujini za [[McDonnell Douglas DC-9]], [[McDonnell Douglas MD-80]] ali [[Airbus A320|Airbus A-320]]. Takšna letalska šola je dajala izjemne rezultate ter hitro napredovanje po sorodnih tipih letal in visoko kvaliteto kadra. Letalska šola je v kasnejšem obdobju spreminjala floto. Najprej je prodala dvomotorno letalo, ki ga je nato morala najemati iz Avstrije, večinoma [[Diamond DA42|Diamond DA-42]]. Kasneje so odprodali še enega Arrowa in Warriorja. Kupili so se trije zelo lahki [[CZAW SportCruiser|SportCruiserji]] za osnovno šolanje in en [[SOCATA TB|TB-10 Tobago]] za IFR šolanje. Če se je nekdo šolal na določenem tipu letala, je v primeru izpada moral čakati, saj so bila vsa letala namenska. Mešanje različnih tipov letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav v zadnjih letih znižalo kvaliteto šolanja. Zaradi odprodaje dvomotornega letala so kandidati za šolanje čakali tudi do pol leta, da se jih je nabralo dovolj za izposojo dvomotornega letala. Enotna flota [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letal]] z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. Letalska šola je v svoji zgodovini izšolala 2800 pilotov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-adrijini-letalski-soli-tecajnike-zavajali-vse-do-njenega-konca/503192|title=V Adrijini letalski šoli tečajnike zavajali vse do njenega konca|date=25.10.2019}}</ref> {| class="wikitable" |+Flota letalske šole AA !št. !Letalo ![[Registracija zrakoplova|reg. št.]] MSN !Izvor !Vloga |- |4 |[[Piper PA-38 Tomahawk]] |S5-DAA msn: 38-78A0476 S5-DBH msn: 38-78A0423 S5-DAZ msn: 38-79A0258 S5-DHA msn: 38-78A0379 |{{USA}} |PPL(A), NVFR, FI(A) |- |1 |[[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28-161 Warrior]] | |{{USA}} |PPL(A), NVFR, aerotaxi |- |2 |Piper PA-28 Arrow |S5-DAB msn: 2803011 S5-DAC msn: 2803012 |{{USA}} |CPL(A), SE/IR, aerotaxi |- |1 |[[Piper PA-34 Seneca|Piper PA-34 Seneca III]] |S5-CAA msn: 34-8233058 |{{USA}} |CPL(A), MEP, ME/IR, CRI(MEP), aerotaxi |- |1 |CAE Inc. [[Simulator letenja|FNTP II]] | |{{CAN}} |SEP(L), MEP(L), SE/IR, ME/IR, MCC |} == Destinacije == Pregled rednih in čarterskih destinacij Adrie Airways. {| class="wikitable" |- | style="background:#ffe6bd;"| |matično letališče (hub) |- || |celoletna linija |- | style="background:#dfd;"| |sezonska linija (poletni vozni red 2019) |} ===Redne destinacije iz Ljubljane<ref>{{navedi splet |url=https://www.adria.si/sl/destinacije-in-leti/kam-letimo/ |title=Adria Airways |date=30 June 2016 |accessdate=2016-07-25 |archive-date=2015-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151116202815/https://www.adria.si/sl/destinacije-in-leti/kam-letimo/ |url-status=dead }}</ref>=== [[Slika:Airbus_Adria_Airways.JPG|thumb|right|240px|Airbus na Letališču Jožeta Pučnika]] [[Slika:Adria Airways CRJ-900 KvW.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.]] [[Slika:2010-06-30 CRJ200 Adria S5-AAH EDDF 01.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.]] [[Slika:S5-AAT landing in Frankfurt.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Airbus A320]], S5-AAT, v retro barvah.]] {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Amsterdam]]||{{flag|Nizozemska}}||align=center|AMS||align=center|EHAM||[[Letališče Schiphol]] |- |[[Bruselj]]||{{flag|Belgija}}||align=center|BRU||align=center|EBBR||[[Letališče Bruselj]] |- |[[Dunaj]]||{{flag|Austria}}||align=center|VIE||align=center|LOWW||[[Mednarodno letališče Dunaj|Letališče Dunaj-Schwechat]] |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |- |[[Kobenhavn]]||{{flag|Danska}}||align=center|CPH||align=center|EKCH||[[Letališče Kastrup]] |-style="background:#dfd;" |[[Manchester]]||{{flag|Združeno kraljestvo}}||align=center|MAN||align=center|EGCC||[[Letališče Manchester]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |- |[[Pariz]]||{{flag|Francija}}||align=center|CDG||align=center|LFPG|||[[Letališče Charles de Gaulle Pariz]] |- |[[Podgorica]]||{{flag|Črna Gora}}||align=center|TGD||align=center|LYPG||[[Letališče Podgorica]] |- |[[Praga]]||{{flag|Češka}}||align=center|PRG||align=center|LKPR||[[Letališče Václava Havla Praga]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Priština]]||{{flag|Kosovo}}||align=center|PRN||align=center|BKPR||[[Mednarodno letališče Priština|Letališče Priština]] |- |[[Sarajevo]]||{{flag|Bosna in Hercegovina}}||align=center|SJJ||align=center|LQSA||[[Mednarodno letališče Sarajevo|Letališče Sarajevo-Butmir]] |- |[[Skopje]]||{{flag|Makedonija}}||align=center|SKP||align=center|LWSK||[[Letališče Skopje]] |- |[[Sofija]]||{{flag|Bolgarija}}||align=center|SOF||align=center|LBSF||[[Letališče Sofija]] |-style="background:#dfd;" |[[Tel Aviv]]||{{flag|Izrael}}||align=center|TLV||align=center|LLBG||[[Letališče Ben Gurion Tel Aviv]] |- |[[Tirana]]||{{flag|Albanija}}||align=center|TIA||align=center|LATI||[[Letališče Nënë Tereza Tirana]] |- |[[Zürich]]||{{flag|Švica}}||align=center|ZRH||align=center|LSZH||[[Letališče Zürich-Kloten]] |} ===Redne destinacije iz Prištine=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija}}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |} === Redne destinacije iz Tirane === [[Slika:Adria.airways.b737-500.ur-gas.taxis.arp.jpg|thumb|right|240px|Adria Airways, [[Boeing 737|Boeing 737-500]] na letališču London Gatwick, leta 2005.]] {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Frankfurt]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|FRA||align=center|EDDF|||[[Letališče Frankfurt|Letališče Frankfurt / Main]] |-style="background:#ffe6bd;" |[[Ljubljana]]||{{flag|Slovenija}}||align=center|LJU||align=center|LJLJ||[[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana]] |- |[[München]]||{{flag|Nemčija}}||align=center|MUC||align=center|EDDM||[[Letališče Franz Josef Strauß München]] |} ===Čarterske destinacije iz Ljubljane=== {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |-style="background:#dfd;" |[[Antalya]]||{{flag|Turčija}}||align=center|AYT||align=center|LTAI|| [[Letališče Antalija]] |-style="background:#dfd;" |[[Kios]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JKH||align=center|LGHI||[[Letališče Kios]] |-style="background:#dfd;" |[[Girona]]||{{flag|Španija}}||align=center|GRO||align=center|LEGE||[[Letališče Girona–Costa Brava]] |-style="background:#dfd;" |[[Heraklion]]||{{flag|Grčija}}||align=center|HER||align=center|LGIR||[[Letališče Heraklion]] |-style="background:#dfd;" |[[Hurgada]]||{{flag|Egipt}}||align=center|HRG||align=center|HEGN||[[Letališče Hurghada]] |-style="background:#dfd;" |[[Karpatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|AOK||align=center|LGKP||[[Letališče Karpathos]] |-style="background:#dfd;" |[[Kefalonija]]||{{flag|Grčija}}||align=center|EFL||align=center|LGKF||[[Letališče Kefalonija]] |-style="background:#dfd;" |[[Kos (otok)|Kos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|KGS||align=center|LGKO||[[Letališče Kos]] |-style="background:#dfd;" |[[Lamezia Terme]]||{{flag|Italija}}||align=center|SUF||align=center|LICA||[[Letališče Lamezia Terme]] |-style="background:#dfd;" |[[Lesbos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|MJT||align=center|LGMT||[[Letališče Mytilene]] |-style="background:#dfd;" |[[Preveza]]||{{flag|Grčija}}||align=center|PVK||align=center|LGPZ||[[Letališče Preveza-Lefkada Aktion National Airport|Letališče Preveza-Lefkada, Aktion]] |-style="background:#dfd;" |[[Rodos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|RHO||align=center|LGRP||[[Letališče Diagoras, Rodos]] |-style="background:#dfd;" |[[Samos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|SMI||align=center|LGSM||[[Letališče Samos]] |-style="background:#dfd;" |[[Santorini]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JTR||align=center|LGSR||[[Letališče Santorini (Thira)]] |-style="background:#dfd;" |[[Skiatos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|JSI||align=center|LGSK||[[Letališče Skiatos]] |-style="background:#dfd;" |[[Zakintos]]||{{flag|Grčija}}||align=center|ZTH||align=center|LGZA||[[Mednarodno letališče D. Solomos, Zakintos|Letališče D. Solomos Zakintos]] |} == Flota == === Flota === Pregled flote Adrie Airways, zadnjič posodobljeno: avgust 2019. {| class="sortable toccolours" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |+'''Flota leta 2019 AA''' |- bgcolor="#1a85b7" ! Tip letala || Št. || Št. sedežev ||Različica in [[Regionalizacija Slovenije|reg.]] || Opombe |- | align="center" |[[Airbus A320|Airbus A319-100]]|| align="center" |3|| align="center" |142/144||<u>A319-111</u>: S5-AAX<br><u>A319-132</u>: S5-AAP, S5-AAR ||S5-AAP in S5-AAR 144 sedežev, S5-AAX 142 sedežev |- | align="center" |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-700]]|| align="center" |2|| align="center" |70||<u>CRJ-700ER</u>: S5-AAY, S5-AAZ||S5-AAZ na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Luxair]].<ref name="Posoja letal 2019" /> |- | align="center" |[[Canadair Regional Jet|Bombardier CRJ-900]]|| align="center" |9|| align="center" |86/90 ||<u>CRJ-900ER</u>: S5-AFB<br><u>CRJ-900LR</u>: S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV S5-AFA, S5-AFC||S5-AAV v barvah [[Star Alliance]].<br>Predvidena širitev flote z dodatnimi CRJ-900 v 2020.<ref name="Širitev flote v 2020">{{navedi novice| url=https://www.exyuaviation.com/2019/04/adria-considering-bombardier-jet-lease.html|title=Adria considering Bombardier jet lease.|work=[[EX-YU Aviation News]] |date=10. 4. 2019 |accessdate=23. 7. 2019}}</ref><br>Dve letali na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Lufthansa]].<ref name="Posoja letal 2019" /><br>Dve letali na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Austrian Airlines]].<ref name="Posoja letal 2019">{{navedi novice|url=http://www.sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|title=Posla Adrie s Suhojem za enkrat ne bo.|work=[[Sierra5.net - Slovenski letalski portal]]|date=27. 3. 2019|accessdate=2. 4. 2019|archive-date=2019-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401121450/http://sierra5.net/novice-novo/novice/item/3267-posla-adrie-s-suhojem-za-enkrat-ne-bo|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |[[Saab 2000]]|| align="center" |4|| align="center" |50||S5-AFE, S5-AFF, S5-AFG, S5-AFJ||Eno letalo na posoji pod t.i. ''wet lease'' pogoji pri letalski družbi [[Swiss International Air Lines]].<ref name="Posoja Saab 2000">{{navedi novice| url=https://www.exyuaviation.com/2018/10/adria-inks-swiss-wet-lease-deal.html|title=Adria inks Swiss wet-lease deal.|work=[[EX-YU Aviation News]] |date=8. 10. 2018 |accessdate=6. 11. 2018}}</ref> |- !Skupno !20 !1556 |} === Nekdanja flota === Pregled nekdanjih letal Adrie Airways.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|website=ex yu aviation}}</ref><ref name="Nekdanja flota">{{navedi novice|url=https://www.planespotters.net/airline/Adria-Airways|title=Nekdanja flota.|work=[[Planespotters.net]]|date=21. 6. 2018|accessdate=29. 6. 2018|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629131604/https://www.planespotters.net/airline/Adria-Airways|url-status=dead}}</ref><ref name="Adria Airways zgodovina">{{navedi novice|url=https://www.adria.si/sl/o-druzbi/podjetje/zgodovina/|title=Adria Airways zgodovina.|work=[[Adria.si]]|date=29. 6. 2018|accessdate=29. 6. 2018|archive-date=2018-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180629131526/https://www.adria.si/sl/o-druzbi/podjetje/zgodovina/|url-status=dead}}</ref> {| class="sortable toccolours" border="1" cellpadding="3" style="border-collapse:collapse" |+'''Nekdanja flota AA''' |- bgcolor="#1a85b7" ! Tip letala || Št. !Registracija||Čas uporabe || Opombe |- |[[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]]|| align="center" |4 |YU-AFC,YU-AFD, YU-AFE, YU-AFF || align="center" |1961–??|| |- |[[Douglas DC-6|Douglas DC-6A]]|| align="center" |1 |YU-AFG|| align="center" |1971–??|| |- |[[Douglas DC-8|Douglas DC-8-55]]|| align="center" |1 |N806SW|| align="center" |1972–1972|| |- |[[Sud Aviation Caravelle|Sud Aviation SE 210 Caravelle]]|| align="center" |1 |YU-AJE|| align="center" |??–??|| |- |[[Airbus A320|Airbus A320-200]]|| align="center" |5 |S5-AAA (YU-AOA), S5-AAB (YU-AOD), S5-AAC (YU-AOE), YU-AOB, S5-AAS, S5-AAT || align="center" |1989–2015|| |- |[[Boeing 737|Boeing 737-400]]|| align="center" |1 |UR-GAV|| align="center" |2007–2007|| |- |[[Boeing 737|Boeing 737-500]]|| align="center" |3 |S5-AAM, D-ACIN, UR-GAS|| align="center" |2006–2009|| |- |[[Bombardier CRJ200|Bombardier CRJ-100/200]]|| align="center" |9 |<u>CRJ100</u>: S5-AAH, F-GPYQ, EC-JOD <u>CRJ200</u>: S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG, S5-AAI, S5-AAJ | align="center" |1998–2016|| |- |[[De Havilland Canada Dash 7]]|| align="center" |2 |S5-ACA (YU-AIE), S5-ACB (YU-AIF)|| align="center" |1984–1998|| |- |[[McDonnell Douglas DC-9|McDonnell Douglas DC-9-30]] |2 |S5-ABF (YU-AHJ), S5-ABH (YU-AJF) | | |- |McDonnell Douglas DC-9-32 |7 |YU-AJO, YU-AJR, YU-AHR, YU-AJB, YU-AJN; YU-AJX in YU-AJY | | |- |McDonnell Douglas DC-9-33CF |4 |S5-ABG (YU-AHW), YU-AJP <u>DC-9-50</u>: YU-AJT, YU-AJU | | |- |[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-81]] |1 |S5-ABE (YU-AJZ) | | |- |McDonnell Douglas MD-82 |5 |YU-ANA, S5-ABA (YU-ANB), S5-ABB (YU-ANC), S5-ABC (YU-ANG), S5-ABD (YU-ANO) | | |- |BAC 1-11 / ROMBAC 1-11 |6 |YU-ANR , YU-AKN, YU-ANN , YU-ANM , YU-ANT, YU-ANS | | |- |[[De Havilland Canada Dash 7|DeHavilland DHC-7]] |2 |S5-ACA (YU-AIE), S5-ACB (YU-AIF) | | |- |[[Saab 2000]] |4 |5-AFJ, S5-AFG, S5-AFF, S5-AFE | | |- |[[Fokker 50]] |1 |I-MLRT | |tovor |- |[[Saab 340]]|| align="center" |2 | S5-BAM, S5-BAN|| align="center" |2006–2008||tovor |- |'''Skupno''' |62 | colspan="3" | |- |} == Lastništvo == Lastniška struktura družbe na dan 29.8.2016: * AA INTERNATIONAL AVIATION HOLDING GmbH - 100,00 % == Nesreče == * [[19. marec]] [[1972]], YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v [[Aden, Jemen|Adnu]] ([[Jemen]]) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAiru. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v goro poleg letališča. * [[23. november]] [[1974]], YU-AJN, v [[Beograd]]u je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pristajalno stezo in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke. * [[30. oktober]] [[1975]], YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5 km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec. * [[10. september]] [[1976]], YU-AJR, [[Trčenje v zraku nad Vrbovcem leta 1976|trčenje v zraku nad Vrbovcem]] ([[Hrvaška]]) med [[Hawker Siddeley Trident]]om družbe [[British Airways]] in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30. * [[1. december]] [[1981]], YU-ANA, [[Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa]] se je med približevanjem [[Letališče Ajaccio|letališču Ajaccio]] zaletel v goro [[San Pietro]], pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom. === Incidenti === * Leta [[1984]], YU-AIF, je DHC-7 po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles. * Konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup. == Glej tudi == * [[Seznam letalskih prevoznikov]] == Opombe == {{sklici}} ==Viri== * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20160527182732/https://www.adria.si/ Domača spletna stran Adrie Airways (archive.org)] * [https://www.24ur.com/novice/slovenija/zgodbe-in-tihi-ponos-na-cas-ko-je-slovenija-imela-svoja-krila.html Zgodbe in tihi ponos na čas, ko je Slovenija imela svoja krila] {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Adria Airways]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1961]] [[Kategorija:Letalski prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Star Alliance]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2019]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Letalski prevozniki]] anmxvqufi3m429c8efqcq2u6fd0vzuc 0 88510 6749746 4985759 2026-09-12T18:01:36Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749746 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 88757 6749753 4044916 2026-09-12T18:12:59Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749753 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 88758 6749754 2896761 2026-09-12T18:13:07Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749754 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 88954 6749755 2726074 2026-09-12T18:13:24Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749755 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 89179 6749930 6742467 2026-09-13T06:55:47Z Neka oseba 238731 6749930 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = 74. srednji pehotni bataljon | image = [[File:74SrPB (pobarvan).png|160px]] | caption = | country = {{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]] | allegiance = [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px|Znak Slovenske vojske]] [[Slovenska vojska]] | type = [[Mehanizirane enote|Mehanizirana enota]] | branch = [[Kopenska vojska]] | dates = [[1. januar]] [[2008]] - danes | specialization = [[Pehotno bojevanje]] | command_structure = [[72. brigada Slovenske vojske]] | size = [[Bataljon]] | current_commander = [[podpolkovnik]] [[Boštjan Baš]] | garrison = [[Vojašnica generala Maistra]], [[Maribor]] | ceremonial_chief = | nickname = Kleščmani | motto = | colors = | march = | mascot = | battles = | notable_commanders = | anniversaries = [[30. marec]] }} '''74. Srednji pehotni bataljon''' ([[kratica]]: '''74. SPEHB'''), je [[Mehanizirane enote|mehaniziran]] [[bataljon]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], ki je bil 1. januarja 2008 z reorganiziran iz ''[[74. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske|74. oklepno-mehaniziranega bataljona]] v 74. Motorizirani bataljon''. Bataljon deluje v sestavi [[72. brigada Slovenske vojske|72. brigade]] ter zagotavlja bojne zmogljivosti za izvajanje nalog nacionalne obrambe in zavezništva zunaj slovenskega ozemlja. == Zgodovina == Bataljon je bil prvotno opremljen z [[bojno vozilo pehote|bojnimi vozili pehote]] [[BVP M-80]], nastanjen v [[Vojašnica generala Maistra|Vojašnica Maribor]] in podrejen ''[[1. brigada Slovenske vojske|1. brigadi]]''. Leta 2009 je bil bataljon opremljen s prvimi 13 vozili [[Patria AMV|Svarun]]. Bataljoni je bil 1. januarja 2008 z reorganiziran iz ''[[74. oklepno-mehanizirani bataljon Slovenske vojske|74. oklepno-mehaniziranega bataljona]]'' v 74''.'' Motorizirani bataljon. V letih med 2011 in 2013 je bil to prvi bataljon, kateremu je poveljevala ženska – podpolkovnica [[Alenka Petek (častnica)|Alenka Petek]].<ref name="mo.gov.si">{{Navedi splet|url=http://www.mo.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6068/?cHash=5e89eb7abc|title=MO.gov.si - Primopredaja dolžnosti poveljnika 74. motoriziranega bataljona 1. brigade SV|accessdate=2011-11-19|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305010917/http://www.mo.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6068/?cHash=5e89eb7abc|url-status=dead}}</ref> Leta 2024 pa je bil prestrukturiran v 74. Srednji pehotni bataljon. == Naloge == * izvajanje usposabljanja pripadnikov bataljona ter vodenje in izvajanje priprav pred napotitvijo v mednarodne operacije in misije, * delovanje v mednarodnih operacijah in misijah, * sodelovanje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. == Organizacija == === 2025 === [[Slika:Struktura 74. Srednjega pehotnega bataljona SV.png|sličica|201x201_pik|Struktura 74. bataljona SV 2025]] * poveljstvo, * poveljniška četa, * 1. srednja pehotna četa, * 2. srednja pehotna četa, * 3. srednja pehotna četa, * četa za ognjeno podporo, * četa za podporo in * učna enota. == Vodstvo == ; Poveljniki * [[podpolkovnik (Slovenska vojska)|podpolkovnik]] [[Igor Cebek]]: 2008–2. december 2009<ref name="slovenskavojska.si">{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/predaja-in-prevzem-dolznosti-poveljnika-74-motoriziranega-bataljona/ |title=Slovenskavojska.si - Predaja in prevzem dolžnosti poveljnika 74. motoriziranega bataljona |accessdate=2011-09-03 |archive-date=2010-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100307023545/http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostjo/sporocila-za-javnost/novica/nov/predaja-in-prevzem-dolznosti-poveljnika-74-motoriziranega-bataljona/ |url-status=dead }}</ref> * [[major (Slovenska vojska)|major]]/podpolkovnik [[Leon Holc]]: 2. december 2009<ref name="slovenskavojska.si"/>–15. november 2011<ref name="mo.gov.si"/> * [[podpolkovnik]] [[Alenka Petek (častnica)|Alenka Petek]]: 15. november [[2011]]<ref name="mo.gov.si"/>–4. junij 2013 * [[podpolkovnik]] [[Boštjan Baš]]: 4. junij 2013<ref name="mo.gov.si"/> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam enot Slovenske vojske]] {{-}} {{Slovenskavojska}} {{Bataljoni SV}} ==Commons== {{commonscat|74. motorizirani bataljon Slovenske vojske}} {{unit-stub}} [[Kategorija:Motorizirani bataljoni Slovenske vojske|0074]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2008|0074]] [[Kategorija:Vojaške enote, garnizirane v Pivki|0074]] sc4q2c5fr38029zc1ay5w5e7ngphjsp 0 91085 6749756 4053109 2026-09-12T18:13:43Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749756 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 91089 6749757 2728130 2026-09-12T18:13:50Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749757 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 92689 6749758 2896740 2026-09-12T18:13:58Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749758 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 94676 6749759 2896741 2026-09-12T18:14:05Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749759 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 94682 6749760 2896742 2026-09-12T18:14:14Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749760 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 94684 6749766 2726075 2026-09-12T18:25:42Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749766 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 94771 6749767 2726258 2026-09-12T18:25:51Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749767 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 94772 6749768 2728131 2026-09-12T18:26:00Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749768 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 94773 6749769 2896743 2026-09-12T18:26:07Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749769 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 94790 6749770 5864560 2026-09-12T18:26:16Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749770 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 94816 6749954 2896746 2026-09-13T09:18:21Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749954 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95026 6749955 2726076 2026-09-13T09:18:37Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749955 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95083 6749956 2726259 2026-09-13T09:18:43Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749956 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95165 6749957 2728132 2026-09-13T09:18:58Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749957 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95214 6749958 4478473 2026-09-13T09:19:07Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749958 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95245 6749959 2896748 2026-09-13T09:19:11Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749959 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95407 6749960 2896749 2026-09-13T09:19:18Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749960 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95523 6749961 2726077 2026-09-13T09:19:23Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749961 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95685 6749962 2726260 2026-09-13T09:19:30Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749962 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 0 95706 6749963 2728133 2026-09-13T09:19:35Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6749963 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine#Številke]] nbd0fxxcywefjf7dwe9h6irwlz9uqpn 4 95790 6749689 6643799 2026-09-12T16:18:42Z Erardo Galbi 166658 /* Sekstanje */ odgovor 6749689 wikitext text/x-wiki {{pravilo|WP:PREVEDI}} Nekatere strani v Wikipediji je '''treba prevesti'''. Nekateri uporabniki Wikipedije si pri pisanju člankov pomagajo tako, da vsebino prekopirajo iz drugih Wikipedij. Pogosto se zgodi, da del besedila pustijo neprevedenega. To je lahko zelo nadležno za bralce, ki ne znajo tega tujega jezika. Cilj slovenske Wikipedije pa je ustvariti prosto dostopno zbirko znanja ''v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]''. Nekateri (največkrat tuji) uporabniki se poslužujejo uslug avtomatskih prevajalnikov besedila, ki so na voljo zastonj na spletu (predvsem [http://translate.google.com/# Google Translate], ki vključuje tudi slovenščino). Ti programi so uporabni za pomoč pri razumevanju krajših besedil, še zdaleč pa niso na taki stopnji, da bi producirali slovnično pravilne prevode. Težava je še večja, ker slovenščina ni svetovni jezik, zato niso tako razviti kot recimo prevajalniki med francoščino in angleščino. Rezultat je tako pogosto popolnoma nerazumljiv. == Označevanje == Če v [[Wikipedija|Wikipediji]] opazite članek, ki ga je treba prevesti in nimate časa, da bi ga prevedli, na vrh besedila dodajte vnos <pre><nowiki>{{prevedi|datum}}</nowiki></pre> pri čemer datum nadomestimo z {{CURRENTDAY}}.{{CURRENTMONTH}}.{{CURRENTYEAR}} Članki oz. njihovi deli, ki jih avtor kljub obvestilu dlje časa pusti neprevedene, in jih nima časa/volje prevesti nihče od Wikipedistov, izpolnjujejo [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|merila za hitri izbris]]. == Seznam člankov == ====[[Seznam največjih pokritih stadionov po kapaciteti]]==== Jezik tega članka je angleščina. <!-- Predloga:Potrebenprevod --> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:55, 25. junij 2021 (CEST) ====[[Morski led]]==== Polno angleških izrazov in slabega strojnega prevajanja.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:08, 21. oktober 2021 (CEST) ====[[Morje]]==== Razdelek seznama morji po oceanih ima nekatere angleška gesla. Bom uredil, ko bom našel imena za vsa ta morja. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:08, 21. oktober 2021 (CEST) ====[[Dama s hermelinom]]==== Izvorni jezik tega članka je bil angleščina. Članek potrebuje temeljito lekturo.<!-- Template:Needtrans --> [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:47, 23. januar 2023 (CET) ====[[Sekstanje]]==== Več kot polovica članka je ostala neprevedena v angleščini. Ping avtorju: {{u|Erardo Galbi}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:35, 7. marec 2026 (CET) :Uredim, hvala. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 08:45, 13. marec 2026 (CET) :Sedaj lahko jo odstranimo s seznama? Lp. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 18:18, 12. september 2026 (CEST) fdzclup6lcit1ntdbtr7578c30psusf 6749709 6749689 2026-09-12T16:53:53Z Upwinxp 126544 /* Seznam člankov */ −[[sekstanje]] (urejen) 6749709 wikitext text/x-wiki {{pravilo|WP:PREVEDI}} Nekatere strani v Wikipediji je '''treba prevesti'''. Nekateri uporabniki Wikipedije si pri pisanju člankov pomagajo tako, da vsebino prekopirajo iz drugih Wikipedij. Pogosto se zgodi, da del besedila pustijo neprevedenega. To je lahko zelo nadležno za bralce, ki ne znajo tega tujega jezika. Cilj slovenske Wikipedije pa je ustvariti prosto dostopno zbirko znanja ''v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]''. Nekateri (največkrat tuji) uporabniki se poslužujejo uslug avtomatskih prevajalnikov besedila, ki so na voljo zastonj na spletu (predvsem [http://translate.google.com/# Google Translate], ki vključuje tudi slovenščino). Ti programi so uporabni za pomoč pri razumevanju krajših besedil, še zdaleč pa niso na taki stopnji, da bi producirali slovnično pravilne prevode. Težava je še večja, ker slovenščina ni svetovni jezik, zato niso tako razviti kot recimo prevajalniki med francoščino in angleščino. Rezultat je tako pogosto popolnoma nerazumljiv. == Označevanje == Če v [[Wikipedija|Wikipediji]] opazite članek, ki ga je treba prevesti in nimate časa, da bi ga prevedli, na vrh besedila dodajte vnos <pre><nowiki>{{prevedi|datum}}</nowiki></pre> pri čemer datum nadomestimo z {{CURRENTDAY}}.{{CURRENTMONTH}}.{{CURRENTYEAR}} Članki oz. njihovi deli, ki jih avtor kljub obvestilu dlje časa pusti neprevedene, in jih nima časa/volje prevesti nihče od Wikipedistov, izpolnjujejo [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|merila za hitri izbris]]. == Seznam člankov == ====[[Seznam največjih pokritih stadionov po kapaciteti]]==== Jezik tega članka je angleščina. <!-- Predloga:Potrebenprevod --> '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:55, 25. junij 2021 (CEST) ====[[Morski led]]==== Polno angleških izrazov in slabega strojnega prevajanja.--[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:08, 21. oktober 2021 (CEST) ====[[Morje]]==== Razdelek seznama morji po oceanih ima nekatere angleška gesla. Bom uredil, ko bom našel imena za vsa ta morja. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:08, 21. oktober 2021 (CEST) ====[[Dama s hermelinom]]==== Izvorni jezik tega članka je bil angleščina. Članek potrebuje temeljito lekturo.<!-- Template:Needtrans --> [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:47, 23. januar 2023 (CET) leg67ouy9leojpzmyzh44mvyr9tx8lb 4 98892 6749823 6475993 2026-09-12T19:41:42Z MaksiKavsek 244409 manjši popravki 6749823 wikitext text/x-wiki {{pravilo|WP:BIR|WP:IR}} {{povzetek pravila|Članki ne smejo vsebovati prej neobjavljenih argumentov, konceptov, misli, trditev, podatkov ali teorij. Še več, članki ne smejo vsebovati nobene ''nove analize ali sinteze'' objavljenih argumentov, konceptov, misli, trditev, podatkov ali teorij, ki bi zagovarjali določeno stališče.}} {{seznam pravil}} [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|Wikipedija ni]] mesto za izvirno raziskovanje. [[Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]] in izogibanje izvirnemu raziskovanju sta tesno prepletena: edini način, da dokažete, da ne gre za izvirno raziskovanje, je z navajanjem [[#Zanesljive publikacije|uglednih virov]], ki podajajo podatke, '''neposredno povezane''' s temo članka, in da se držite vsebine teh virov. '''Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja''' je eno izmed treh pravil o vsebini Wikipedije. Drugi dve sta [[Wikipedija:Nepristranskost]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. Skupaj ta pravila določajo vrsto in kakovost gradiva, ki je sprejemljivo za [[Wikipedija:Imenski prostor|glavni imenski prostor]]. Ker se medsebojno dopolnjujejo, jih ne bi smeli razlagati neodvisno drugo od drugega, in bi si morali urejevalci prizadevati, da se seznanijo z vsemi tremi. O načelih, na katerih temeljijo, se ne pogajamo in jih ni mogoče preseči z drugimi pravili, smernicami ali soglasjem urejevalcev. Strani teh pravil se sme urejati le z namenom izboljšati uporabo in razlago teh načel. ==Opredelitev== '''''Izvirno raziskovanje''''' je izraz, ki ga v Wikipediji uporabljamo za gradivo, ki ga članki dodajo, ne da bi bilo predhodno objavljeno v [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivem viru]]. Sem spadajo na primer argumenti, razumevanja, podatki, ideje, trditve in koncepti ter vsakršna nova analiza ali sinteza neobjavljenega gradiva, ki podpira določeno stališče - ali z besedami soustanovitelja Wikipedije [[Jimmy Wales|Jimba Walesa]], ki bi pomenila »nov oris ali tolmačenje zgodovine«. ==Primarni in sekundarni viri== {{policy shortcut|WP:PRIMARNI|WP:SEKUNDARNI}} Vsi viri morajo biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivi]]. '''[[Primarni vir]]i''' podatke ali informacije uvajajo. To so na primer: *arheološke najdbe *fotografije (vendar glej besedilo niže) *zgodovinski dokumenti, kot so dnevniki, popisi, videoposnetki ali zapisi zaslišanj, novinarske konference, sodbe in intervjuji *tabelirani rezultati anket in vprašalnikov *zapisi ali posnetki laboratorijskih raziskav in opazovanj *zapisi in posnetki terenskih opazovanj *umetniška in domišljijska dela, kot so poezija, skripti, scenariji, romani, filmi, videoposnetki in televizijski programi (v digitalni ali analogni obliki) '''[[Sekundarni vir]]i''' so posplošitve, analize, sinteze, razlage ali tolmačenja informacij ali podatkov iz drugih virov. V članku o [[starorimska civilizacija|antičnem piscu]] [[Cicero|Ciceru]] štejejo kot primarni viri besedila, ki jih Ciceru pripisujejo ugledni strokovnjaki, in njihovi priznani prevodi. Sekundarni viri pa so besedila, ki so jih o Ciceru in njegovem delu napisali drugi. Izvirnega raziskovanja z nastankom primarnih virov ne sprejemamo. Vsi članki v Wikipediji morajo temeljiti na podatkih iz objavljenih primarnih in sekundarnih virov. To ni »izvirno raziskovanje«, temveč »raziskovanje na osnovi virov« in je za pisanje enciklopedije osrednjega pomena. Prednost pred članki, ki se opirajo na primarne vire, imajo članki, ki temeljijo predvsem na sekundarnih. Čeprav naj večina člankov in razdelkov temelji predvsem na sekundarnih virih, lahko v razmeroma redkih okoliščinah temeljijo tudi samo na primarnih (npr. trenutni dogodki ali nekatere sodbe). Taki članki in razdelki naj (1) vsebujejo le opise, ki jih zlahka preveri vsak razumen odrasel bralec brez poglobljenega znanja, in naj (2) ne postavljajo analitičnih, sintetičnih, razlagalnih ali ocenjevalnih trditev. Sodelavci, ki se opirajo na primarne vire, naj skrbno pazijo, da njihovi prispevki ustrezajo obema pogojema. Članke v Wikipediji gradimo na temelju preverljivosti in ne resnice. To pomeni, da poročamo o tem, kar so objavili ugledni viri, in nas ne zanima, ali je gradivo točno. Da bi se izognili izvirnemu raziskovanju in bi pripomogli k izboljšanju kakovosti Wikipedije, je nujno, da je vse gradivo iz primarnih virov kot tudi vsakršno posplošitev, analizo, sintezo, razlago ali oceno informacij ali podatkov objavila neka ugledna publikacija (torej ne Wikipedija), ki je bralcem na razpolago bodisi prek spletne strani (ki ni Wikipedija) ali v javni knjižnici. Ustrezno [[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje]], ki bralcem omogoča, da vir, iz katerega črpate, sami poiščejo, in se prepričajo o zanesljivosti podatkov v Wikipediji, je izredno pomembno. V nekaterih primerih je lahko sporno, kaj je ugleden ali zanesljiv vir. Kadar o tem ni mogoče doseči sporazuma, naj bodo v članku opisani dilema ter podatki iz različnih virov. S tem boste pripomogli tudi k večji [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. ==Kaj je izključeno== Urejanje je izvirno raziskovanje, kadar '''predlaga''' misli ali argumente. Sem spada kar koli od naštetega: * uvajanje teorije ali metode rešitve; * uvajanje izvirnega razumevanja; * opredelitve novih izrazov; * nove opredelitve ali utemeljenost na novih opredelitvah uveljavljenih izrazov; * uvajanje argumenta, ki podpira ali nasprotuje drugemu razumevanju, teoriji, argumentu ali stališču, brez navajanja uglednih virov zanj * uvajanje analize ali sinteze sprejetih podatkov, idej, mnenj ali argumentov na način, ki podpira stališče urejevalca, ne da bi bila ta analiza ali sinteza pripisana uglednemu viru; * uvajanje ali uporaba novosti (novih besed) brez pripisa novosti uglednemu viru. Kadar iz teh razlogov kaj izključimo iz Wikipedije, ne gre nujno za ''slabo'' gradivo. Zavrniti bi morali celo novinarstvo na ravni za [[Pulitzerjeva nagrada|Pulitzerjevo nagrado]] ali znanost, ki si zasluži [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]], če bi jo avtorji skušali najprej objaviti v Wikipediji. Če imate zamisel, ki bi jo radi vključili v Wikipedijo, je najbolje, da jo najprej objavite v vrstniško recenzirani reviji ali uglednem viru novic, iz katerega jo potem [[WP:NS|nepristransko]] navedite. == Zakaj je izvirno raziskovanje izključeno == Prvotni razlog za pravilo ''brez izvirnega raziskovanja'' je bil zavrnitev osebnih teorij nekaterih ljudi, ki poskušajo pritegniti pozornost nanje in nase. Vendar pa ima zavračanje izvirnega raziskovanja večji pomen kot le ''zavrnitev osebnih teorij šušmarjev''. Zavrača tudi osebne poglede in politična stališča urejevalcev, njihove osebne analize ali razumevanja objavljenega gradiva kot tudi vsakršno neobjavljeno sintezo objavljenega gradiva, kjer bi taka sinteza lahko podpirala stališče ali mnenje urejevalca ali argument ali opredelitev, ki jo poskuša vpeljati. To pomeni, da morajo biti vsi podatki, mnenja, razlage, definicije in argumenti že objavljeni v neki zanesljivi publikaciji ''v zvezi s temo članka''. Podrobneje je to opisano z [[Wikipedia:No original research#Synthesis of published material serving to advance a position|zgled]]om. V veljavi za vse urejevalce nam to pravilo pomaga pri doseganju večjega ugleda na več pomembnih načinov: # Dolžnost Wikipedije do bralcev je, da predstavlja zanesljive in splošno sprejete informacije. To lahko dosežemo le z opiranjem na zanesljive ali ugledne objavljene vire. Za oceno zanesljivosti vira glej »[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Ugledne publikacije|Kaj šteje kot ugledna publikacija?]]«. # Zanesljivi viri podajajo bralcem načine, na podlagi katerih lahko predmet raziščejo samostojno. Konec koncev so za marsikoga enciklopedije prvi in ne zadnji korak pri raziskovanju. # Opiranje na vire, ki jih je mogoče navajati, pomaga razumeti, kateri pogledi so v članku predstavljeni, in s tem prispeva k upoštevanju pravila [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. # Opiranje na zanesljive vire lahko tudi pripomore k povečanju števila sodelavcev. Kadar nekdo na primer pozna pomemben vir, ki pa v članku še ''ni'' uporabljen, bo k članku lahko prispeval samozavestneje. == Sinteza objavljenega materiala v prid določenemu stališču == {{policy shortcut|WP:SINTEZA|WP:SYN}} Urejevalci pogosto menijo, da lahko, kadar je nek ugleden vir objavil A in drugi B, informaciji A in B v članku povežejo v korist stališča C. Vendar je to zgled nove sinteze objavljenega gradiva v prid določenemu stališču in kot tako pomeni izvirno raziskovanje. »A in B, torej C« je sprejemljivo le, kadar je nek zanesljivi vir ta argument objavil v povezavi s predmetom članka. Zgled iz članka Wikipedije (članek je o osebi Medved, ne o plagiatorstvu na splošno): <blockquote>Jamnik pravi, da je Medved zaradi prepisovanja citatov iz neke druge knjige v svojo knjigo ''Aranžiranje cvetja: resnična zgodba'' plagiral. Medved to zanika in trdi, da je kriv le dobrega strokovnega ravnanja, saj je navedel reference, s katerimi se je seznanil v drugi knjigi.</blockquote> Do tu je vse lepo in prav. Sledi nova sinteza objavljenega gradiva: <blockquote>Če je Medvedova trditev, da se je vedno opiral na prvotne vire laž, bi bilo to v nasprotju z ravnanjem, kot ga priporočata tako ''Chicago Manual of Style'' kot tudi priročnik za pisanje harvardskih študentov. Oba priporočata navajanje iz vira, ki je bil dejansko uporabljen. Noben izmed priročnikov pa kršitve tega pravila ne imenuje »plagiatorstvo«. Plagiatorstvo opredeljujeta drugače, in sicer kot uporabo informacij, idej, besed ali strukture nekega vira, ne da bi ga navedli.</blockquote> Ves zgornji odstavek je izvirno raziskovanje. Gre namreč za urejevalčevo lastno sintezo objavljenega materiala za podporo njegovega razumevanja in mnenja o plagiatorstvu in o tem, ali je Medved resnično plagiral. Urejevalec navaja dobre vire o priporočenem ravnanju (''Chicago Manual of Style'' in priročnik za pisanje harvardskih študentov). V članku o plagiatorstvu so nekateri vidiki, ki jih uvaja, lahko sprejemljivi, če so podprti s povezavami ali navedbami virov. V članku o Medvedu pa odstavek podpira urejevalčevo mnenje, da po določeni opredelitvi plagiatorstva Medved ni plagiral. Ne glede na to, da se njegovo mnenje zdi podprto s priročnikom ''Chicago Manual of Style'', je, če izvzamemo druge stvari, to še vedno le urejevalčevo mnenje. Da bi bil odstavek sprejemljiv v članku o Medvedu, bi moral urejevalec poiskati zanesljiv vir, ki je '''komentiral razhajanje med Jamnikom in Medvedom''' in ki trdi: »Če je Medvedova trditev, da se je vedno opiral na prvotne vire, laž, bi bilo to v nasprotju z ravnanjem, kot ga priporoča ''Chicago Manual of Style'' …« in tako dalje. To pomeni, da mora biti v zanesljivem viru objavljen '''točno ta argument ali kombinacija gradiva v ''govoru o predmetu, o katerem govori članek.'''''. == Navajanje samega sebe == »Brez izvirnega raziskovanja« strokovnjakom ne prepoveduje, da bi k Wikipediji prispevali svoje znanje. Prepoveduje pa, da bi se pri tem opirali na svoje osebno in neposredno znanje, kadar ga ni mogoče preveriti. V Wikipediji prispevke strokovnjakov sprejmemo z velikim veseljem, če so le oprti na [[Wikipedija:Preverljivost|preverljive]] vire. Če je torej nekdo rezultate svojega raziskovanja objavil kje drugje, se lahko pri pisanju v tretji osebi in upoštevanju [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]] opira tudi na ta vir. Čeprav strokovnjaki v Wikipediji niso privilegirani, pogosto poznajo in lahko dostopajo do več preverljivih virov in so tako v veliko pomoč pri preverjanju in navajanju. == Razlaga teorij == Pri teorijah: # Predstavite osrednje zamisli; # Predstavite znane in priljubljene ideje ter splošni »''konsenz''«, pri čemer jasno navedite, kaj je kaj, in ne pozabite, da teorij in pogledov, ki jih zagovarja zelo malo ljudi, ni treba vključiti. Neuveljavljene [[neologizem|neologizme]] in ideje, katerih vir je nestrokovnjak ali majhna skupina nestrokovnjakov, [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlagajte za brisanje]] (ker jih ni mogoče potrditi in ne ker so nujno napačni) ali odstranite iz člankov. == Zanesljive publikacije == {{policy shortcut|WP:RS}} Zanesljive publikacije so vrstniško pregledane revije ter knjige znanih akademskih založb ali univerzitetnih založb ter oddelkov splošnih založnikov, ki so poznani po dobrih strokovnih publikacijah. Za neakademske predmete »zanesljivosti« ni mogoče jasno opredeliti. V splošnem imamo dober občutek, kaj naj bi to bilo. Revija ali objava skrajne politične ali verske skupine v samozaložbi in rumeni tisk sta le redko »zanesljiva«. Tako se recimo na pisanje o sovraštvu nekdanjega predsednika Drnovška do otrok v ''Direktu'' v Wikipediji ne bi oprli. Če pa bi to pisalo v ''Delu'', bi se na članek (in v članku navedene vire) lahko sklicevali. Lahko pa bi se na ''Direkt'' oprli pri pisanju o ''Direktu''. Pri preudarjanju o zanesljivosti publikacije si zastavite nekaj vprašanj. Ali publikacija odkrito zagovarja katero izmed stališč? Ali ima publikacija veliko ali zelo majhno bralstvo? Ali gre za rumeni tisk? Ali publikacijo izdaja posameznik ali številni stalno zaposleni? Ali je publikacija pred objavo strokovno pregledana ali dobite občutek, da so trditve privlečene za lase? Če bi slišali, da založniki publikacije, ki jo nameravate uporabiti, razmišljajo, ali bi v njej objavili zelo negativen članek o vas, bi a) vas skrbelo, ker sumite, da so neodgovorni in podatkov ne preverijo; ali bi b) bili malo manj v skrbeh, saj publikacijo pregleda več urednikov. Kadar gre za a), publikacije ne uporabite kot vir. Kadar gre za b), je publikacija za Wikipedijo »ugledna«. Ob nestrinjanju glede zanesljivosti publikacije poskušajte pridobiti mnenje še drugih urejevalcev in si prizadevajte doseči soglasje. Nedvoumna opredelitev ni na razpolago, lahko pa zaupate v svoje izkušnje. Če se vam iskanje zanesljivih publikacij včasih zdi zamudno, ne pozabite, da so številne [[Wikipedija:Spletni viri|dostopne na spletu]]. Vseeno pa bo mnogokrat še vedno treba v knjižnico. == Izvirne slike == Slike so pomembna izjema pravila izogibanja izvirnemu raziskovanju (včasih imenovanega pravilo BIR), saj smo sodelavce Wikipedije vedno spodbujali k nalaganju svojih fotografij in risb pod prostimi licencami. Za to je več razlogov: * Slike navadno služijo ponazarjanju in ne ''uvajajo neobjavljenih idej ali argumentov'', kar je temeljni razlog za pravilo izogibanja izvirnemu raziskovanju. * Zaradi zakonov o avtorskih pravicah, ki veljajo marsikje, je za izgradnjo proste enciklopedije na razpolago le malo javno dostopnih slik. Pomembna slabost sprejemanja izvirnih fotografij je možnost izkrivljanja dejstev s [[fotomanipulacija|fotomanipulacijo]]. Manipulirane slike zato označite kot take in jih [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|predlagajte za brisanje]]. Slike, kjer gre za izvirno raziskovanje drugačne vrste, npr. vodikov atom z več elementi jedra, ki si ga je zamislil naložnik, niso dovoljene. Vse naložene slike so tudi predmet drugih pravil in smernic Wikipedije, npr. [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] in [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. == Sorodna pravila in smernice == === [[Wikipedija:Preverljivost]] === Z vztrajanjem, da so lahko v Wikipediji objavljeni le podatki, trditve, teorije, ideje, mnenja in argumenti, ki jih je objavil zanesljiv vir, se pravili o izogibanju izvirnemu raziskovanju in o preverljivosti medsebojno krepita. Prag za vključitev v Wikipedijo je '''preverljivost in ne resnica'''. Za natančnejši opis glej [[Wikipedija:Preverljivost]] in [[Wikipedija:Navajanje virov]]. === [[Wikipedija:Nepristranskost]] === Prepoved izvirnega raziskovanja omejujej možnosti, da bi urejevalec v članku predstavil le svoje lastno stališče. Še več, s krepitvijo pomena dodajanja preverljivega raziskovanja, ki so ga opravili drugi, to pravilo spodbuja vključitev več pogledov. Tako izogibanje izvirnemu raziskovanju krepi tudi pravilo '''nepristranskosti'''. ==== Kako določiti, ali je mnenje širše sprejeto ==== Vključitev pogleda, ki ga zagovarja le drobna manjšina, je lahko zaradi pomanjkanja zadosti zanesljivih objavljenih virov izvirno raziskovanje. Stališče [[Jimmy Wales|Jimmyja Walesa]], kot ga je podal na dopisnem seznamu, je naslednje: * Stališče, ki ga zagovarja večina, ni težko podpreti s sklicevanjem na splošno sprejeta besedila. * Kadar gre za stališče pomembne manjšine, ni težko imenovati ''uglednih'' zagovornikov. * Kadar stališče zagovarja le zelo drobna (ali zelo omejena) manjšina, ne spada v Wikipedijo (razen morda v kateri pomožni članek), ''ne glede na to, ali je pravilno ali ga je mogoče dokazati''. Za podrobnejši opis glej [[Wikipedija:Nepristranskost]]. == Na pogovornih straneh in projektnih straneh == Tako kot večina pravil Wikipedije se tudi ''brez izvirnega raziskovanja'' nanaša na članke in ne na pogovorne strani ali projektne strani, čeprav tudi tam ni zaželeno. Na projektnih straneh se je treba izogibati vsakršnega izvirnega raziskovanja, katerega predmet ni Wikipedija. == Druge možnosti == * Izvirno raziskovanje dovoljuje [[Meta:Glavna stran|Meta-Wiki]]. Glej na primer [[m:research]], [[m:Wikiresearch]], [[m:Wikimedia Research Network]], [[m:wikiversity]], [[m:category:research]] in [[m:statistics]]. * Spletišča, ki dovoljujejo izvirno raziskovanje, vendar niso povezana z [[ustanova Wikimedia|ustanovo Wikimedia]], so [[Wikinfo]], [[Everything 2]] in [[Urban Dictionary]]. * Izvirno raziskovanje dovoljujejo tudi [[n:Wikinews|Wikinovice]]. Glej [[n:Wikinews:Original reporting]]. ==Glej tudi== * {{tl|Izvirno raziskovanje}} - predloga za opozorilo na izvirno raziskovanje * [[Wikipedija:Nepristranskost]] * [[Wikipedija:Preverljivost]] * [[Wikipedija:Navajanje virov]] * [[Wikipedija:Splošne predloge#Vprašljivosti]] ==Sklicevanja== - v angleščini: * [http://mail.wikipedia.org/pipermail/wikien-l/2003-July/005288.html Crackpot articles]: Objava Jimmyja Walesa na dopisnem seznamu, 12. julij, 2003 * [http://mail.wikipedia.org/pipermail/wikien-l/2004-December/017557.html "Original research"], Jimmy Wales, 3. december 2004 * [http://mail.wikipedia.org/pipermail/wikien-l/2004-December/017591.html "Original research"] Jimmy Wales, 6. december 2004 * [http://mail.wikipedia.org/pipermail/wikien-l/2003-September/006653.html "NPOV and 'new physics'"] Jimmy Wales, 26. september 2003 * [http://mail.wikipedia.org/pipermail/wikien-l/2003-September/006663.html "NPOV and 'new physics'"] Jimmy Wales, 26. september 2003 (dopolnitev prejšnjega) == Nadaljnje branje == - v angleščini: * [http://academia.wikicities.com/ Academic Publishing Wiki], wiki, ki sprejema izvirno raziskovanje * [http://wikibooks.org/wiki/Wiki_Science:Wikiresearch Wikiresearch], predlog za wiki za izvirno raziskovanje<br /> {{Pravila in smernice}} [[ml:വിക്കിപീഡിയ:കണ്ടെത്തലുകള്‍ അരുത്]] iru6iqoq0d60aquhi9sds1hcl8kuzzd 10 104376 6749630 6749588 2026-09-12T13:38:16Z Andrejj 94 dp 6749630 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |name = Univerze v Sloveniji |title = [[Seznam univerz v Sloveniji|Univerze v Sloveniji]] |image = |above = |group1 = Javne |list1 = [[Univerza v Ljubljani]] • [[Univerza v Mariboru]] • [[Univerza na Primorskem]] • [[Univerza v Novem mestu (javna)]] |group2 = Zasebne |list2 = [[Nova univerza]] • [[Univerza v Novi Gorici]] • [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] |group3 = V nastajanju |list3 = [[Katoliški inštitut|Slovenska katoliška univerza]] • [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] |group4 = Mednarodne |list4 = [[Evro-sredozemska univerza]] |below = [[Izobraževanje]] • [[Šolstvo v Sloveniji]] • [[Univerza]] }}<noinclude>[[Kategorija:Predloge za univerze]]</noinclude> ptocs59u75v5jnl2yc6lunodgyqoyqt 0 112826 6749725 5792103 2026-09-12T17:31:09Z Upwinxp 126544 + 6749725 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name = Univerza v Nišu |native_name = Универзитет у Нишу |image = Univerza v Nišu.png |latin_name = |established = 15. junija 1965<ref name="istorijat"/> |type = javna univerza |budget = |rector = [[Jovan Stepanović]] |staff = 1545 (2024/25)<ref name="visokoobrazovanje2024"/> |students = 22.613 (2024/25)<ref name="visokoobrazovanje2024">{{navedi splet |title=Visoko obrazovanje 2024/25. |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G20256005.pdf |website=stat.gov.rs |publisher=Republiški zavod za statistiko Srbije |date=2025}}</ref> |undergrad = |postgrad = |city = [[Niš]] |country = [[Srbija]] |campus = |affiliations = |faculty = }} [[Slika:Ниш 09.JPG|sličica|Sedež univerze]] '''Univerza v Nišu''' je javna [[univerza]] v [[Srbija|Srbiji]]. Trenutni [[rektor]] je [[Jovan Stepanović]]. Univerza je bila ustanovljena leta 1965 iz tedanjih treh [[niš]]kih fakultet, ki so dotlej delovale pod okriljem [[Univerza v Beogradu|Univerze v Beogradu]]: pravno-ekonomske, medicinske in tehniške.<ref name="istorijat">{{navedi splet |url=https://www.ni.ac.rs/univerzitet/o-univerzitetu/istorijat |title=Istorijat |website=www.ni.ac.rs |archiveurl=https://web.archive.org/web/20240419030157/https://www.ni.ac.rs/univerzitet/o-univerzitetu/istorijat |archivedate=2024-04-19}}</ref> Danes jo sestavlja 14 [[fakulteta|fakultet]], ki večinoma delujejo v Nišu, po ena pa v [[Leskovac|Leskovcu]], [[Vranje, Srbija|Vranju]] in [[Kruševac|Kruševcu]]. V sklopu univerze je tudi Univerzitetna knjižnica Nikole Tesle. == Rektorji == {{prazen razdelek}} == Organizacija == {| class="wikitable" |- ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Ime ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Naslov ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Leto ustanovitve |- | style = "text-align:center"| [[Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Nišu|Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo]] || Aleksandra Medvedeva 14, Niš | style = "text-align:center"|1960 |- | style = "text-align:center"| [[Ekonomska fakulteta v Nišu|Ekonomska fakulteta]] || Trg kralja Aleksandra Ujedinitelja 11, Niš | style = "text-align:center"| 1960 (1973) |- | style = "text-align:center"| [[Fakulteta za elektroinženirstvo v Nišu|Fakulteta za elektroinženirstvo]] || Aleksandra Medvedeva 14, Niš | style = "text-align:center"| 1960 |- | style = "text-align:center"| [[Strojna fakulteta v Nišu|Strojna fakulteta]] || Aleksandra Medvedeva 14, Niš | style = "text-align:center"| 1960 |- | style = "text-align:center"| [[Medicinska fakulteta v Nišu|Medicinska fakulteta]] || Bulevar Zorana Đinđića 81, Niš | style = "text-align:center"| 1960 |- | style = "text-align:center"| [[Pedagoška fakulteta v Vranju|Pedagoška fakulteta]] || Partizanska 14, Vranje | style = "text-align:center"| 1993 |- | style = "text-align:center"| [[Pravna fakulteta v Nišu|Pravna fakulteta]] || Trg kralja Aleksandra Ujedinitelja 11, Niš | style = "text-align:center"| 1960 (1973) |- | style = "text-align:center"| [[Naravoslovno-matematična fakulteta v Nišu|Naravoslovno-matematična fakulteta]] || Višegradska 33, Niš | style = "text-align:center"| 1999 |- | style = "text-align:center"| [[Tehniška fakulteta v Leskovcu|Tehniška fakulteta]] || Bulevar Oslobođenja 124, Leskovac | style = "text-align:center"| 1979 |- | style = "text-align:center"| [[Umetnostna fakulteta v Nišu|Umetnostna fakulteta]] || Kneginje Ljubice 10, Niš | style = "text-align:center"| 2002 |- | style = "text-align:center"| [[Fakulteta za zaščito pri delu v Nišu|Fakulteta za varstvo pri delu]] || Čarnojevića 10a, Niš | style = "text-align:center"| 1976 |- | style = "text-align:center"| [[Fakulteta za šport in fizično izobraževanje v Nišu|Fakulteta za šport in fizično izobraževanje]] || Čarnojevića 10a, Niš | style = "text-align:center"| 1999 |- | style = "text-align:center"| [[Filozofska fakulteta v Nišu|Filozofska fakulteta]] || Ćirila i Metodija 2, Niš | style = "text-align:center"| 1971 |- | style = "text-align:center"| Kmetijska fakulteta || Kosančićeva 4, Kruševac | style = "text-align:center"| 2017 |- | style="text-align: center;" | ''Fakulteta srbskih študij'' || ''Trg kralja Milana 8, Niš'' | style="text-align: center;" | ''predlagana''{{efn|Predlog za ustanovitev Fakultete srbskih študij iz treh oddelkov Filozofske fakultete je oktobra 2025 vladi podalo Mesto Niš. Dekan in svet Filozofske fakultete so ustanovitvi nasprotovali. Spomladi 2026 je fakulteta dobila akreditacijo in dovoljenje za delo, ki je bilo nato zaradi tožbe zadržano. Septembra 2026 senat ni izglasoval sprejetja Fakultete srbskih študij kot 15. članice univerze.<ref>{{navedi novice |title=Fakultet srpskih studija nije deo Univerziteta u Nišu – Senat nije dao pozitivno mišljenje |work=Južne vesti |date=2026-09-07 |url=https://www.juznevesti.com/drustvo/fakultet-srpskih-studija-nije-deo-univerziteta-u-nisu-senat-nije-dao-pozitivno-misljenje/}}</ref>}} |- |} == Glej tudi == * [[seznam univerz v Srbiji]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradno spletno mesto|https://www.ni.ac.rs/}} {{Uni SRB}} {{Uni Nis}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerze v Srbiji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Nišu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1965]] [[Kategorija:Univerza v Nišu| ]] pqv17j3w0833bjrbnyv9rf1soe6j5dz 0 125095 6749964 6724330 2026-09-13T09:23:00Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke 26-04-2005-015.jpg z [[c:File:Brest_-_Vue_du_pont_de_Recouvrance_a_gauche_le_chateau,_a_droite_la_Tour_Tanguy_26-04-2005-015.jpg|Brest_-_Vue_du_pont_de_Recouvrance_a_gauche_le_chateau,_a_droite_la_Tour_Tanguy_26-04 6749964 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Brest (razločitev)}} {{Infopolje Francoska občina |name = Brest |settlement_type= [[Seznam mest v Franciji|Mesto]] |commune status = [[Seznam mest v Franciji|Mesto]] |arrondissement=Brest |canton=sedež petih kantonov |intercommunality=Brest Métropole |mayor=François Cuillandre |party=[[Socialistična stranka (Francija)|PS]] |term=2020–2026 |area km2=49,51 |coordinates = <!-- wikipodatki --> |population = {{France metadata Wikidata|population_total}} |population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}} |population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}} |INSEE=29019 |postal code=29200 |elevation m=34 |elevation min m=0 |elevation max m=103 }} '''Brest''' je [[mesto]] in [[Občine Francije|občina]] v severozahodni [[Francija|francoski]] [[Seznam francoskih regij|regiji]] [[Bretanja|Bretanji]]. Leta 2021 je mesto imelo 139.619 prebivalcev. == Geografija == Mesto leži v pokrajini [[Pays de Léon]] na zahodnem robu Bretanjskega polotoka, ob izlivu reke Penfeld v zaliv Rade de Brest. == Zgodovina == Ozemlje Bresta je bilo v antičnem času poseljeno z [[Armorika|armoriškim plemenom]] ''Osismii''. Nastanek naselbine odgovarja izgradnji utrjenega rimskega tabora konec 3. stoletja, ki je sčasoma postala glavno mesto Osismijev, zaradi obrambne lege in nadzora nad morjem prestavljeno iz ''Vorgiuma'' ([[Carhaix]]). [[Slika:Brest - Vue du pont de Recouvrance a gauche le chateau, a droite la Tour Tanguy 26-04-2005-015.jpg|thumb|right|Panorama trdnjave s stolpom Tanguy]] V srednjem veku je njegovo pristanišče postalo pomembno za ves zahod. Leta [[1593]] je Brest z odlokom francoskega kralja [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] postal mesto. Leta [[1631]] je z [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|Richelieujem]] dobil vojaško pristanišče, ki je bilo pod [[Sébastien Le Prestre de Vauban|Vaubanom]] utrjeno ([[1683]]). Med drugo svetovno vojno so imeli Nemci v zalivu močno podmorniško bazo. Uničen med [[Bitka za Brest|bitko]] je bil po vojni obnovljen z denarjem iz [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodne Nemčije]] (več milijard ameriških dolarjev) kot vojno odškodnino. Proti koncu 20. stoletja je Brest zajela postopna deindustrializacija. V njem so se začele razvijati terciarne dejavnosti. Danes je Brest pomembno univerzitetno mesto. V njem se nahaja Univerza zahodne Bretanje (Université de Bretagne Occidentale), elitna francoska pomorska akademija (École Navale) in vrhunska državna visoka šola naprednih tehnologij (École nationale supérieure de techniques avancées Bretagne). == Zanimivosti == Brest je poznan po svojem mostu ''Pont de Recouvrance'', zgrajenim 17. julija 1954, vojaškem arzenalu in ulici ''Rue de Siam''. Med zgodovinskimi zgradbami sta obstala edino trdnjava in stolp ''Tour Tanguy''. == Osebnosti == * [[Charles-Alexandre Léon Durand Linois]] (1761-1848), francoski admiral v času Napoleona, * [[Georges Thierry d'Argenlieu]] (1889-1964), duhovnik, diplomat in admiral. == Pobratena mesta == * [[Cadiz]] ([[Andaluzija]], [[Španija]]), * [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] (Constanța) ([[Dobrudža]], [[Romunija]]), * [[Denver, Kolorado|Denver]] ([[Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]]), * [[Dún Laoghaire]] ([[Irska]]), * [[Kiel]] ([[Schleswig-Holstein]], [[Nemčija]]), * [[Plymouth]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]), * [[Saponé]] ([[Burkina Faso]]), * [[Taranto]] ([[Apulija]], [[Italija]]), * [[Yokosuka]] ([[Honšu]], [[Japonska]]). == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Brest, France|Brest}} * [https://brest.fr/ Uradna stran] {{fr}} {{-}} {{Finistère communes}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bretanja]] [[Kategorija:Podprefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Finistère]] [[Kategorija:Pristanišča v Franciji]] 44nepnj0dtugicymou69yq29vtti6dj 0 126040 6749723 6696201 2026-09-12T17:30:41Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Mislinjska Dobrava]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749723 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10132444_b4 | latd = 46 |latm = 27 |lats = 16.03 |latNS = N | longd = 15 |longm = 8 |longs = 33.66 |longEW = E |najdisi=Mislinjska+Dobrava |slika= |povrsina=6,97 |prebivalstvo=751 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=522,2 |postna=2383 |posta=Šmartno pri Slovenj Gradcu |obcina=Slovenj Gradec |pokrajina=Koroška (pokrajina) |regija=Koroška regija }} '''Mislinjska Dobrava''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Slovenj Gradec|Občini Slovenj Gradec]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Dobrava]] * [[Mislinja (razločitev)|Mislinja]] {{Mestna občina Slovenj Gradec}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Slovenj Gradec]] [[Kategorija:Mislinjska Dobrava]] s0mh9501cq8sbma3vmzdwuzvjxqxwf2 0 131781 6749811 5936236 2026-09-12T19:24:48Z Andrejj 94 odstranil [[Kategorija:Diplomiranci Visoke šole za upravljanje in poslovanje v Novem mestu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stane Pajk''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[policist]], [[gozdar]] in [[ekonomist]], * [[30. januar]] [[1961]], [[Brežice]]. Stane Pajk, član [[politična stranka|stranke]] [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], je bil leta [[2004]] izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles: * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]], * [[Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] in * [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]] == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P050 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] {{4DZRS}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pajk, Stane}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti]] [[Kategorija:Slovenski gozdarji]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] mbnmvpndblplff0ts7wtnwxq19dfeb7 0 132870 6749856 5642519 2026-09-12T21:39:47Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749856 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Turn | image = GradTurn.jpg | caption = Grad Turn, v ozadju gora [[Zaplata]] | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Potoče, Preddvor|Potoče]] | area = | built = 14. do 16. stoletje | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | občina = Preddvor | designation1 = NSLP | designation1_offname = Potoče pri Preddvoru - Grad Turn | designation1_date = 27. oktober 2006 | designation1_number = 1527<ref>{{RKD|1527}}</ref> }} '''Grad Turn''' stoji nad vasjo [[Potoče, Preddvor|Potoče]], nedaleč od [[Preddvor]]a na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Danes je grajska stavba del doma starejših občanov. == Zgodovina == Prvič se omenja leta 1408, v sedanji zasnovi pa je bil zgrajen verjetno v 14. stoletju. Valvasor datira obstoj gradu Turn v 12. stoletju in kot lastnike navaja kranjske krajišnike [[Andeški|Andechs-Merance]]. V zgodnjem 15. stoletju je prišel v last [[Celjski grofje|grofov Celjskih]]. Originalni grad je bil močno poškodovan leta 1439, za časa bojev med [[Habsburžani]] in Celjskimi, leta 1473 pa so ga poškodovali tudi Turki med svojim plenilskim pohodom po [[Kranjska|Kranjskem]]. Po izumrtju Celjskih grofov leta 1456 je grad v skladu z določili habsburško-celjske dedne pogodbe prešel v last Habsburžanov. Cesar Maksimiljan I. ga je leta 1500 prodal lokalnemu plemiču [[Egkh|Juriju von Egkhu]], ki je bil takrat generalni upravitelj habsburških posestev na Kranjskem in je posedoval tudi več gradov v pokrajini, vključno z [[Brdo pri Kranju|Brdom pri Kranju]]. Von Egkh, kranjski deželni vicedom, je grad ponovno pozidal in obnovil, pri čemer je uporabil nekaj renesančnih arhitekturnih dodatkov. [[Egkh]]i so ostali lastniki do 1677, ko so gospostvo kupili Dinzli pl. Angerburgi. Leta 1788 ga je podedoval Vincenc pl. Gandin, ki ga je že leta 1793 prodal Martinu Urbančiču, ki je bil tudi upravitelj Brda pri Kranju. Urbančič je bil ded kasnejše znane slovenske pesnice in pisateljice [[Josipina Urbančič|Josipine Urbančič - Turnograjske]], ki se je v gradu rodila leta 1821. Od Janeza Nepomuka Urbančiča je leta 1909 grad kupil Oton pl. Detela, pripadnik lokalnega slovenskega plemstva. Po drugi svetovni vojni je komunistični režim razlastil družino Detela in jo izgnal iz gradu, sam grad pa so nacionalizirali in ga sprva uporabljali kot vojašnico [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]]. Po letu 1962 je v gradu dom starejših občanov. Pred gradom stoji doprsni kip Josipine Turnograjske. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Dvorec Turn]] {{Dvorci v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Turn pri Preddvoru]] [[Kategorija:Potoče, Preddvor]] aj2gqwupucddstynqbzkkps7n5lyrn2 0 144743 6749667 6660187 2026-09-12T16:05:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6749667 wikitext text/x-wiki [[Slika:Strunjanske soline.jpg|sličica|280px|alt=Slovenija, Strunjan, Strunjanske soline. Fotografirano februar 2016, Avtor: Aleš Marinšić]] [[Slika:SolineStrunjan1.JPG|thumb|200px]] '''Strunjanske soline''' se nahajajo v Strunjanskem zalivu, pri kraju [[Strunjan]], danes so sestavni del [[Krajinski park Strunjan|Krajinskega parka Strunjan]]. Strunjanske soline so najsevernejše še delujoče soline na [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in v Sredozemlju. V solinah se izliva v morje vodotok [[Roja, Strunjan|Roja]], imenovan tudi [[Strunjanska reka]]. {{glavni|Krajinski park Strunjan}} == Zgodovina == Čeprav nekateri domnevajo, da so v Istri že času [[Rimljani|Rimljanov]] pridelovali sol, so bile Strunjanske soline zagotovo obravnavane na [[Rižanski zbor|Rižanskem zboru]] leta 804. Prvič so bile izrecno pisno omenjene v Piranskem statutu iz leta 1274, <ref>{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref>, v katerem so bili določeni pogoji pridelave soli, prodaje soli in celo prodajne cene. Med 15. in 17. stoletjem so bile poleg [[Sečoveljske soline|Sečoveljskih]] najpomembnejše soline [[Beneška republika|Beneške republike]]. Podobno kot v [[Lucija, Piran|Luciji]] so tukajšnje soline leta 1967 opustili, v 3. tisočletju pa so pridelovanje soli po posodobljeni paški metodi spet obudili iz okoljevarstvenih, etnografskih in [[turizem|turističnih]] razlogov. === Solinarstvo === Prebivalci [[Piran]]a so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]] 23. aprila. Sezona se je končala na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]], to je 24. avgusta. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Tudi prebivalci okoliških vasi so v soline hodili žet soletja, saj je bilo pridobivanje soli pogosto edini stalnejši vir dohodkov, proizvodnja soli pa je bila včasih strateškega pomena, tako pri konzerviranju živil ter v kemijski industriji pri proizvodnji [[smodnik]]a. V svojih solinah so delali tudi prebivalci drugih istrskih obalnih mest [[Izola|Izole]] in [[Koper|Kopra]]. == Arhitektura == Po zasnovi so Strunjanske soline drugačne od [[Sečoveljske soline|sečoveljskih]], saj imajo drugače speljane kanale. V Strunjanskih solinah so ohranjene tri solinarske hiše, ki so zavarovane kot etnološki spomeniki. Dve sta bili zgrajeni na začetku dvajsetega stoletja, tretja pa v sedemnajstem ali osemnajstem stoletju. Starejša solinarska hiša je primer tipične solinarske arhitekture, pri kateri pritličje služi kot skladišče za sol, nadstropje pa kot stanovanje solinarjeve družine. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Naravni rezervat Strunjan]] *[[Roja, Strunjan]] == Viri == * Gogala, Andrej ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'', Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, {{COBISS|ID=124590336}} ISBN 961-6367-06-4 ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Strunjan Salina}} *[http://www.pisrs.si/Pis.web/pravniRedRSSearch?search=Uredba+o+Krajinskem+parku+Strunjan Uredba o Krajinskem parku Strunjan] pridobljenoː 21.2.2017 *[http://www.parkstrunjan.si/ Uradna stran Krajinskega parka Strunjan] pridobljenoː 21.2.2017 *[http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=45.527366,13.606567&spn=0.007787,0.017338&t=k&z=16&om=1 Satelitska slika] *[http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/natura2000_strunjan.pdf Turistična zgibanka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190415124403/http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/natura2000_strunjan.pdf |date=2019-04-15 }} *[http://www.geopedia.si/#b4_x391730.8635_y43649.0055_s16 Zemljevid - Geopedija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x391730.8635_y43649.0055_s16 |date=2017-07-29 }} {{koord|45|31|37|N|13|36|26|E|region:SI_type:landmark_dim:1000|display=title}} [[Kategorija:Strunjan]] [[Kategorija:Soline|Strunjan]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Strunjan]] orld0btsmnsdc3h5b0f8hk3u30sv654 6749684 6749667 2026-09-12T16:15:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6749684 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje |name=Strunjanske soline |photo=Strunjanske soline.jpg |coordinates={{coord|45.5267|N|13.6068|E|display=inline,title}} |location=[[Strunjan]]<br>{{Zastava|Slovenija}}|map=Slovenija}} '''Strunjanske soline''' se nahajajo v Strunjanskem zalivu, pri kraju [[Strunjan]], danes so sestavni del [[Krajinski park Strunjan|Krajinskega parka Strunjan]]. Strunjanske soline so najsevernejše še delujoče soline na [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] in v Sredozemlju. V solinah se izliva v morje vodotok [[Roja, Strunjan|Roja]], imenovan tudi [[Strunjanska reka]]. [[Slika:SolineStrunjan1.JPG|thumb|200px]] {{glavni|Krajinski park Strunjan}} == Zgodovina == Čeprav nekateri domnevajo, da so v Istri že času [[Rimljani|Rimljanov]] pridelovali sol, so bile Strunjanske soline zagotovo obravnavane na [[Rižanski zbor|Rižanskem zboru]] leta 804. Prvič so bile izrecno pisno omenjene v Piranskem statutu iz leta 1274, <ref>{{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009|title=Istraː Koper, Izola, Piranː kulturno turistični vodnik |publisher= Arsvideo, Koper|isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=115}}</ref>, v katerem so bili določeni pogoji pridelave soli, prodaje soli in celo prodajne cene. Med 15. in 17. stoletjem so bile poleg [[Sečoveljske soline|Sečoveljskih]] najpomembnejše soline [[Beneška republika|Beneške republike]]. Podobno kot v [[Lucija, Piran|Luciji]] so tukajšnje soline leta 1967 opustili, v 3. tisočletju pa so pridelovanje soli po posodobljeni paški metodi spet obudili iz okoljevarstvenih, etnografskih in [[turizem|turističnih]] razlogov. === Solinarstvo === Prebivalci [[Piran]]a so solinarsko sezono nekdaj začeli z množičnim odhodom družin v soline na praznik [[sveti Jurij|sv. Jurija]] 23. aprila. Sezona se je končala na god [[Sveti Jernej|sv. Jerneja]], to je 24. avgusta. Takrat so se po sveti maši v zahvalo za letino vrnili na svoje domove. Tudi prebivalci okoliških vasi so v soline hodili žet soletja, saj je bilo pridobivanje soli pogosto edini stalnejši vir dohodkov, proizvodnja soli pa je bila včasih strateškega pomena, tako pri konzerviranju živil ter v kemijski industriji pri proizvodnji [[smodnik]]a. V svojih solinah so delali tudi prebivalci drugih istrskih obalnih mest [[Izola|Izole]] in [[Koper|Kopra]]. == Arhitektura == Po zasnovi so Strunjanske soline drugačne od [[Sečoveljske soline|sečoveljskih]], saj imajo drugače speljane kanale. V Strunjanskih solinah so ohranjene tri solinarske hiše, ki so zavarovane kot etnološki spomeniki. Dve sta bili zgrajeni na začetku dvajsetega stoletja, tretja pa v sedemnajstem ali osemnajstem stoletju. Starejša solinarska hiša je primer tipične solinarske arhitekture, pri kateri pritličje služi kot skladišče za sol, nadstropje pa kot stanovanje solinarjeve družine. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Naravni rezervat Strunjan]] *[[Roja, Strunjan]] == Viri == * Gogala, Andrej ''Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre'', Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, {{COBISS|ID=124590336}} ISBN 961-6367-06-4 ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Strunjan Salina}} *[http://www.pisrs.si/Pis.web/pravniRedRSSearch?search=Uredba+o+Krajinskem+parku+Strunjan Uredba o Krajinskem parku Strunjan] pridobljenoː 21.2.2017 *[http://www.parkstrunjan.si/ Uradna stran Krajinskega parka Strunjan] pridobljenoː 21.2.2017 *[http://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=45.527366,13.606567&spn=0.007787,0.017338&t=k&z=16&om=1 Satelitska slika] *[http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/natura2000_strunjan.pdf Turistična zgibanka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190415124403/http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/natura2000_strunjan.pdf |date=2019-04-15 }} *[http://www.geopedia.si/#b4_x391730.8635_y43649.0055_s16 Zemljevid - Geopedija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#b4_x391730.8635_y43649.0055_s16 |date=2017-07-29 }} {{koord|45|31|37|N|13|36|26|E|region:SI_type:landmark_dim:1000|display=title}} [[Kategorija:Strunjan]] [[Kategorija:Soline|Strunjan]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Strunjan]] 1kbjmajbxyejdv89t5eeluyipq6h2xn 0 145154 6749858 6483288 2026-09-12T21:41:18Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Velenje | image = Velenjski grad poleti.jpg | caption = Pogled na Velenjski grad in obzidje | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Velenje]] | area = | built = 13. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Velenje - Grad Velenje | designation1_date = 28. oktober 1983 | designation1_number = 797<ref>{{RKD|797}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Velenje }} [[File:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 491 Wöllan bei Schönstein - Velenje.jpg|thumb|right|250px|Grad Velenje, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] [[1681]]]] [[File:344 Schloß Wöllan — Velenje - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumb|right|250px|Grad Velenje, Jozef Franz Kaiser, ''Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser'', [[Gradec]] 1830]] '''Velenjski grad''' ali '''grad Velenje''' ([[Nemščina|nemško]] ''Wöllan'') stoji na griču nad mestom [[Velenje]] in velja za enega izmed najbolj ohranjenih gradov v Sloveniji in eden od desetih gradov, ki so v srednjem veku obstajali v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]]. Danes so v gradu prostori Muzeja Velenje. == Zgodovina == Velenjski grad leži na strmi skalni kopi, okrog 60 m višje od mesta [[Velenje]], se pravi skupaj okrog 450 m nadmorske višine. Je eden od najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji in eden od desetih gradov, ki so v srednjem veku obstajali v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]]. Star je približno 700 let: prvič pa se omenja leta 1270. Je tipična vojaško – stanovanjska utrdba, katere tloris se je prilagajal terenu, na katerem stoji. Skozi stoletja so grad večkrat spreminjali in dograjevali, današnjo podobo renesančnega dvorca – palacia pa je dobil v 16. stoletju. Povsem renesančna je predvsem mogočna rondela v jugovzhodnem delu grajskega kompleksa. Slogovno in časovno jo opredeljujejo renesančna okna v prvem nadstropju, poudarjen kamnit paličasti venec, značilno oblikovane izlivnice za smolo in tipične pravokotne line ali strelnice. Okna povsem enake oblike, kot so tista na rondeli, srečamo na dvoriščni strani južnega trakta. Tipični profil, ki ga kažejo renesančna okna, ima tudi portal v vhodnem stolpu. V manjši meri je nato Velenjski grad svojo podobo spreminjal vse do 18. stoletja. Od notranje opreme se je na žalost ohranilo zelo malo, njegova arhitekturna podoba pa se je v celoti ohranila, z izjemo dvižnega mostu, ki so ga sredi 19. stoletja odstranili. V 17. stoletju so uporni kmetje zavzeli, oplenili in razdejali skoraj vse gradove v Šaleški dolini, med njimi tudi [[Grad Turn pri Velenju]], [[Grad Šoštanj|Šoštanj]] in [[Grad Šalek|Šalek]]. Grad Velenje pa se je s svojimi hlapci uspešno obranil, saj je bil med vsemi gradovi v Šaleški dolini najbolje zavarovan in utrjen. Iz tega stoletja imamo tudi poročilo o dvakratnem napadu Turkov na grad. Napadalci pri tem niso imeli uspeha, zato so opustošili samo naselbino. == Lastniki Velenjskega gradu == Prvi lastniki gradu so bili gospodje Kunšperški (veja ptujske gospode) do 14. stoletja, potem pa je grad pogosto menjeval lastnike, od katerih je bila najpomembnejša rodbina Wagen – Liechtenberški iz 16. stoletja, nato rodbina Adamovich (1858 – 1918, 17. stoletje). Zadnji predvojni lastnik gradu pa je bila goriška plemiška rodbina Coronini – Cronberg (1918 – 1943, 20. stoletje). == Muzej Velenje == Po 2. svetovni vojni je grad postal državna last. Prvotno so bila tu rudarska stanovanja, leta 1957 pa se je začel postopno preurejati v [[muzej]]. Prvotno so bili v gradu prostori Muzeja slovenskih premogovnikov, ki se je kasneje zaradi širšega področja delovanja preimenoval v [[Muzej Velenje]], premogovniško muzejsko zbirko pa so prenesli v opuščeni premogovniški jašek [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] in tako formirali [[Muzej premogovništva Slovenije]]. Muzej mdr. hrani afriško etnološko zbirko češkega umetnika in raziskovalca Františka Foita. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Velenje Castle}} * [http://www.muzej-velenje.si/ Muzej Velenje] * [http://www.rlv.si/muzej/ Muzej premogovništva Slovenije] {{-}} {{portal|Vojaštvo}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]] [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Velenje]] cg31iq66d2cg1v6uug9v4h8282v87ph 0 146872 6749778 6632513 2026-09-12T18:33:06Z ~2026-49596-25 265655 /* */ 6749778 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Obleganje Dunaja}} {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Drugo obleganje Dunaja |partof=[[Velika turška vojna|Velike turške vojne]] in [[Turško-habsurške vojne|turško-habsburških vojn]] |image=[[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|right|300px]] |caption=''Bitka za Dunaj'', slika Frans Geffels (1683 in 1694) |date=[[14. julij]] [[1683]] - [[12. september]] [[1683]] |place=[[Dunaj]], [[Avstrija]] |result=Odločilna zmaga [[Sveta liga|Svete Lige]] |combatant1=[[Slika:Banner of the Holy League 1571.png|25px]] '''[[Sveta liga]]''':<br /> [[File:Herb Rzeczypospolitej Obojga Narodow.svg|25px]] [[Republika obeh narodov]]<br />[[File:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|25px]] [[Habsburška monarhija ]]<br />{{ikonazastave|Bavarska}} [[Bavarska]]<br />[[File: Flag of Electoral Saxony.svg|25px]] [[Saška]]<br />[[File:Frankenrechen.svg|20px]] [[Frankovska]]<br /> [[Slika:Coa Swabia.png|20px]] [[Švabska]]<br />[[Slika:Bandiera del granducato di Toscana (1562-1737 ).gif|35px]] [[Velika vojvodina Toskana]] |combatant2={{ikonazastave|Ottoman Empire|1453}} [[Osmansko cesarstvo]]<br />Turški vazali:<br /> [[Slika:Gerae-tamga.png|20px]] [[Krimski kanat]]<br />[[Slika:Coat of arms of Transylvania.svg|20px]] [[Sedmograška]]<br />[[File:Flag of Wallachia.svg|20px]] [[Vlaška]]<br />[[File:Flag of Moldavia.svg|20px]] [[Moldavija]]<br />[[Kruci]] |commander1=[[File:Herb Rzeczypospolitej Obojga Narodow.svg|15px]] [[Jan III. Sobieski|Janez III. Sobieski]]<br />[[File:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|20px]] [[Ernst Rüdiger von Starhemberg|Ernst Rüdiger von Starhemberg]] |commander2={{ikonazastave|Ottoman Empire|1453}} [[Kara Mustafa Paša]] |strength1= okoli 84.000 vojakov *152 topov |strength2=Med 150.000 in 300.000 vojakov *20.000 janičarjev *300 težkih topov |casualties1=Približno 4000 |casualties2=Težke; več kot 10.000 vojnih ujetnikov, vsi topovi so bili izgubljeni }} '''Bitka pri Dunaju''' ({{Jezik-de|Schlacht am Kahlen Berge, Kahlenberg}}, {{Jezik-pl|bitwa pod Wiedniem, odsiecz wiedeńska}}, {{Jezik-tr|İkinci Viyana Kuşatması}}, [[Osmanska turščina|osmansko turško]] Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12. septembra 1683<ref name="ref1"> Finkel, Caroline (13. februar 2006). ''Osman's Dream: The Story of the Ottoman Empire, 1300–1923''. Basic Books. str. 286–287. ISBN 978-0-465-02396-7.</ref> je bila bitka med vojskami [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in njegovih vazalnih in tributarnih držav, ki je od 14. julija 1683 oblegala [[Dunaj]], in združeno vojsko [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Janeza III. Sobieskega]]. V bitki proti Osmanom sta prvič sodelovala Sveto rimsko cesarstvo in Republika obeh narodov. Bitka sama se pogosto omenja kot zgodovinska prelomnica, po kateri so ''"osmanski Turki prenehali ogrožati krščanski svet"''.<ref name=ref20>Leitsch, Walter (julij 1983). "1683: The Siege of Vienna". History Today. '''33''' (7). Pridobljeno 19. decembra 2014.</ref> Vojna se je nadaljevala do leta 1699. Osmansko cesarstvo je v njej izgubilo skoraj celo Ogrsko.<ref name=ref20/> Bitka, v kateri je zmagala združena vojska Svetega rimskega cesarstva in Republike obeh narodov, se je kasneje prikazovala kot bitka, v kateri je bilo udeleženo samo [[Kraljevina Poljska|Poljsko kraljestvo]], ker ja litovska vojska prišla na Dunaj, ko je bil že osvobojen.<ref name=ref21>Davies, Norman (1982). ''God's Playground, a History of Poland: The Origins to 1795'', Columbia University Press. str. 487.</ref> Poveljnik dunajske garnizije Ernst Rüdiger von Starhemberg je vrhovno poveljstvo prepustil poljskemu kralju Janezu III. Sobieskemu, poveljniku poljske vojske. Osmanski vojski je poveljeval [[veliki vezir]] Merzifonlu Kara Mustafa Paša. Njegova vojska je štela od 90.000 mož.<ref name="ref6">Bruce Alan Masters, Gábor Ágoston. ''Encyclopedia of the Ottoman Empire''. Infobase Publishing, 2009. str. 584. ISBN 1438110251.</ref> do 300.000 mož.<ref name=ref7>Harbottle, Thomas (1905). ''Dictionary of Battles''. E.P. Sutton & Co, str. 262.</ref><ref name=ref8>Clare, Israel (1876). ''The Centennial Universal History: A Clear and Concise History of All Nations, with a Full History of the United States to the Close of the First 100 Years of Our National Independence''. J. C. McCurdy & Co., str. 252.</ref><ref name=ref9>Drane, Augusta (1858). ''The Knights of st. John: with The battle of Lepanto and Siege of Vienna''. Burns and Lambert, str. 136.</ref><ref name=ref10>''American Architect and Building News''. 29.767 (1890): 145.</ref> Iz dokumenta, najdenega v Kara Mustafovem šotoru, je razvidno, da ja njegova vojska na začetku pohoda štela 170.000 mož.<ref name=ref5>Wimmer, Jan (1983), Wiedeń 1683, MON, str. 306.</ref> Obleganje Dunaja se je začelo 14. julija 1683. V oblegovalski vojski je bilo tudi 60 ort janičarjev (12.000 mož) in 70.000 mož,<ref>Bruce, George (1981). ''Harbottle's Dictionary of Battles''. Van Nostrand Reinhold.</ref> ki so stražili zaledje. Odločilna bitka se je dogajala 12. septembra po prihodu reševalne vojske. Bitka se šteje za eno od največjih konjeniških bitk v zgodovini. Zgodovinarji menijo, da je bila bitka za Dunaj prelomnica v 300 let trajajočih vojnah med Osmanskim in Svetim rimskim cesarstvom. V naslednjih šestnajst letih po bitki so avstrijski Habsburžani postopoma osvojili in zavladali v južni [[Ogrska|Ogrski]] in [[Transilvanija|Transilvaniji]]. ==Predigra== Zasedba Dunaja je bila že dolgo časa strateški cilj Osmanskega cesarstva, ker je mesto nadziralo križišče trgovskih poti med vzhodnim [[Sredozemlje|Sredozemljem]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. V letih pred drugim obleganjem, prvo je bilo leta 1529, je začelo Osmansko cesarstvo pod nadzorom velikih vezirjev iz vplivne družine Köprülü obsežne logistične priprave, vključno s popravilom cest in mostov, ki so vodili proti Svetemu rimskemu cesarstvu, in oskrbovanjem logističnih središč na Balkanu in Ogrski s topovi, strelivom in drugimi potrebščinami. Na Dunaju je od leta 1679 divjala [[kuga]].<ref>Pascal Joseph von Ferro, Joseph Edler von Kurzbek. ''Nähere Untersuchung der Pestansteckung'', str. 42. Royal publisher, Vienna 1787.</ref> Napad na Dunaj bi se lahko začel že prej, če ga ne bi za nekaj časa ustavilo [[obleganje Sigeta]] leta 1566. Na politični fronti je Osmansko cesarstvo na svojo stran dobilo ogrske in nekatoliške manjšine v delih Ogrske, ki so bili pod habsburško okupacijo. V teh delih se je v letih pred bitko začeli nemiri ki so prerasli v odkrit upor proti [[Leopold I. Habsburški|Leopoldu I.]], predvsem zaradi njegove goreče želje po zlomu [[Protestantizem|protestantizma]]. [[Slika:Kuruc labanc összecsapás.jpg|thumb|250px|levo|Ogrski protihabsburški uporniki]] Leta 1681 so protestanti in drugi nasprotniki Habsburžanov pod vodstvom [[Imre Thököly|Imreja Thökölyja]] ob znatni podpori Osmanov uprli in Thökölyja razglasili za kralja [[Kneževina Gornja Ogrska|Gornje Ogrske]]. Gornja Ogrska je obsegala sedanjo vzhodno [[Slovaška|Slovaško]] in del severovzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Osmansko cesarstvo je ogrskim upornikov obljubilo ustanovitev ogrskega Dunajskega kraljetva, če bi mesto padlo v osmanske roke. Pred obleganjem je med cesarstvoma vladal dvajset let dolg mir, sklenjen z [[Vašvarski mir|Vašvarskim sporazumom]] leta 1664. Leta 1681 in 1682 so se spopadi med Thökölyjevo vojsko in Habsburžani na meji med Gornjo Ogrsko in Svetim rimskim cesarstvom zaostrili. Vdori habsburške vojske na ogrsko ozemlje so postal ključni argument velikega vezirja Kara Mustafa Paše, s katerim je prepričal sultana [[Mehmed IV.|Mehmeda IV.]] in vlado (Divan), da sta dovolila mobilizacijo osmanske vojske. Sultan je pooblastil Mustafa Pašo, da lahko operira do [[Győr]]a (turško Yanıkkale) in [[Komárom]]a in ju oblega. Osmanska vojska je bil mobilizirana 21. januarja 1682. Vojna napoved je bila objavljena 6. avgusta 1682. Logistika je takrat kazala, da bi bil napad avgusta ali septembra 1682 zelo tvegan ali celo nemogoč, ker bi pohod do Dunaja trajal tri mesece in bi vojska prišla na cilj tik pred zimo. Zamik odhoda za 15 mesecev je pomenil, da se je Leopold I. lahko temeljito pripravil na obrambo in dobil vojaško podporo [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Republika obeh narodov|Poljske-Litve]], [[Beneška republika|Beneške republike]] in [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]] Vse to je zagotovo pripomoglo k porazu osmanske vojske pred Dunajem. Sveto rimsko cesarstvo in Republika obeh narodov sta leta 1683 sklenila sporazum, s katerim je Leopold obljubil Janu III. Sobieskemu podporo, če bi Osmani napadli [[Krakov]]. V zameno bi dobil poljsko-litovsko podporo, še bi Osmani napadli Dunaj.<ref name=ref18>Tucker, S.C., 2010, A Global Chronology of Conflict, Vol. Two, Santa Barbara: ABC-CLIO, LLC, {{ISBN|9781851096671}}</ref>{{rp|656, 659}} 31. marca 1683 je na cesarski dvor na Dunaju prišla še ena napoved, ki jo je v sultanovem imenu poslal veliki vezir Merzifonlu Kara Mustafa Paša. Naslednji dan je iz [[Edirne|Edirna]] v [[Rumelija|Rumeliji]] krenila na pohod osmanska vojska in na začetku maja prišla do [[Beograd]]a. Vojski sta se kasneje pridružili [[Kneževina Transilvanija|transilvanska]] vojska pod poveljstvom Mihaela Apafija in ogrska pod poveljstvom Imreja Thökölyja. Del vojske je začel oblegati Győr, 150.000 vojakov pa je odšlo na pohod proti Dunaju.<ref name=ref18/>{{rp|660}} 7. julija se je 40 km pred Dunajem pohodnikom pridružilo 40.000 [[Krimski kanat|krimskih Tatarov]]. <ref name=ref18/>{{rp|660}} Vojska je bila dvakrat večja od cesarske vojske na tem ozemlju. Cesar Leopold I. z dvorom in 60.000 Dunajčani je pobegnil v Passau, vojvoda Karel V. Lorenski z 20.000 vojaki pa se je umaknil proti [[Linz]]u.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Glavnina osmanske vojske je prišla pred Dunaj 14. julija 1683. Mesto je branil samo grof [[Ernst Rüdiger von Starhemberg]] s 15.000 možmi.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Poljski kralj Jan III. Sobieski je začel reševalno odpravo pripravljati julija 1683, s čimer je izpolnil določila Varšavskega sporazuma, in hkrati pustil svojo prestolnico Krakov skoraj brez obrambe. Vladarja Gornje Ogrske Imreja Thökölyja je ostro opozoril, naj ne poskuša izkoristiti nastalih razmer, kar je Thököly pravzaprav poskušal. Jan Kazimierz Sapieha Mlajši je pohod litovske vojske namerno odložil in namesto tega opustošil ogrsko visokogorje (zdaj Slovaška). Na Dunaj je prišel šele po njegovi osvoboditvi.<ref name=ref21/> Med Poljsko in nemškimi državami, predvsem Avstrijo, so se takoj pojavila napetosti, povezane predvsem z oskrbo in plačami vojaških najemnikov. Sobieski je vztrajal, da bi morali stroške pohoda njegove vojske prevzeti branilci. Habsburško vodstvo je zbralo toliko denarja, kot ga uspelo zbrati, in se dogovorilo s Poljaki, da omejijo svoje stroške.<ref name=ref24> Stoye, John. ''The Siege of Vienna: The Last Great Trial between Cross & Crescent''. 2011.</ref> ==Obleganje== [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|250px|Osmanska vojska oblega Dunaj]] Obleganje Dunaja se je začelo 14. julija. Kara Mustafa Paša je ta dan poslal mestu tradicionalno zahtevo, da se preda Osmanskemu cesarstvu.<ref>Izvirni dokument se je izgubil med drugo svetovno vojno, ohranjen pa je njegov nemški prevod; arhivirano 29. maja 2008 na Wayback Machine.</ref> Ernst Rüdiger Graf von Starhemberg, poveljnik preostalih 15.000 branilcev in 8.700 prostovoljcev s 370 topovi, je ultimat zavrnil, ker je dan pred tem izvedel za masoven pokol v Perchtoldsdorfu<ref>Palmer, Alan. The Decline and Fall of the Ottoman Empire. Barnes & Noble Publishing, 1992. str.12. ISBN 1-56619-847-X.</ref> južno od Dunaja, ki je na osmanski ultimat izročil mestne ključe. Prvi napadi oblegovalcev so se začeli 17. julija.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Dunajčani so pred obleganjem podrli veliko hiš pred mestnim obzidjem in očistili ruševine, da so pridobili laže branljiv odprt prostor.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Kara Mustafa Paša je to težavo poskušal rešiti s kopanjem dolgih jarkov v smeri proti mestu. [[Slika:Walka o sztandar turecki.jpg|left|thumb|250px|''Spahije pred Dunajem'', Józef Brandt, 1905]] Osmani so imeli 130 poljskih topov in 19 topov srednjega kalibra, kar ni bilo dovolj v primerjavi s 370 topovi branilcev.<ref name=ref6/> Začeli so kopati rove pod mestno obzidje, jih napolnili s smodnikom in nato razstrelili.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Po pisanju Andrewa Wheatcrofta je bila pred dunajskim obzidjem 150 let stara in skoraj gnila [[Palisada|palisada]]. Branilci so zato pred obzidje zabili nova zelo debela drevesna debla, ki so resno ovirala osmanske načrte. Za njihov preboj so potrebovali kar tri tedne.<ref>Melvyn Bragg, Andrew Wheatcroft, Dr. Claire Norton, Jeremy Black (zgodovinar) (14. maj 2009). ''The Siege of Vienna''. In Our Time. 17:30 minutes in. BBC Radio 4.</ref> Odstranjevanje ovir in zakasnitev odhoda osmanske vojske po vojni napovedi so omogočili branilcem, da je bilo mesto ob prihodu reševalne vojske septembra 1683 še v njihovih rokah.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Zgodovinarji domnevajo, da je želel Kara Mustafa zavzeti nedotaknjeno mesto in zavlačeval splošni napad, da bi preprečil plenjenje, ki je veljalo za neodtujljivo pravico osvajalskih vojakov.<ref> Bates, Brandon J. (2003). ''The Beginning of the End: The Failure of the Siege of Vienna of 1683'' (PDF). Brigham Young University. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 22. avgusta 2006. Pridobljeno 28. avgusta 2006.</ref> [[Slika: August Querfurt - The Turkish siege of Vienna.jpg|thumb|250px|''Osmani oblegajo Dunaj'', August Querfurt, 1750-ta]] [[Slika: TB Angriff.gif|thumb|250px|Osmansko obleganje Dunaja]] Obleganje je prekinilo skoraj vse dobave hrane v oblegano mesto.<ref> Ripperton, Lisa. "The Siege of Vienna". The Baldwin Project. Pridobljeno 28. avgusta 2006.</ref> Utrujenost vojakov je postala tako kritična, da je von Starhemberg ukazal ustreliti vsakega vojaka, ki je na straži zaspal. Obupane branilce je avgusta spodbudila novica, da je cesarska vojska Karla V. Lorenskega 5 km severozahodno od Dunaja premagala Thökölyjevo vojsko. 6. septembra so Poljaki Jana III. Sobieskega 30 km severozahodno od Dunaja prešli Donavo in se združili s cesarsko vojsko in enotami iz Saške, Bavarske, Badna, Frankovske in Švabske. Vojski se je pridružilo tudi več polkov [[Zaporoška Seč|zaporoških kozakov]] iz Republike obeh narodov.<ref>''"HOW KULCHITSKY, A UKRAINIAN, SAVED VIENNA FROM DESTRUCTION IN 1683"''. Svoboda. 6. oktober 1933.</ref> [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV. Francoski]] je odklonil pomoč svojemu habsburškemu rivalu, ker je malo pred tem prisvojil [[Alzacija|Alzacijo]]. Poveljstvo združene evropske vojske so zaupali poljskemu kralju Janu III. Sobieskemu, ki je bil v Evropi veljal za zelo izkušenega poveljnika. Njegova združena vojska je štela 70.000 do 80.000 vojakov, omanska pa okoli 150.000.<ref name=ref18/>{{rp|661}} Na začetku septembra je okoli 5.000 osmanskih saperjev že razstrelilo velike dele mestnega obzidja med bastionoma Burg in Löbel in revelinom Burg. Vrzel je bila široka okoli dvanajst metrov. Branilci so poskušali rušenje obzidja preprečiti s kopanjem svojih rovov in rušenjem nasprotnikovih. Osmanom je 8. septembra uspelo osvojiti revelin Burg in obzidje okoli njega. Preostali branilci so se umaknili in se pripravili na boj na notranjem obzidju. ==Priprave na bitko== [[Slika:1684 Entsatz von Wien anagoria.JPG|thumb|left|250px|''Rešitev Dunaja'' 12. septembra 1683, neznan avtor, 1684]] Reševalna vojska je morala ukrepati hitro, da bi ustavila dolgo obleganje. V samo šestih dneh je vzpostavila učinkovito poveljniško strukturo pod poveljstvom Jana III. Sobieskega na čelu z njegovo težko konjenico ([[poljski huzarji]]). Sveta liga je z denarjem vladarjev in najetjem kreditov pri nekaj premožnih bankirjih, vladarjih in papežu dobila dovolj denarja za plačilo vojakov.<ref name=ref24/> Habsburžani in Poljaki so se dogovorili, da bodo stroške svoje vojske do habsburške meje pokrili sami, od meje naprej pa bodo stroške prevzeli Habsburžani. Cesar je moral ob tem prepustiti Poljakom tudi izključno pravico do plenjenja osmanskega tabora.<ref name=ref24/> [[Slika:Juliusz Kossak Sobieski pod Wiedniem.jpeg|thumb|250px|Juliusz Kossak: ''Sobieski na Dunaju'', 1882]] Kara Mustafa Paša je bil pri motiviranju svojih vojakov manj učinkovit. Obrambo zaledja je prepustil krimskemu kanu in njegovi konjenici, ki je štela 30.000–40.000 mož. Udeležba Tatarov v zaključni bitki pri Dunaju je vprašljiva. Njihov kan je namreč odklonil napad na reševalno vojsko, ko je preko pontona prečila Donavo, zato je verjetno odklonil tdudi napad nanjo, ko se je pojavila iz Dunajskega gozda. Kara Mustafa Paša se ni mogel zanesti niti na svoje [[Kneževina Vlaška|vlaške]] in [[Kneževina Moldavija|moldavske]] zaveznike. Moldavski knez Jurij Dukas je bil v bitki ujet, vojska Šerbana Kantakuzena pa se je po napadu poljske konjenice razbežala. Reševalna vojska je svoj prihod naznanila s kresom na hribu Kahlenberg nad Dunajem. Branilci mesta so k Janu III. Sobieskemu poslali zaporoškega kozaka in diplomata Jurija Franca Kulčickega, ki je tekoče govoril turško. Odposlancu je uspelo prebiti se skozi osmanske položaje in Sobieskega obvestiti, kdaj naj napade. Pred napadom je bila po nasvetu Leopoldovega verskega svetovalca Marka d'Aviano svečana maša. ==Bitka== [[Slika:Zbroje husarskie.JPG|thumb|left|200px|Oklepi poljskih huzarjev in prve polovice 17. stoletja; [[Muzej poljske vojske]], Varšava]] Bitka se je začela preden so bile vse enote v celoti razporejene. Osmani so napadli 11. septembra 1683 ob 4. uri zjutraj in poskušali poseči v razporejanje nasprotnikovih enot.<ref name=ref18/>{{rp|661}} Na napad so se prvi odzvali Nemci. Karel Lorenski je udaril na osmansko levo krilo in po težkem boju in nekaj osmanskih protinapadih zasedel več ključnih položajev, zlasti utrjeni vasi Nussdorf in Heiligenstadt. Do poldneva je cesarska vojska že krepko zmlela osmansko vojsko in se približala preboju njihove bojne črte.<ref name=ref31>Wheatcroft, Andrew (2008). The Enemy at the Gate. Preface, str xix, str. 1. </ref> Osmanska vojska je že razpadala, vendar se v tistem trenutku še ni sesula.<ref name=ref31/> Mustafa Paša je z večino svoje vojske krenil v protinapad, nekaj elitnih enot [[Janičar|janičarjev]] in [[Spahije|spahij]] pa je istočasno napadlo mesto, da bi ga osvojil še pred prihodom Jana III. Sobieskega. Saperji so pripravili zadnjo veliko eksplozijo pod bastionom Löbel,<ref>Duell im Dunkeln (nemščina). 2DF. 6. november 2005. Arhivirano iz izvirnika 29. septembra 2007. Pridobljeno 28. avgusta 2006.</ref> da bi prebili mestno obzidje. Podstavljenih je bilo deset min, vendar so jih branilci pravočasno odkrili in deaktivirali. [[Slika:King John III Sobieski blessing Polish attack on Turks in Vienna 1683.PNG|thumb|200px|Juliusz Kossak: ''Kralj [[Jan III. Sobieski]] blagoslavlja poljski napad na Osmane pred bitko za Dunaj'', 1871]] Zgodaj popoldne se je začela velika bitka na drugi strani bojišča, kjer je poljska pehota napadla osmansko levo krilo. Namesto da bi se osredotočili na boj z reševalno vojsko, so si Osmani še naprej prizadevali vdreti v mesto. Poljaki so zato lahko dobro napredovali in do 16. ure zavzeli vasico Gersthof, ki je postala izhodišče za napad njihove konjenice.<ref name=ref20/> Osmani so bili zdaj ukleščeni med cesarsko in reševalno vojsko. Karel Lorenski in Jan III. Sobieski sta se neodvisno drug od drugega odločila, da bosta nadaljevala ofenzivo do končne zmage.<ref name=ref31/> Ofenziva cesarske vojske na levi fronti se je nadaljevala ob 15:30. Vojska je sprva naletela na oster odpor in se ustavila. Zastoj ni trajal dolgo in vojska je ob 17. uri zasedla vasi Unterdöbling in Oberdöbling, s čimer se je zelo približala centralnemi osmanskemu okopu.<ref name=ref31/> Med predahom je napadla poljska konjenica. [[Slika:Pauwel Casteels - Battle of Vienna - Google Art Project.jpg|thumb|left|250px|Gonzales Franciscus Casteels: ''Bitka pri Dunaju'', (1683–1685)]] Huzarji so se prvič spopadlli ob 16. uri. Prebili so osmansko bojno črto in se približali osmanskim okopom, ki so bili zdaj ogoženi s treh strani: Poljaki so se jim približevali z zahoda, Sasi in Bavarci s severozahoda in Avstrijci s severa. Veliki vezir se je v tem trenutku odločil zapustiti svoj položaj in se umakniti v glavni štab v taboru bolj proti jugu. Osmanska vojska se je takrat že umikala z bojišča.<ref name=ref20/> Zavezniki so bili zdaj pripravljeni na zadnji udar. Okoli 18. ure je poljski kralj ukazal napad konjenice, razdeljene v štiri skupine – tri poljske in eno cesarsko. Napad 18.000 konjenikov se šteje za največji napad konjenice v zgodovini.<ref> A'Barrow, Stephen R. (2016). ''Death of a Nation: A New History of Germany. Book Guild Publishing''. str. 73. ISBN 9781910508817.</ref><ref>Overy, Richard (2014). ''A History of War in 100 Battles''. Oxford University Press. str. 58. ISBN 9780199390717.</ref> Napad je vodil Sobieski<ref name=ref18/>{{rp|661}} na čelu 3.000 slavnih [[Poljski huzarji|krilatih huzarjev]]. Tatari v poljski vojski so na čeladah nosili šop slame, da so se razlikovali od Tatarov na osmanski strani.<ref>"The Battle of Vienna was not a fight between cross and crescent – Dag Herbjørnsrud | Aeon Essays". Aeon. Pridobljeno 20. junija 2019.</ref> Napad je zlahka zlomil osmansko bojno črto, ki so jo branili izčrpani in demoralizirani vojaki. Osmani so začeli bežati z bojišča. Konjenica se je usmerila naravnost proti osmanskemu taboru in Kara Mustafovemu štabu. Branilci mesta so zapustili mesto in se pridružili cesarski vojski.<ref name=ref18/>{{rp|661}} [[Slika:Polish soldiers 1674-1696.PNG|thumb|250px|Poljski vojaki 1674–1696]] Napad konjenice je bil za Osmane usoden. Manj kot tri ure po njenem napadu je v mesto kot prvi osvoboditelj vstopil mejni grof Ludvik Badenski na čelu svojih [[Dragonci|dragoncev]].<ref name=ref20/> Jan III. Sobieski je po zmagi parafraziral slavni [[Julij Cezar|Cezarjev]] citat ''Veni, vidi, vici – Prišel, videl, zmagal'' in rekel ''Venimus, vidimus, Deus vicit – Prišli, videli, Bog je zmagal''.<ref name=ref18/>{{rp|661}} ==Posledice== [[Slika:Powrot z Wiednia.jpg|thumb|left|250px|Józef Brandt: ''Vračanje z Dunaja''; poljska vojska se vrača z vojnim plenom]] [[Slika:HGM Türkische Standarte 1683.jpg|thumb|upright|left|250px|Osmanska vojaška zastava, zaplenjena pred Dunajem]] Osmanski zgodovinar [[Silahdar Findiklili Mehmed Aga]] (1658–1723) je bitko opisal kot največji poraz in napako od vzpostavitve osmanske državnosti leta 1299.<ref> Abrahamowicz, Zygmunt (1973). ''Kara mustafa pod Wiedniem''. Źródła muzułmańskie do dziejów wyprawy wiedeńskiej (Kara Mustafa at Vienna. Muslim primary sources to history of the Vienna campaign), Wydawnictwo Literackie, st. 164.</ref> Osmani so med obleganjem izgubili najmanj 20.000 mož. V bitki je bilo najmanj 15.000 mrtvih (Podhorodecki)<ref name=ref19>Podhorodecki, Leszek (2001), Wiedeń 1683, Bellona, str. 140–141.</ref> ali 8.000 do 15.000 mrtvih in 5.000 do 10.000 ujetih (Tucker).<ref name=ref18/>{{rp|661}} Število žrtev reševalne vojske je bilo mnogo manjše: okoli 3.500 mrtvih in ranjenih, vključno s 1.300 Poljaki. Tuckerjeve ocene so nekoliko višje: 4.500 mrtvih in ranjenih.<ref name=ref18/>{{rp|661}} Število dunajskih branilcev in civilnih prebivalcev se je zaradi napadov in drugi vzrokov prepolovilo.<ref name=ref6/> [[Slika:Chasuble sewn with Turkish tents captured by Polish Army in Vienna 1683.JPG|thumb|upright|Mašni plašč, sešit in osmanskih šotorov, ki jih je po bitki za Dunaj leta 1683 zaplenila poljska vojska]] Vojska Svete lige in Dunajčani so dobili velik vojni plen, ki ga je nekaj dni po bitki živo opisal Sobieski v pismu svoji ženi: : ''Naši zakladi so neizmerni ... šotori, ovce, govedo in nemajhno število kamel … to je zmaga brez primere, sovražnik je zdaj popolnoma uničen, zanje je vse izgubljeno. Bežati morajo za svoja gola življenja … General Starhemberg me je objel in poljubil in me imenoval za svojega rešitelja.''<ref>''"Letter from King Sobieski to his Wife"''. Letters from King Sobieski to his wife. University of Gdansk, Department of Cultural Studies, Faculty of Philology. Pridobljeno 4. avgusta 2011.</ref> Starhemberg je ukazal, da se takoj začne popravljati težko poškodovano mestno obzidje, da bi se lahko branili pred morebitnim osmanskim protinapadom, kar se je izkazalo za nepotrebno. Osmani so kmalu po porazu odstavili svojega poveljnika Kara Mustafa Pašo in ga na ukaz poveljnika janičarjev 25. decembra 1683 v Beogradu zadavili s svileno vrvjo. Med poveljniki katoliških vojske so po zmagi nastale velike napetosti. Sobieski je že pred bitko zahteval, da dobijo Poljaki prednost pri delitvi plena iz osmanskega tabora, zato so nemški in avstrijski vojaki dobili manjša dela plena.<ref name=ref39> Stoye, John (2011) [2007]. ''The Siege of Vienna: The Last Great Trial between Cross & Crescent''. Pegasus Books. str. 175.</ref> Protestantski Sasi, ki so prišli rešit mesto, so bili domnevno deležni žalitev katoliškega prebivalstva v okolici mesta. Sasi so zato takoj po bitki zapustili bojišče, ne da bi sodelovali pri delitvi plena, in zavrnili zasledovanje bežečega nasprotnika.<ref name=ref39/> Sobieski je po zmagi odšel osvobajat Grau in severozahodno Ogrsko, dokler ni njegovega zasledovanja ustavila [[Griža|griža]].<ref name=ref18/>{{rp|662}} Karel V. je leta 1686 osvojil Beograd in večino [[Srbija|Srbije]] in leta 1687 vzpostavil habsburško oblast v južni Ogrski in večini Transilvanije.<ref name=ref18/>{{rp|663-664}} Osmanski poraz pred Dunajem sprožil velika slavja v safavidskem [[Iran]]u. Poročilo o osmanskem porazu je bilo očitno tako spektakularno, da je začel tedanji šah Sulejman I. (vladal 1666-1694) načrtovati pohod na Bagdad, ki so ga z [[Zuhabski mir|Zuhabskim sporazumom]] leta 1639 dobili Osmani.<ref name=ref40> Matthee, Rudi (2006). ''"IRAQ iv. RELATIONS IN THE SAFAVID PERIOD"''. Encyclopaedia Iranica (Vol. XIII, Fasc. 5 and Vol. XIII, Fasc. 6). str. 556–560, 561.</ref> Safavidi pohoda niso izvedli, ker so se pristojni državni uradniki, zlasti prevladujoča evnuška frakcija na kraljevem dvoru, zavedali upada vojaške moči Safavidov in ocenili, da bi bil pohod nepremišljen.<ref name=ref40/> Evnhuhi, po mnenju profesorja Rudija Mattheea, »niso nasprotovali ideji, da bi Osmane ponižali, vendar niso želeli, da bi se njihova moč uničila, ker bi s tem odstranili varovalni prostor proti krščanski Evropi''.''«<ref name=ref40/> ==Pomen== [[Slika:Grottger-Jan III Sobieski i Leopold I pod Schwechat.jpg|right|thumb|250px|Artur Grottger: ''Srečanje Sobieskega in Leopolda I.'']] Zmaga na Dunaju je vzpostavila pogoje, da so Ludvik Badenski, Maksimiljan Emanuel Bavarski in princ [[Evgen Savojski]] v naslednjih nekaj letih osvojili Ogrsko in del Balkana. Vojna, v kateri je Osmansko cesarstvo izgubilo še [[Transilvanija|Transilvanjio]], je trajala še šestnajst let in s končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699. Bitka pri Dunaju je pomenila zgodovinski konec širitve Otomanskega cesarstva v Evropo. [[Slika:King John III Sobieski sending Message of Victory to the Pope, after the Battle of Vienna 111.png|thumbnail|250px|[[Jan Matejko]]: ''Sobieski pošilja papežu sporočilo o zmagi]] Dejanja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV. Francoskega]] so spodbujala francosko-nemško sovraštvo. V naslednjem mesecu je v zahodnem delu oslabljenega [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] ponovno izbruhnila vojna za združitev nemških dežel. ==Zapuščina== ===Astronomija=== Po bitki je astronom [[Johannes Hevelius]] ozvezdje ''Scutum'' (''Ščit'') preimenoval po kralju Janu III. Sobieskemu v ''Scutum Sobiescianum''.<ref>Grzechnik, Slawek K. ''Hussaria – Polish Winged Cavalry''. Arhivirano iz izvirnika 15. junija 2006. Pridobljeno 28. avgusta 2006.</ref> Pred tem je bilo po neastronomih poimenovanih samo nekaj zvezd. ===Verski pomen=== [[Slika:Sobieskitablica.jpg|200px|thumb|right|Plošča ''Congregatio Resurrectionis'' v cerkvi na [[Kahlenberg]]u]] Ker je Jan III. Sobieski svoje kraljestvo pred bitko prepustil v varstvo Devici Mariji (Naša gospa Čestohovska), ja [[Papež Inocenc XI.|papež Inocenc XI.]] v spomin na zmago razširil čaščenje njenega imena iz edino [[Španija|Španije]] in [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]] na ves katoliški svet. Marijino rojstvo, ki se je praznovalo v nedeljo med 9. in 15. septembrom, je [[Papež Pij X.|papež Pij X.]] prestavil na 12. september, dan zmage pred Dunajem. Papež je na svoj papeški plašč dodal poljskega kronanega belega orla in Janu III. Sobieskemu podelil naslov ''defensor fidei'' (''branilec vere'').<ref>''Chcą nam odebrać Victorię wiedeńską?'' pch24.pl. Pridobljeno 10. septembra 2016.</ref> Avstrijci so poljskemu kralju v čast na hribu Kahlberg severno od Dunaja zgradili cerkev. Zametke [[Protestantizem|protestantske]] svobode, zlasti na Ogrskem, je katoliška cerkev zatrla. ===Glasba=== Avstrijski skladatelj Johann Joseph Fux je v spomin na bitko svojo skladbo ''Turcaria'' podnaslovil ''Glasbeni portret turškega obleganja Dunaja leta 1683''.<ref>"ATMA Classique". ATMA Classique.</ref> V osmanskem taboru so domnevno našli pihalni instrument [[tárogató]], podoben klarinetu, ki je po porazu Franca II. Rákóczija s Habsburžani leta 1711 postal madžarski simbol svobode.<ref>"Taragot, tarogato, 11thMUSE.com". 11thmuse.com. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2008. Pridobljeno 22. junija 2016.</ref> Švedska power metal skupina [[Sabaton]] je bitko pri Dunaju opevala v skladbi ''Winged hussars'' v njihovem albumu ''The Last Stand'' iz leta 2016.<ref>''Winged Hussars''. Sabaton Official Website. Pridobljeno 9. januarja 2020.</ref> ===Kulinarika=== [[Slika:Battle of Vienna02.jpg|250px|thumb|right|Spominska plošča, položena ob 300. obletnici uspešne obrambe Dunaja]] Z drugim obleganjem Dunaja je povezanih več kulinaričnih legend. Legendarni ''croissant'' so iznašli na Dunaju ali leta 1583 ali med [[Prvo obleganje Dunaja|prejšnjim obleganjem]] leta 1529. Obliko je dobil po polmesecu na osmanskih zastavah. Rogljič naj bi v francosko slaščičarstvo leta 1770 prinesla na Dunaju rojena francoska kraljica [[Marija Antoaneta]]. Druga legenda z Dunaja pravi, da je bil prvi [[bagel]] darilo kralju Janu III. Sobieskemu, podarjeno v spomin na zmago nad Osmani. Oblikovan je bil po konjskem stremenu. Verodostojnost te legende je vprašljiva, ker so že leta 1610 pekli kruh s podobno zvenečim imenom. Pogosto se pripoveduje zgodba, da so Dunajčani v zapuščenem osmanskem taboru odkrili več vreč [[Kava|kave]]. Frančišek Jurij Kulczycki je kavo porabil v svoji novoustanovljeni in prvi kavarni na Dunaju. Ena od njegovih idej naj bi bila kava z mlekom, ki je v islamskem svetu niso poznali.<ref>Pendergrast, Mark. ''Uncommon Grounds''. Basic Books. 2000. str. 10. ISBN 0-465-05467-6.</ref><ref>Millar, Simon. ''Vienna 1683''. Osprey Publishing, 2008. str. 93. ISBN 1-84603-231-8.</ref> Zgodba je bila prvič omenjena leta 1783. Prvo kavarno na Dunaju je ustanovil [[Armenci|Armenec]] Johannes Theodat leta 1685.<ref>Karl Teply. ''Die Einführung des Kaffees in Wien''. Verein für Geschichte der Stadt Wien, vol. 6. Dunaj 1980). str. 104.</ref> Druga, bolj verjetna zgodba, pravi, da so zaplenjeno kavo zmešali s [[sladkor]]jem in spenjenim mlekom in dobili napitek, ki ga zdaj imenujemo ''cappuccino'' (nemško ''kapuziner''). Ime naj bi dobil ali po kapucinskemu frančiškanu Marku d'Avianu, ki je katoliške krščanske sile spodbudil k enotnosti in obrambi Dunaja, ali ker je imel kapucinski duhovnik ključno vlogo pri njegovem izumljanju. ==Sklici== {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|2}} * Stéphane Gaber. ''Et Charles V arrêta la marche des Turcs''. Presses universitaires de Nancy, 1986, ISBN 2-86480-227-9. * Bruce, George (1981). ''Harbottle's Dictionary of Battles''. Van Nostrand Reinhold. * Alan Palmer. ''The Decline and Fall of the Ottoman Empire''. Barnes & Noble Publishing, 1992. ISBN 1-56619-847-X. * Wheatcroft, Andrew. ''The Enemy at the Gate: Habsburgs, Ottomans and the Battle for Europe''. New York, NY: Basic Books, 2010. ISBN 978-0465020812. {{refend}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Prvo obleganje Dunaja]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Battle of Vienna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Dunaja]] [[Kategorija:Obleganja]] [[Kategorija:Bitke leta 1683]] [[Kategorija:Bitke v Avstriji]] [[Kategorija:Bitke Osmanskega cesarstva]] gjlhq64lmhiun436k2mev0fh63jldft 6749781 6749778 2026-09-12T18:37:39Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6749778|6749778]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-49596-25|~2026-49596-25]] ([[User talk:~2026-49596-25|pogovor]]) 6749781 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Obleganje Dunaja}} {{Infopolje Vojaški konflikt |conflict=Drugo obleganje Dunaja |partof=[[Velika turška vojna|Velike turške vojne]] in [[Turško-habsurške vojne|turško-habsburških vojn]] |image=[[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|right|300px]] |caption=''Bitka za Dunaj'', slika Frans Geffels (1683 in 1694) |date=[[14. julij]] [[1683]] - [[12. september]] [[1683]] |place=[[Dunaj]], [[Avstrija]] |result=Odločilna zmaga [[Sveta liga|Svete Lige]] |combatant1=[[Slika:Banner of the Holy League 1571.png|25px]] '''[[Sveta liga]]''':<br /> [[File:Herb Rzeczypospolitej Obojga Narodow.svg|25px]] [[Republika obeh narodov]]<br />[[File:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|25px]] [[Habsburška monarhija ]]<br />{{ikonazastave|Bavarska}} [[Bavarska]]<br />[[File: Flag of Electoral Saxony.svg|25px]] [[Saška]]<br />[[File:Frankenrechen.svg|20px]] [[Frankovska]]<br /> [[Slika:Coa Swabia.png|20px]] [[Švabska]]<br />[[Slika:Bandiera del granducato di Toscana (1562-1737 ).gif|35px]] [[Velika vojvodina Toskana]] |combatant2={{ikonazastave|Ottoman Empire|1453}} [[Osmansko cesarstvo]]<br />Turški vazali:<br /> [[Slika:Gerae-tamga.png|20px]] [[Krimski kanat]]<br />[[Slika:Coat of arms of Transylvania.svg|20px]] [[Sedmograška]]<br />[[File:Flag of Wallachia.svg|20px]] [[Vlaška]]<br />[[File:Flag of Moldavia.svg|20px]] [[Moldavija]]<br />[[Kruci]] |commander1=[[File:Herb Rzeczypospolitej Obojga Narodow.svg|15px]] [[Jan III. Sobieski]]<br />[[File:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|20px]] [[Ernst Rüdiger von Starhemberg|Ernst Rüdiger von Starhemberg]] |commander2={{ikonazastave|Ottoman Empire|1453}} [[Kara Mustafa Paša]] |strength1= okoli 84.000 vojakov *152 topov |strength2=Med 150.000 in 300.000 vojakov *20.000 janičarjev *300 težkih topov |casualties1=Približno 4000 |casualties2=Težke; več kot 10.000 vojnih ujetnikov, vsi topovi so bili izgubljeni }} '''Bitka pri Dunaju''' ({{Jezik-de|Schlacht am Kahlen Berge, Kahlenberg}}, {{Jezik-pl|bitwa pod Wiedniem, odsiecz wiedeńska}}, {{Jezik-tr|İkinci Viyana Kuşatması}}, [[Osmanska turščina|osmansko turško]] Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12. septembra 1683<ref name="ref1"> Finkel, Caroline (13. februar 2006). ''Osman's Dream: The Story of the Ottoman Empire, 1300–1923''. Basic Books. str. 286–287. ISBN 978-0-465-02396-7.</ref> je bila bitka med vojskami [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] in njegovih vazalnih in tributarnih držav, ki je od 14. julija 1683 oblegala [[Dunaj]], in združeno vojsko [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] pod poveljstvom poljskega kralja [[Jan III. Sobieski|Jana III. Sobieskega]]. V bitki proti Osmanom sta prvič sodelovala Sveto rimsko cesarstvo in Republika obeh narodov. Bitka sama se pogosto omenja kot zgodovinska prelomnica, po kateri so ''"osmanski Turki prenehali ogrožati krščanski svet"''.<ref name=ref20>Leitsch, Walter (julij 1983). "1683: The Siege of Vienna". History Today. '''33''' (7). Pridobljeno 19. decembra 2014.</ref> Vojna se je nadaljevala do leta 1699. Osmansko cesarstvo je v njej izgubilo skoraj celo Ogrsko.<ref name=ref20/> Bitka, v kateri je zmagala združena vojska Svetega rimskega cesarstva in Republike obeh narodov, se je kasneje prikazovala kot bitka, v kateri je bilo udeleženo samo [[Kraljevina Poljska|Poljsko kraljestvo]], ker ja litovska vojska prišla na Dunaj, ko je bil že osvobojen.<ref name=ref21>Davies, Norman (1982). ''God's Playground, a History of Poland: The Origins to 1795'', Columbia University Press. str. 487.</ref> Poveljnik dunajske garnizije Ernst Rüdiger von Starhemberg je vrhovno poveljstvo prepustil poljskemu kralju Janu III. Sobieskemu, poveljniku poljske vojske. Osmanski vojski je poveljeval [[veliki vezir]] Merzifonlu Kara Mustafa Paša. Njegova vojska je štela od 90.000 mož.<ref name="ref6">Bruce Alan Masters, Gábor Ágoston. ''Encyclopedia of the Ottoman Empire''. Infobase Publishing, 2009. str. 584. ISBN 1438110251.</ref> do 300.000 mož.<ref name=ref7>Harbottle, Thomas (1905). ''Dictionary of Battles''. E.P. Sutton & Co, str. 262.</ref><ref name=ref8>Clare, Israel (1876). ''The Centennial Universal History: A Clear and Concise History of All Nations, with a Full History of the United States to the Close of the First 100 Years of Our National Independence''. J. C. McCurdy & Co., str. 252.</ref><ref name=ref9>Drane, Augusta (1858). ''The Knights of st. John: with The battle of Lepanto and Siege of Vienna''. Burns and Lambert, str. 136.</ref><ref name=ref10>''American Architect and Building News''. 29.767 (1890): 145.</ref> Iz dokumenta, najdenega v Kara Mustafovem šotoru, je razvidno, da ja njegova vojska na začetku pohoda štela 170.000 mož.<ref name=ref5>Wimmer, Jan (1983), Wiedeń 1683, MON, str. 306.</ref> Obleganje Dunaja se je začelo 14. julija 1683. V oblegovalski vojski je bilo tudi 60 ort janičarjev (12.000 mož) in 70.000 mož,<ref>Bruce, George (1981). ''Harbottle's Dictionary of Battles''. Van Nostrand Reinhold.</ref> ki so stražili zaledje. Odločilna bitka se je dogajala 12. septembra po prihodu reševalne vojske. Bitka se šteje za eno od največjih konjeniških bitk v zgodovini. Zgodovinarji menijo, da je bila bitka za Dunaj prelomnica v 300 let trajajočih vojnah med Osmanskim in Svetim rimskim cesarstvom. V naslednjih šestnajst letih po bitki so avstrijski Habsburžani postopoma osvojili in zavladali v južni [[Ogrska|Ogrski]] in [[Transilvanija|Transilvaniji]]. ==Predigra== Zasedba Dunaja je bila že dolgo časa strateški cilj Osmanskega cesarstva, ker je mesto nadziralo križišče trgovskih poti med vzhodnim [[Sredozemlje|Sredozemljem]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] in [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. V letih pred drugim obleganjem, prvo je bilo leta 1529, je začelo Osmansko cesarstvo pod nadzorom velikih vezirjev iz vplivne družine Köprülü obsežne logistične priprave, vključno s popravilom cest in mostov, ki so vodili proti Svetemu rimskemu cesarstvu, in oskrbovanjem logističnih središč na Balkanu in Ogrski s topovi, strelivom in drugimi potrebščinami. Na Dunaju je od leta 1679 divjala [[kuga]].<ref>Pascal Joseph von Ferro, Joseph Edler von Kurzbek. ''Nähere Untersuchung der Pestansteckung'', str. 42. Royal publisher, Vienna 1787.</ref> Napad na Dunaj bi se lahko začel že prej, če ga ne bi za nekaj časa ustavilo [[obleganje Sigeta]] leta 1566. Na politični fronti je Osmansko cesarstvo na svojo stran dobilo ogrske in nekatoliške manjšine v delih Ogrske, ki so bili pod habsburško okupacijo. V teh delih se je v letih pred bitko začeli nemiri ki so prerasli v odkrit upor proti [[Leopold I. Habsburški|Leopoldu I.]], predvsem zaradi njegove goreče želje po zlomu [[Protestantizem|protestantizma]]. [[Slika:Kuruc labanc összecsapás.jpg|thumb|250px|levo|Ogrski protihabsburški uporniki]] Leta 1681 so protestanti in drugi nasprotniki Habsburžanov pod vodstvom [[Imre Thököly|Imreja Thökölyja]] ob znatni podpori Osmanov uprli in Thökölyja razglasili za kralja [[Kneževina Gornja Ogrska|Gornje Ogrske]]. Gornja Ogrska je obsegala sedanjo vzhodno [[Slovaška|Slovaško]] in del severovzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Osmansko cesarstvo je ogrskim upornikov obljubilo ustanovitev ogrskega Dunajskega kraljetva, če bi mesto padlo v osmanske roke. Pred obleganjem je med cesarstvoma vladal dvajset let dolg mir, sklenjen z [[Vašvarski mir|Vašvarskim sporazumom]] leta 1664. Leta 1681 in 1682 so se spopadi med Thökölyjevo vojsko in Habsburžani na meji med Gornjo Ogrsko in Svetim rimskim cesarstvom zaostrili. Vdori habsburške vojske na ogrsko ozemlje so postal ključni argument velikega vezirja Kara Mustafa Paše, s katerim je prepričal sultana [[Mehmed IV.|Mehmeda IV.]] in vlado (Divan), da sta dovolila mobilizacijo osmanske vojske. Sultan je pooblastil Mustafa Pašo, da lahko operira do [[Győr]]a (turško Yanıkkale) in [[Komárom]]a in ju oblega. Osmanska vojska je bil mobilizirana 21. januarja 1682. Vojna napoved je bila objavljena 6. avgusta 1682. Logistika je takrat kazala, da bi bil napad avgusta ali septembra 1682 zelo tvegan ali celo nemogoč, ker bi pohod do Dunaja trajal tri mesece in bi vojska prišla na cilj tik pred zimo. Zamik odhoda za 15 mesecev je pomenil, da se je Leopold I. lahko temeljito pripravil na obrambo in dobil vojaško podporo [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], [[Republika obeh narodov|Poljske-Litve]], [[Beneška republika|Beneške republike]] in [[Papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]] Vse to je zagotovo pripomoglo k porazu osmanske vojske pred Dunajem. Sveto rimsko cesarstvo in Republika obeh narodov sta leta 1683 sklenila sporazum, s katerim je Leopold obljubil Janu III. Sobieskemu podporo, če bi Osmani napadli [[Krakov]]. V zameno bi dobil poljsko-litovsko podporo, še bi Osmani napadli Dunaj.<ref name=ref18>Tucker, S.C., 2010, A Global Chronology of Conflict, Vol. Two, Santa Barbara: ABC-CLIO, LLC, {{ISBN|9781851096671}}</ref>{{rp|656, 659}} 31. marca 1683 je na cesarski dvor na Dunaju prišla še ena napoved, ki jo je v sultanovem imenu poslal veliki vezir Merzifonlu Kara Mustafa Paša. Naslednji dan je iz [[Edirne|Edirna]] v [[Rumelija|Rumeliji]] krenila na pohod osmanska vojska in na začetku maja prišla do [[Beograd]]a. Vojski sta se kasneje pridružili [[Kneževina Transilvanija|transilvanska]] vojska pod poveljstvom Mihaela Apafija in ogrska pod poveljstvom Imreja Thökölyja. Del vojske je začel oblegati Győr, 150.000 vojakov pa je odšlo na pohod proti Dunaju.<ref name=ref18/>{{rp|660}} 7. julija se je 40 km pred Dunajem pohodnikom pridružilo 40.000 [[Krimski kanat|krimskih Tatarov]]. <ref name=ref18/>{{rp|660}} Vojska je bila dvakrat večja od cesarske vojske na tem ozemlju. Cesar Leopold I. z dvorom in 60.000 Dunajčani je pobegnil v Passau, vojvoda Karel V. Lorenski z 20.000 vojaki pa se je umaknil proti [[Linz]]u.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Glavnina osmanske vojske je prišla pred Dunaj 14. julija 1683. Mesto je branil samo grof [[Ernst Rüdiger von Starhemberg]] s 15.000 možmi.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Poljski kralj Jan III. Sobieski je začel reševalno odpravo pripravljati julija 1683, s čimer je izpolnil določila Varšavskega sporazuma, in hkrati pustil svojo prestolnico Krakov skoraj brez obrambe. Vladarja Gornje Ogrske Imreja Thökölyja je ostro opozoril, naj ne poskuša izkoristiti nastalih razmer, kar je Thököly pravzaprav poskušal. Jan Kazimierz Sapieha Mlajši je pohod litovske vojske namerno odložil in namesto tega opustošil ogrsko visokogorje (zdaj Slovaška). Na Dunaj je prišel šele po njegovi osvoboditvi.<ref name=ref21/> Med Poljsko in nemškimi državami, predvsem Avstrijo, so se takoj pojavila napetosti, povezane predvsem z oskrbo in plačami vojaških najemnikov. Sobieski je vztrajal, da bi morali stroške pohoda njegove vojske prevzeti branilci. Habsburško vodstvo je zbralo toliko denarja, kot ga uspelo zbrati, in se dogovorilo s Poljaki, da omejijo svoje stroške.<ref name=ref24> Stoye, John. ''The Siege of Vienna: The Last Great Trial between Cross & Crescent''. 2011.</ref> ==Obleganje== [[Slika:Vienna Battle 1683.jpg|thumb|250px|Osmanska vojska oblega Dunaj]] Obleganje Dunaja se je začelo 14. julija. Kara Mustafa Paša je ta dan poslal mestu tradicionalno zahtevo, da se preda Osmanskemu cesarstvu.<ref>Izvirni dokument se je izgubil med drugo svetovno vojno, ohranjen pa je njegov nemški prevod; arhivirano 29. maja 2008 na Wayback Machine.</ref> Ernst Rüdiger Graf von Starhemberg, poveljnik preostalih 15.000 branilcev in 8.700 prostovoljcev s 370 topovi, je ultimat zavrnil, ker je dan pred tem izvedel za masoven pokol v Perchtoldsdorfu<ref>Palmer, Alan. The Decline and Fall of the Ottoman Empire. Barnes & Noble Publishing, 1992. str.12. ISBN 1-56619-847-X.</ref> južno od Dunaja, ki je na osmanski ultimat izročil mestne ključe. Prvi napadi oblegovalcev so se začeli 17. julija.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Dunajčani so pred obleganjem podrli veliko hiš pred mestnim obzidjem in očistili ruševine, da so pridobili laže branljiv odprt prostor.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Kara Mustafa Paša je to težavo poskušal rešiti s kopanjem dolgih jarkov v smeri proti mestu. [[Slika:Walka o sztandar turecki.jpg|left|thumb|250px|''Spahije pred Dunajem'', Józef Brandt, 1905]] Osmani so imeli 130 poljskih topov in 19 topov srednjega kalibra, kar ni bilo dovolj v primerjavi s 370 topovi branilcev.<ref name=ref6/> Začeli so kopati rove pod mestno obzidje, jih napolnili s smodnikom in nato razstrelili.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Po pisanju Andrewa Wheatcrofta je bila pred dunajskim obzidjem 150 let stara in skoraj gnila [[Palisada|palisada]]. Branilci so zato pred obzidje zabili nova zelo debela drevesna debla, ki so resno ovirala osmanske načrte. Za njihov preboj so potrebovali kar tri tedne.<ref>Melvyn Bragg, Andrew Wheatcroft, Dr. Claire Norton, Jeremy Black (zgodovinar) (14. maj 2009). ''The Siege of Vienna''. In Our Time. 17:30 minutes in. BBC Radio 4.</ref> Odstranjevanje ovir in zakasnitev odhoda osmanske vojske po vojni napovedi so omogočili branilcem, da je bilo mesto ob prihodu reševalne vojske septembra 1683 še v njihovih rokah.<ref name=ref18/>{{rp|660}} Zgodovinarji domnevajo, da je želel Kara Mustafa zavzeti nedotaknjeno mesto in zavlačeval splošni napad, da bi preprečil plenjenje, ki je veljalo za neodtujljivo pravico osvajalskih vojakov.<ref> Bates, Brandon J. (2003). ''The Beginning of the End: The Failure of the Siege of Vienna of 1683'' (PDF). Brigham Young University. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 22. avgusta 2006. Pridobljeno 28. avgusta 2006.</ref> [[Slika: August Querfurt - The Turkish siege of Vienna.jpg|thumb|250px|''Osmani oblegajo Dunaj'', August Querfurt, 1750-ta]] [[Slika: TB Angriff.gif|thumb|250px|Osmansko obleganje Dunaja]] Obleganje je prekinilo skoraj vse dobave hrane v oblegano mesto.<ref> Ripperton, Lisa. "The Siege of Vienna". The Baldwin Project. Pridobljeno 28. avgusta 2006.</ref> Utrujenost vojakov je postala tako kritična, da je von Starhemberg ukazal ustreliti vsakega vojaka, ki je na straži zaspal. Obupane branilce je avgusta spodbudila novica, da je cesarska vojska Karla V. Lorenskega 5 km severozahodno od Dunaja premagala Thökölyjevo vojsko. 6. septembra so Poljaki Jana III. Sobieskega 30 km severozahodno od Dunaja prešli Donavo in se združili s cesarsko vojsko in enotami iz Saške, Bavarske, Badna, Frankovske in Švabske. Vojski se je pridružilo tudi več polkov [[Zaporoška Seč|zaporoških kozakov]] iz Republike obeh narodov.<ref>''"HOW KULCHITSKY, A UKRAINIAN, SAVED VIENNA FROM DESTRUCTION IN 1683"''. Svoboda. 6. oktober 1933.</ref> [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV. Francoski]] je odklonil pomoč svojemu habsburškemu rivalu, ker je malo pred tem prisvojil [[Alzacija|Alzacijo]]. Poveljstvo združene evropske vojske so zaupali poljskemu kralju Janu III. Sobieskemu, ki je bil v Evropi veljal za zelo izkušenega poveljnika. Njegova združena vojska je štela 70.000 do 80.000 vojakov, omanska pa okoli 150.000.<ref name=ref18/>{{rp|661}} Na začetku septembra je okoli 5.000 osmanskih saperjev že razstrelilo velike dele mestnega obzidja med bastionoma Burg in Löbel in revelinom Burg. Vrzel je bila široka okoli dvanajst metrov. Branilci so poskušali rušenje obzidja preprečiti s kopanjem svojih rovov in rušenjem nasprotnikovih. Osmanom je 8. septembra uspelo osvojiti revelin Burg in obzidje okoli njega. Preostali branilci so se umaknili in se pripravili na boj na notranjem obzidju. ==Priprave na bitko== [[Slika:1684 Entsatz von Wien anagoria.JPG|thumb|left|250px|''Rešitev Dunaja'' 12. septembra 1683, neznan avtor, 1684]] Reševalna vojska je morala ukrepati hitro, da bi ustavila dolgo obleganje. V samo šestih dneh je vzpostavila učinkovito poveljniško strukturo pod poveljstvom Jana III. Sobieskega na čelu z njegovo težko konjenico ([[poljski huzarji]]). Sveta liga je z denarjem vladarjev in najetjem kreditov pri nekaj premožnih bankirjih, vladarjih in papežu dobila dovolj denarja za plačilo vojakov.<ref name=ref24/> Habsburžani in Poljaki so se dogovorili, da bodo stroške svoje vojske do habsburške meje pokrili sami, od meje naprej pa bodo stroške prevzeli Habsburžani. Cesar je moral ob tem prepustiti Poljakom tudi izključno pravico do plenjenja osmanskega tabora.<ref name=ref24/> [[Slika:Juliusz Kossak Sobieski pod Wiedniem.jpeg|thumb|250px|Juliusz Kossak: ''Sobieski na Dunaju'', 1882]] Kara Mustafa Paša je bil pri motiviranju svojih vojakov manj učinkovit. Obrambo zaledja je prepustil krimskemu kanu in njegovi konjenici, ki je štela 30.000–40.000 mož. Udeležba Tatarov v zaključni bitki pri Dunaju je vprašljiva. Njihov kan je namreč odklonil napad na reševalno vojsko, ko je preko pontona prečila Donavo, zato je verjetno odklonil tdudi napad nanjo, ko se je pojavila iz Dunajskega gozda. Kara Mustafa Paša se ni mogel zanesti niti na svoje [[Kneževina Vlaška|vlaške]] in [[Kneževina Moldavija|moldavske]] zaveznike. Moldavski knez Jurij Dukas je bil v bitki ujet, vojska Šerbana Kantakuzena pa se je po napadu poljske konjenice razbežala. Reševalna vojska je svoj prihod naznanila s kresom na hribu Kahlenberg nad Dunajem. Branilci mesta so k Janu III. Sobieskemu poslali zaporoškega kozaka in diplomata Jurija Franca Kulčickega, ki je tekoče govoril turško. Odposlancu je uspelo prebiti se skozi osmanske položaje in Sobieskega obvestiti, kdaj naj napade. Pred napadom je bila po nasvetu Leopoldovega verskega svetovalca Marka d'Aviano svečana maša. ==Bitka== [[Slika:Zbroje husarskie.JPG|thumb|left|200px|Oklepi poljskih huzarjev in prve polovice 17. stoletja; [[Muzej poljske vojske]], Varšava]] Bitka se je začela preden so bile vse enote v celoti razporejene. Osmani so napadli 11. septembra 1683 ob 4. uri zjutraj in poskušali poseči v razporejanje nasprotnikovih enot.<ref name=ref18/>{{rp|661}} Na napad so se prvi odzvali Nemci. Karel Lorenski je udaril na osmansko levo krilo in po težkem boju in nekaj osmanskih protinapadih zasedel več ključnih položajev, zlasti utrjeni vasi Nussdorf in Heiligenstadt. Do poldneva je cesarska vojska že krepko zmlela osmansko vojsko in se približala preboju njihove bojne črte.<ref name=ref31>Wheatcroft, Andrew (2008). The Enemy at the Gate. Preface, str xix, str. 1. </ref> Osmanska vojska je že razpadala, vendar se v tistem trenutku še ni sesula.<ref name=ref31/> Mustafa Paša je z večino svoje vojske krenil v protinapad, nekaj elitnih enot [[Janičar|janičarjev]] in [[Spahije|spahij]] pa je istočasno napadlo mesto, da bi ga osvojil še pred prihodom Jana III. Sobieskega. Saperji so pripravili zadnjo veliko eksplozijo pod bastionom Löbel,<ref>Duell im Dunkeln (nemščina). 2DF. 6. november 2005. Arhivirano iz izvirnika 29. septembra 2007. Pridobljeno 28. avgusta 2006.</ref> da bi prebili mestno obzidje. Podstavljenih je bilo deset min, vendar so jih branilci pravočasno odkrili in deaktivirali. [[Slika:King John III Sobieski blessing Polish attack on Turks in Vienna 1683.PNG|thumb|200px|Juliusz Kossak: ''Kralj [[Jan III. Sobieski]] blagoslavlja poljski napad na Osmane pred bitko za Dunaj'', 1871]] Zgodaj popoldne se je začela velika bitka na drugi strani bojišča, kjer je poljska pehota napadla osmansko levo krilo. Namesto da bi se osredotočili na boj z reševalno vojsko, so si Osmani še naprej prizadevali vdreti v mesto. Poljaki so zato lahko dobro napredovali in do 16. ure zavzeli vasico Gersthof, ki je postala izhodišče za napad njihove konjenice.<ref name=ref20/> Osmani so bili zdaj ukleščeni med cesarsko in reševalno vojsko. Karel Lorenski in Jan III. Sobieski sta se neodvisno drug od drugega odločila, da bosta nadaljevala ofenzivo do končne zmage.<ref name=ref31/> Ofenziva cesarske vojske na levi fronti se je nadaljevala ob 15:30. Vojska je sprva naletela na oster odpor in se ustavila. Zastoj ni trajal dolgo in vojska je ob 17. uri zasedla vasi Unterdöbling in Oberdöbling, s čimer se je zelo približala centralnemi osmanskemu okopu.<ref name=ref31/> Med predahom je napadla poljska konjenica. [[Slika:Pauwel Casteels - Battle of Vienna - Google Art Project.jpg|thumb|left|250px|Gonzales Franciscus Casteels: ''Bitka pri Dunaju'', (1683–1685)]] Huzarji so se prvič spopadlli ob 16. uri. Prebili so osmansko bojno črto in se približali osmanskim okopom, ki so bili zdaj ogoženi s treh strani: Poljaki so se jim približevali z zahoda, Sasi in Bavarci s severozahoda in Avstrijci s severa. Veliki vezir se je v tem trenutku odločil zapustiti svoj položaj in se umakniti v glavni štab v taboru bolj proti jugu. Osmanska vojska se je takrat že umikala z bojišča.<ref name=ref20/> Zavezniki so bili zdaj pripravljeni na zadnji udar. Okoli 18. ure je poljski kralj ukazal napad konjenice, razdeljene v štiri skupine – tri poljske in eno cesarsko. Napad 18.000 konjenikov se šteje za največji napad konjenice v zgodovini.<ref> A'Barrow, Stephen R. (2016). ''Death of a Nation: A New History of Germany. Book Guild Publishing''. str. 73. ISBN 9781910508817.</ref><ref>Overy, Richard (2014). ''A History of War in 100 Battles''. Oxford University Press. str. 58. ISBN 9780199390717.</ref> Napad je vodil Sobieski<ref name=ref18/>{{rp|661}} na čelu 3.000 slavnih [[Poljski huzarji|krilatih huzarjev]]. Tatari v poljski vojski so na čeladah nosili šop slame, da so se razlikovali od Tatarov na osmanski strani.<ref>"The Battle of Vienna was not a fight between cross and crescent – Dag Herbjørnsrud | Aeon Essays". Aeon. Pridobljeno 20. junija 2019.</ref> Napad je zlahka zlomil osmansko bojno črto, ki so jo branili izčrpani in demoralizirani vojaki. Osmani so začeli bežati z bojišča. Konjenica se je usmerila naravnost proti osmanskemu taboru in Kara Mustafovemu štabu. Branilci mesta so zapustili mesto in se pridružili cesarski vojski.<ref name=ref18/>{{rp|661}} [[Slika:Polish soldiers 1674-1696.PNG|thumb|250px|Poljski vojaki 1674–1696]] Napad konjenice je bil za Osmane usoden. Manj kot tri ure po njenem napadu je v mesto kot prvi osvoboditelj vstopil mejni grof Ludvik Badenski na čelu svojih [[Dragonci|dragoncev]].<ref name=ref20/> Jan III. Sobieski je po zmagi parafraziral slavni [[Julij Cezar|Cezarjev]] citat ''Veni, vidi, vici – Prišel, videl, zmagal'' in rekel ''Venimus, vidimus, Deus vicit – Prišli, videli, Bog je zmagal''.<ref name=ref18/>{{rp|661}} ==Posledice== [[Slika:Powrot z Wiednia.jpg|thumb|left|250px|Józef Brandt: ''Vračanje z Dunaja''; poljska vojska se vrača z vojnim plenom]] [[Slika:HGM Türkische Standarte 1683.jpg|thumb|upright|left|250px|Osmanska vojaška zastava, zaplenjena pred Dunajem]] Osmanski zgodovinar [[Silahdar Findiklili Mehmed Aga]] (1658–1723) je bitko opisal kot največji poraz in napako od vzpostavitve osmanske državnosti leta 1299.<ref> Abrahamowicz, Zygmunt (1973). ''Kara mustafa pod Wiedniem''. Źródła muzułmańskie do dziejów wyprawy wiedeńskiej (Kara Mustafa at Vienna. Muslim primary sources to history of the Vienna campaign), Wydawnictwo Literackie, st. 164.</ref> Osmani so med obleganjem izgubili najmanj 20.000 mož. V bitki je bilo najmanj 15.000 mrtvih (Podhorodecki)<ref name=ref19>Podhorodecki, Leszek (2001), Wiedeń 1683, Bellona, str. 140–141.</ref> ali 8.000 do 15.000 mrtvih in 5.000 do 10.000 ujetih (Tucker).<ref name=ref18/>{{rp|661}} Število žrtev reševalne vojske je bilo mnogo manjše: okoli 3.500 mrtvih in ranjenih, vključno s 1.300 Poljaki. Tuckerjeve ocene so nekoliko višje: 4.500 mrtvih in ranjenih.<ref name=ref18/>{{rp|661}} Število dunajskih branilcev in civilnih prebivalcev se je zaradi napadov in drugi vzrokov prepolovilo.<ref name=ref6/> [[Slika:Chasuble sewn with Turkish tents captured by Polish Army in Vienna 1683.JPG|thumb|upright|Mašni plašč, sešit in osmanskih šotorov, ki jih je po bitki za Dunaj leta 1683 zaplenila poljska vojska]] Vojska Svete lige in Dunajčani so dobili velik vojni plen, ki ga je nekaj dni po bitki živo opisal Sobieski v pismu svoji ženi: : ''Naši zakladi so neizmerni ... šotori, ovce, govedo in nemajhno število kamel … to je zmaga brez primere, sovražnik je zdaj popolnoma uničen, zanje je vse izgubljeno. Bežati morajo za svoja gola življenja … General Starhemberg me je objel in poljubil in me imenoval za svojega rešitelja.''<ref>''"Letter from King Sobieski to his Wife"''. Letters from King Sobieski to his wife. University of Gdansk, Department of Cultural Studies, Faculty of Philology. Pridobljeno 4. avgusta 2011.</ref> Starhemberg je ukazal, da se takoj začne popravljati težko poškodovano mestno obzidje, da bi se lahko branili pred morebitnim osmanskim protinapadom, kar se je izkazalo za nepotrebno. Osmani so kmalu po porazu odstavili svojega poveljnika Kara Mustafa Pašo in ga na ukaz poveljnika janičarjev 25. decembra 1683 v Beogradu zadavili s svileno vrvjo. Med poveljniki katoliških vojske so po zmagi nastale velike napetosti. Sobieski je že pred bitko zahteval, da dobijo Poljaki prednost pri delitvi plena iz osmanskega tabora, zato so nemški in avstrijski vojaki dobili manjša dela plena.<ref name=ref39> Stoye, John (2011) [2007]. ''The Siege of Vienna: The Last Great Trial between Cross & Crescent''. Pegasus Books. str. 175.</ref> Protestantski Sasi, ki so prišli rešit mesto, so bili domnevno deležni žalitev katoliškega prebivalstva v okolici mesta. Sasi so zato takoj po bitki zapustili bojišče, ne da bi sodelovali pri delitvi plena, in zavrnili zasledovanje bežečega nasprotnika.<ref name=ref39/> Sobieski je po zmagi odšel osvobajat Grau in severozahodno Ogrsko, dokler ni njegovega zasledovanja ustavila [[Griža|griža]].<ref name=ref18/>{{rp|662}} Karel V. je leta 1686 osvojil Beograd in večino [[Srbija|Srbije]] in leta 1687 vzpostavil habsburško oblast v južni Ogrski in večini Transilvanije.<ref name=ref18/>{{rp|663-664}} Osmanski poraz pred Dunajem sprožil velika slavja v safavidskem [[Iran]]u. Poročilo o osmanskem porazu je bilo očitno tako spektakularno, da je začel tedanji šah Sulejman I. (vladal 1666-1694) načrtovati pohod na Bagdad, ki so ga z [[Zuhabski mir|Zuhabskim sporazumom]] leta 1639 dobili Osmani.<ref name=ref40> Matthee, Rudi (2006). ''"IRAQ iv. RELATIONS IN THE SAFAVID PERIOD"''. Encyclopaedia Iranica (Vol. XIII, Fasc. 5 and Vol. XIII, Fasc. 6). str. 556–560, 561.</ref> Safavidi pohoda niso izvedli, ker so se pristojni državni uradniki, zlasti prevladujoča evnuška frakcija na kraljevem dvoru, zavedali upada vojaške moči Safavidov in ocenili, da bi bil pohod nepremišljen.<ref name=ref40/> Evnhuhi, po mnenju profesorja Rudija Mattheea, »niso nasprotovali ideji, da bi Osmane ponižali, vendar niso želeli, da bi se njihova moč uničila, ker bi s tem odstranili varovalni prostor proti krščanski Evropi''.''«<ref name=ref40/> ==Pomen== [[Slika:Grottger-Jan III Sobieski i Leopold I pod Schwechat.jpg|right|thumb|250px|Artur Grottger: ''Srečanje Sobieskega in Leopolda I.'']] Zmaga na Dunaju je vzpostavila pogoje, da so Ludvik Badenski, Maksimiljan Emanuel Bavarski in princ [[Evgen Savojski]] v naslednjih nekaj letih osvojili Ogrsko in del Balkana. Vojna, v kateri je Osmansko cesarstvo izgubilo še [[Transilvanija|Transilvanjio]], je trajala še šestnajst let in s končala s sklenitvijo [[Karlovški mir|Karlovškega miru]] leta 1699. Bitka pri Dunaju je pomenila zgodovinski konec širitve Otomanskega cesarstva v Evropo. [[Slika:King John III Sobieski sending Message of Victory to the Pope, after the Battle of Vienna 111.png|thumbnail|250px|[[Jan Matejko]]: ''Sobieski pošilja papežu sporočilo o zmagi]] Dejanja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV. Francoskega]] so spodbujala francosko-nemško sovraštvo. V naslednjem mesecu je v zahodnem delu oslabljenega [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] ponovno izbruhnila vojna za združitev nemških dežel. ==Zapuščina== ===Astronomija=== Po bitki je astronom [[Johannes Hevelius]] ozvezdje ''Scutum'' (''Ščit'') preimenoval po kralju Janu III. Sobieskemu v ''Scutum Sobiescianum''.<ref>Grzechnik, Slawek K. ''Hussaria – Polish Winged Cavalry''. Arhivirano iz izvirnika 15. junija 2006. Pridobljeno 28. avgusta 2006.</ref> Pred tem je bilo po neastronomih poimenovanih samo nekaj zvezd. ===Verski pomen=== [[Slika:Sobieskitablica.jpg|200px|thumb|right|Plošča ''Congregatio Resurrectionis'' v cerkvi na [[Kahlenberg]]u]] Ker je Jan III. Sobieski svoje kraljestvo pred bitko prepustil v varstvo Devici Mariji (Naša gospa Čestohovska), ja [[Papež Inocenc XI.|papež Inocenc XI.]] v spomin na zmago razširil čaščenje njenega imena iz edino [[Španija|Španije]] in [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]] na ves katoliški svet. Marijino rojstvo, ki se je praznovalo v nedeljo med 9. in 15. septembrom, je [[Papež Pij X.|papež Pij X.]] prestavil na 12. september, dan zmage pred Dunajem. Papež je na svoj papeški plašč dodal poljskega kronanega belega orla in Janu III. Sobieskemu podelil naslov ''defensor fidei'' (''branilec vere'').<ref>''Chcą nam odebrać Victorię wiedeńską?'' pch24.pl. Pridobljeno 10. septembra 2016.</ref> Avstrijci so poljskemu kralju v čast na hribu Kahlberg severno od Dunaja zgradili cerkev. Zametke [[Protestantizem|protestantske]] svobode, zlasti na Ogrskem, je katoliška cerkev zatrla. ===Glasba=== Avstrijski skladatelj Johann Joseph Fux je v spomin na bitko svojo skladbo ''Turcaria'' podnaslovil ''Glasbeni portret turškega obleganja Dunaja leta 1683''.<ref>"ATMA Classique". ATMA Classique.</ref> V osmanskem taboru so domnevno našli pihalni instrument [[tárogató]], podoben klarinetu, ki je po porazu Franca II. Rákóczija s Habsburžani leta 1711 postal madžarski simbol svobode.<ref>"Taragot, tarogato, 11thMUSE.com". 11thmuse.com. Arhivirano iz izvirnika 24. maja 2008. Pridobljeno 22. junija 2016.</ref> Švedska power metal skupina [[Sabaton]] je bitko pri Dunaju opevala v skladbi ''Winged hussars'' v njihovem albumu ''The Last Stand'' iz leta 2016.<ref>''Winged Hussars''. Sabaton Official Website. Pridobljeno 9. januarja 2020.</ref> ===Kulinarika=== [[Slika:Battle of Vienna02.jpg|250px|thumb|right|Spominska plošča, položena ob 300. obletnici uspešne obrambe Dunaja]] Z drugim obleganjem Dunaja je povezanih več kulinaričnih legend. Legendarni ''croissant'' so iznašli na Dunaju ali leta 1583 ali med [[Prvo obleganje Dunaja|prejšnjim obleganjem]] leta 1529. Obliko je dobil po polmesecu na osmanskih zastavah. Rogljič naj bi v francosko slaščičarstvo leta 1770 prinesla na Dunaju rojena francoska kraljica [[Marija Antoaneta]]. Druga legenda z Dunaja pravi, da je bil prvi [[bagel]] darilo kralju Janu III. Sobieskemu, podarjeno v spomin na zmago nad Osmani. Oblikovan je bil po konjskem stremenu. Verodostojnost te legende je vprašljiva, ker so že leta 1610 pekli kruh s podobno zvenečim imenom. Pogosto se pripoveduje zgodba, da so Dunajčani v zapuščenem osmanskem taboru odkrili več vreč [[Kava|kave]]. Frančišek Jurij Kulczycki je kavo porabil v svoji novoustanovljeni in prvi kavarni na Dunaju. Ena od njegovih idej naj bi bila kava z mlekom, ki je v islamskem svetu niso poznali.<ref>Pendergrast, Mark. ''Uncommon Grounds''. Basic Books. 2000. str. 10. ISBN 0-465-05467-6.</ref><ref>Millar, Simon. ''Vienna 1683''. Osprey Publishing, 2008. str. 93. ISBN 1-84603-231-8.</ref> Zgodba je bila prvič omenjena leta 1783. Prvo kavarno na Dunaju je ustanovil [[Armenci|Armenec]] Johannes Theodat leta 1685.<ref>Karl Teply. ''Die Einführung des Kaffees in Wien''. Verein für Geschichte der Stadt Wien, vol. 6. Dunaj 1980). str. 104.</ref> Druga, bolj verjetna zgodba, pravi, da so zaplenjeno kavo zmešali s [[sladkor]]jem in spenjenim mlekom in dobili napitek, ki ga zdaj imenujemo ''cappuccino'' (nemško ''kapuziner''). Ime naj bi dobil ali po kapucinskemu frančiškanu Marku d'Avianu, ki je katoliške krščanske sile spodbudil k enotnosti in obrambi Dunaja, ali ker je imel kapucinski duhovnik ključno vlogo pri njegovem izumljanju. ==Sklici== {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == {{refbegin|2}} * Stéphane Gaber. ''Et Charles V arrêta la marche des Turcs''. Presses universitaires de Nancy, 1986, ISBN 2-86480-227-9. * Bruce, George (1981). ''Harbottle's Dictionary of Battles''. Van Nostrand Reinhold. * Alan Palmer. ''The Decline and Fall of the Ottoman Empire''. Barnes & Noble Publishing, 1992. ISBN 1-56619-847-X. * Wheatcroft, Andrew. ''The Enemy at the Gate: Habsburgs, Ottomans and the Battle for Europe''. New York, NY: Basic Books, 2010. ISBN 978-0465020812. {{refend}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[Prvo obleganje Dunaja]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Battle of Vienna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Dunaja]] [[Kategorija:Obleganja]] [[Kategorija:Bitke leta 1683]] [[Kategorija:Bitke v Avstriji]] [[Kategorija:Bitke Osmanskega cesarstva]] 2nsc52b66hubw08gbr2kdrvgbw8tw8l 0 167648 6749783 6580751 2026-09-12T18:47:55Z Marko3 1829 6749783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Učinkovina | |image=Metronidazol.svg | width=200 | IUPAC_name = 2-(2-metil-5-nitro-1''H''-imidazol-1-il)etanol | CAS_number = 443-48-1 | ATC_prefix=A01 | ATC_suffix=AB17 | ATC_supplemental={{ATC|D06|BX01}}, {{ATC|G01|AF01}}, {{ATC|J01|XD01}}, {{ATC|P01|AB01}} | PubChem=4173 | DrugBank=APRD00631 | C=6|H=9|N=3|O=3 | molecular_weight = 171,15 g/mol | bioavailability = 100 % (peroralno)<br />59–94% (rektalno) | metabolism = v [[jetra|jetrih]] | elimination_half-life = 6–7 ur | excretion = s [[seč]]em (60-80 %) in [[žolč]]em (6–15 %) | routes_of_administration = peroralno, topikalno, rektalno, intravensko, vaginalno }} '''Metronidazól''' je antibiotična [[učinkovina]] za zdravljenje [[okužba|okužb]] z [[anaerobne bakterije|anaerobnimi bakterijami]] (''[[Bacteroides]]'', ''[[Clostridium]]'', ''[[Eubacterium]]'', ''[[Peptococcus]]'', ''[[Peptostreptococcus]]'' ...) in [[pražival]]mi (''[[Trichomonas]]'', ''[[Giardia]]'' ...). Gre za derivat [[nitroimidazol]]a. === Interakcija z alkoholom === Med zdravljenjem z metronidazolom povzroči uživanje [[etanol]]a odziv, podoben [[disulfiramska reakcija|disulfiramski reakciji]]. Lahko se pojavijo [[navzeja]], [[bruhanje]], [[vročinski obliv]], [[tahikardija]], [[dihalna stiska]] in v najhujšem primeru tudi [[smrt]].<ref name="cina">{{cite journal | first1=Stephen J. |last1=Cina |first2=Roger A. |last2=Russell |first3=Sandra E. |last3=Conradi | title=Sudden death due to metronidazole/ethanol interaction | journal=American Journal of Forensic Medical Pathology | year=1996 | volume=17 | issue=4 | pages=343-346}}</ref> Med zdravljenjem s tem zdravilom in do najmanj 24 ur po zaužitju zadnjega odmerka se je treba povsem izogibati alkoholu. Mehanizem te interakcije še ni povsem pojasnjen. == Opombe in reference == {{sklici}} {{med-stub}} [[Kategorija:Nitroimidazoli]] [[Kategorija:Osnovna zdravila Svetovne zdravstvene organizacije]] 85pzdy6ko7apetxfm6icziew1ibpyhw 0 169144 6749993 5929146 2026-09-13T11:38:04Z Engelbert 76895 pp 6749993 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Guillaume Bonnal |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Guillaume Bonnal''', [[Francozi|francoski]] [[general]], [[pedagog]], [[vojaški teoretik]] in [[vojaški zgodovinar]], * [[27. marec]] [[1844]], † [[2. julij]] [[1917]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bonnal, Guillaume}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Francoski vojaški teoretiki]] [[Kategorija:Francoski vojaški zgodovinarji]] flc1v7snq2kk0hl9l01z062mib3ddzx 6749995 6749993 2026-09-13T11:39:50Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]]; +[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]]; +[[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749995 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Guillaume Bonnal |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Guillaume Bonnal''', [[Francozi|francoski]] [[general]], [[pedagog]], [[vojaški teoretik]] in [[vojaški zgodovinar]], * [[27. marec]] [[1844]], † [[2. julij]] [[1917]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bonnal, Guillaume}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Francoski vojaški teoretiki]] [[Kategorija:Francoski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] 0s83cdu7bmhc7lqqklu0vs8f7s0wx6e 0 171703 6749944 6740151 2026-09-13T08:15:41Z MaksiKavsek 244409 /* Viri */ 6749944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Kartuzijanski samostan Jurklošter | image = Kartuzijanski samostan Jurklošter, 2026 (2) (cropped).jpg | caption = | location = [[Jurklošter]], v dolini [[Gračnica (reka)|Gračnice]] | map_type = Slovenia | map_alt = | map_caption = Geografski položaj v Sloveniji | start_date = | completion_date = | opening = | building_type = [[samostan]] | antenna_spire = | roof = | top_floor = | floor_count = | cost = | floor_area = | architect = | client = | developer = | owner = | management = | references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Jurklošter - Samostan | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 26. april 2006 | refšt=206 | občina = Laško<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Kartuzijanski samostan Jurklošter''' ali '''Kartuzija Jurklošter''' ({{jezik-la|Domus Vallis sancti Maurittii}}), je bil eden izmed štirih [[Kartuzijani|kartuzijanskih samostanov]] na območju današnje Slovenije. [[Slika:Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia.jpg|levo|sličica|''Vallis Sancti Mauricij in Gerio in Slauonia''. V prevodu: Dolina svetega Mavricija v Jurjevem v ''Sloveniji'', [[Bernhard Strigl]], ok. 1512<ref>{{Cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://sistory.si/publication/38498 |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher=J. Höfler |year=2009 |location=Ljubljana |pages=14, 20 |cobiss=245213440}}</ref>]] Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta 1173 ali 1174. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta 1189 sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, a je bil dve leti po njegovi smrti (1198) samostan leta 1200 razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati. [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 097 Gairach bei Tüffer - Jurkloster.jpg|levo|sličica|Geirach Abkomene Carthusen, [[Georg Matthäus Vischer]], 1681]] [[Slika:056 Gairach — Jurkloster, Die vormahlige Karthause Geyrach, lith. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|levo|sličica|Die vormahlige Karthause Geyrach, <bdi>Joseph Franz Kaiser</bdi><bdi>,</bdi> ok. 1830]] Toda po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta 1208. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili oba samostana, povečali cerkev, dozidali še eno samostansko cerkev. Z izumrtjem Babenberžanov so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. Konec [[16. stoletje|16. stoletja]] pa je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[Družba Jezusova|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta 1595 določili, da Jurklošter prevzamejo [[Gradec|graški]] jezuiti. S tem je bila končana zgodovina kartuzije Jurklošter. S samostanom in njegovo zgodovino (po [[legenda|legendi]] naj bi bila tu pokopana [[Veronika Deseniška]]) se je poljudno ukvarjal tudi pater [[Karel Gržan]], o čemer je napisal nekaj knjig, znanstveno pa Mija Oter Gorenčič. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=272-342 |language=de, la |cobiss=30015233}} * Oter Gorenčič Mija. The role of the Counts of Cilli in the architectural development of the Jurklošter Carthusian monastery's great cloister and the question of the location of Veronika of Desnice's grave. ''Studia Historica Slovenica'', 20, 2020, 1, str. 67-118. * Oter Gorenčič Mija. ''Kartuzija Jurklošter''. Ljubljana: Založba ZRC, 2021 (Umetnine v žepu, 19). * Oter Gorenčič Mija. Kartuzija Jurklošter in Leopold VI. Babenberžan. ''Acta historiae artis Slovenica'' 17, 2012, 2, str. 25–45. * Oter Gorenčič Mija. Skrivnostni grob Veronike Deseniške. ''Alternator: misliti znanost'' 2021, št. 3. == Glej tudi == * [[Kartuzijani]] * [[Kartuzijanski samostan Bistra]] * [[Kartuzijanski samostan Pleterje]] * [[Kartuzijanski samostan Žiče]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Jurklošter Monastery}} * [http://sl.odon.si/ Zavod Odon Jurklošter] {{Kartuzije v Sloveniji}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Kartuzije v Sloveniji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Sloveniji]] [[Kategorija:Nekdanji samostani v Sloveniji]] bk0fzyq0xxerurattxmqncb9ce5pubq 0 173159 6749860 6580972 2026-09-12T21:41:58Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Višnja Gora (Stari grad) | image = Once upon a time by smihael.jpg | caption = Ruševine Starega gradu | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = južno od [[Višnja Gora|Višnje Gore]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Grad Višnja Gora | designation1_date = 20. julij 1991 | designation1_number = 829<ref>{{RKD|829}}</ref> | občina = Ivančna Gorica }} [[Slika:Višnja gora - Valvasor.jpg|sličica|300px|Grad Višnja gora v [[Valvasor]]jevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679]] [[Slika:Višnja Gora leta 1864.jpg|sličica|300px|Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864]] [[Slika:Grad Višnja Gora na katastru.jpg|sličica|300px|Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869]] [[Slika:Grb mesta Višnja Gora.jpg|sličica|300px|Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi]] '''Grad Višnja Gora''' ali '''Stari grad''' ([[nemščina|nemško]] '''Weichselberg''') je bil [[grad]], katerega [[ruševine]] se nahajajo na [[hrib]]u južno od [[Višnja Gora|Višnje Gore]]. ==Zgodovina== Grad se v zgodovinskih listinah prvič omenja leta 1154 kot ''castello Wichselberg''. Grad, ki so ga dali zgraditi Višnjegorski gospodje, je predstavljal njihov matični grad. Ta rodbina, ki se prvič omenja leta 1136, je bila do [[Celjski grofje|celjskih grofov]] ena najpomembnejših [[fevdalizem|fevdalnih]] [[rodbina|rodbin]] na [[Slovenija|slovenskih tleh]]. Potem ko je rodbina v začetku [[13. stoletje|13. stoletja]] izumrla, so grad prevzeli njihovi dediči, [[grof]]je [[Andeški]], za njimi pa [[Babenberžani]] in nato [[Spanheimi]]. [[Ulrik III. Spanheim]]ski je z listino iz leta 1250 grad izročil [[oglej]]skemu [[patriarh]]u [[Bertold (oglejski patriarh)|Bertoldu Andeškemu]]. Tako je od leta [[1251]] naprej v gradu živel državni [[vikar]] [[Majnhard I.|Majnhard III. Goriški]]. Kljub temu pa je grad še naprej ostal v lasti Spanheimov, ti pa ga niso podeljevali v fevd, temveč so ga upravljali preko gradiščanov. V listini iz leta [[1311]] je zapisano, da je bil grad takrat v lasti koroških [[vojvoda|vojvod]], sredi [[14. stoletje|14. stoletja]] pa je bil že v lasti [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Ti so ga še pred letom 1386 prodali Celjanom<ref>D. Kos, Med gradom in mestom</ref>. Po izumrtju [[Celjski grofje|Celjskih grofov]] [[1456]] je grad Višnja Gora postal deželnoknežji grad. Leta 1573 je tedanji lastnik gradu, nadvojvoda Karl Višnjo Goro prodal grofu [[Jurij Khisl|Juriju Khislu]], ta pa ga je kasneje prodal rodbini [[Moscon]]. Zadnji lastnik gradu so postali [[Auerspergi]], ki so grad kupili leta 1631. Grad je bil opuščen v [[18. stoletje|18. stoletju]] in je kmalu propadel, [[kamen]]je iz njegovih [[zid]]ov pa so prebivalci Višnje Gore uporabili za gradnjo svojih hiš. ==Arhitektura== Grad Višnja Gora je bil sestavljen iz stanovanjskega [[stolp]]a kvadratne oblike, ozke stavbe zahodno od njega, [[obzidje|obzidja]] in vmesnega prostora, ki je bil najverjetneje grajsko [[dvorišče]]. Vhod v grad je bil s severne strani, vhod v stolp, ki se je dvigal tri ali štiri nadstropja visoko, pa je bil možen samo skozi stavbo zahodno od njega. == Galerija == <gallery> Slika:Višnja Gora leta 1770.jpg Slika:Višnja Gora Castle 1910.jpg Slika:Grad Višnja gora v Valvasorjevi topografiji leta 1679.jpg Slika:Postcard of Višnja Gora (2).jpg Slika:Višnja Gora Stari grad.jpg Slika:Grb Višnje Gore.jpg </gallery> == Reference in viri == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Stopar, Ivan |year=2002 |title=Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2, Dolenjska. Knj. 3, Porečje Temenice in Mirne |publisher=Ljubljana : Viharnik |isbn=961-6057-34-0 |cobiss=118300672 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Geopedia|F662:82_#T1008_b4_x480068.656_y89948.351_s14}} ==Glej tudi== * [[seznam gradov v Sloveniji]] {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Višnja Gora]] [[Kategorija:Višnja Gora]] 0oh72gifreqwg5zmx2q2yui6q1huwz8 0 176092 6749762 6749315 2026-09-12T18:21:53Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6749762 wikitext text/x-wiki {{redirect|Attems}} {{Infobox family | name = Attems | coat_of_arms = Attems Wappen korrekt gr.png | coat_of_arms_size = 250 | coat_of_arms_caption = Grb rodbine Attems iz dokumenta iz leta 1630 ob podelitvi naziva državnih grofov. | region = [[Italija]], [[Avstrija]] | origin = [[Furlanija]], [[Oglejski patriarhat]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Avstrijsko cesarstvo]] | parent_family = [[Grofe Montfort|Grofi Montfort]] | founded = 12. stoletje | founder = [[Henrik II. Toskanski|Enrico, toskanski mejni grof]] | other_families = * [[Attems Heiligenkreuz|Attemsi s Svete Gore]] * Attemsi iz Čedada (izumrli) * Attemsi iz Vidma * [[Attems Petzenstein]] | distinctions = * škofje [[Škofija Lavant|Lavantinske škofije]] * knezi [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] * grofje [[Attimis|Attemsa]] * grofje [[Goriška grofija|Goriški]] * grofje [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]] * grofje [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] * baroni [[Ločnik|Ločnika]] * baroni [[Vipavski Križ|Svete Križa]] * baroni [[Podgora, Gorica|Podgore]] * baroni [[Grad Falkenstein|Falkensteina]] * baroni [[Grad Tanzenberg|Tanzenberga]]<ref>{{cite web|url=http://www.genmarenostrum.com/pagine-lettere/letteraa/attems/attems-gilleis.htm|title=ATTEMS : LINEA DI HEILIGENKREUTZ (SANTACROCE) E ATTEMS-GILLEIS|website=www.genmarenostrum.com|access-date=2018-08-21}}</ref> * baroni [[Grad Peče|Petzensteina]]<ref>{{cite web|url=http://www.genmarenostrum.com/pagine-lettere/letteraa/attems/attems5.htm|title=D'ATTEMS : LINEA DI PETZENSTEIN|website=www.genmarenostrum.com|access-date=2018-08-21}}</ref> * baroni [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] * gospodje [[Attimis|Attemsa]] * gospodje [[Vipavski Križ|Svete Križa]] * [[nadškof]]i * [[škof]]i }} [[Slika:Attems-Wappen_MK1930.jpg|thumb|Izvorni grb plemiške rodbine Attems]] [[Slika:Castello di Attimis, anni 70.jpg|thumb|Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis).]] '''Rodbina Attems''' je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na Slovenskem, še posebej na [[Štajerska|Štajerskem]]. Na današnjem slovenskem ozemlju so imeli v lasti številna posestva in gradove. ==Izvor== Izvor rodbine Attems, je kot pri večini starih plemiških rodbin, zavit v temo. Po ugotovitvah nekaterih zgodovinarjev izhaja iz nemške rodbine grofov Monfort iz [[Konstanca|Konstance]]. Genealogija rodbine Attems, natisnjena v Ljubljani leta 1681, pa na podlagi nekega rokopisa iz [[Čedad|Čedada]] zastopa mnenje o izvoru iz [[Frankovska|Frankovske]]. Dejansko je grb frankovskih knezov identičen grbu Attemsov in je še danes sestavni del grba [[Bavarska|Bavarske dežele]]. Na podlagi skromnih srednjeveških listin se rodbina prvič omenja leta 1025 v [[Furlanija|Furlaniji]], z dednim gradom [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) pri [[Čedad|Čedadu]], ki leži na slovensko-romanski etnični meji. Mejni grof Atto, pravnuk italijanskega kralja Berengarja II., je dal zgraditi grad, ki se je po njem imenoval »grad Atto«, vendar v listinah nastopa ime različno, kot Atthymis, Attimis, Attemps, Attens, Attems. ==Zgodovina== Za ustanovitelja rodbine tako velja Henrik (umrl 1193), ker je bil njegov brat Arbo brez potomcev. V prvi polovici 13. stoletja se je rodbina razcepila na dve veji, Attems-Orzo (tudi Attimis-Orzo) in Attems-Tridente (tudi Attimis-Tridente), ki sta imeli vsaka svoj grb in sedež v furlanskem parlamentu. Rodbina Attems-Orzo, katere člani so živeli samo v Furlaniji, se je nadalje cepila na štiri veje, vendar so vse štiri do prve četrtine 19. stoletja izumrle. ===Linija Attems-Tridente=== Iz rodbine Attems-Tridente je izhajal Nikolaj (1424-83), ki je imel v zakonu z Marijo Magdaleno Breazzaco dva sinova, Friderika in Lenarta. Lenart (1449-1529) je bil ustanovitelj rodu [[Maniago|Attimis-Maniago]], katerega člani so živeli predvsem v Furlaniji, rod je izumrl leta 1949. Friderik (1449-1517) pa je bil ustanovitelj razvejane rodbine avstrijskih Attemsov. Rodbina Attems se je pričela strmo vzpenjati s prehodom [[Goriška (grofija)|goriške grofije]] pod [[Habsburžani|Habsburžane]] po letu 1500. Potem, ko je [[Beneška republika]] osvojila [[Furlanija|Furlanijo]] je del družine ostal na [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|gradu Ahten]], Nikolajev sin Friderik (* 1447; † 1521) pa je leta 1473 odšel v [[Gorica, Italija|Gorico]] in tam postal vodja urada zadnjega goriškega grofa Lenarta [[Goriški grofje|Goriškega]]. Friderik je bil kot takšen potrjen tudi po smrti Lenarta leta 1500, ko ga je rimsko-nemški cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] leta 1506 imenoval za dednega upravitelja nove habsburške [[Goriška (grofija)|goriške grofije]]. === Svetokriška linija === Friderikov sin Ulvin Volfgang je bil začetnik t. i. pečanske linije ([[Peč, Gorica|Peč]] - Petzenstein, v bližini [[Miren|Mirna pri Gorici]]). Frederikov prvorojeni sin Hieronim (1477-1556) je postal začetnik svetokriške linije ([[Vipavski Križ]] - Heiligenkreuz) in je bil v letih 1531-1544 goriški deželni glavar. Leta 1544 je postal regent notranjeavstrijske vlade, kasneje pa se je uveljavil tudi kot [[Diplomacija|diplomat]]. Leta 1533 je tako bil cesarski poslanec na kongresu v Tridentu, kjer so potekala pogajanja z Benečani, pozneje pa je sodeloval pri mirovnih pogajanjih Avstrije z Benetkami. Leta 1540 je podaril vrh Skalnice za zgraditev marijine božjepotne cerkve na [[Bazilika Marije, Božje Matere|Sveti Gori pri Gorici]]. Njegov najmlajši sin Jakob Adam (1526-1590) je bil leta 1565 imenovan za deželnega glavarja in upravitelja [[Gradiščanska|Gradiščanske grofije]]. Cesar Maksimilijan II. ga je leta 1571 povzdignil v viteza zlate ostroge. Leta 1582 je dal nadvojvoda Karel poklicati Jakoba Adama na svoj dvor v [[Graz|Gradec]], s čimer so prišli Attemsi v povezavo tudi s cesarskim dvorom v [[Praga|Pragi]] in na [[Dunaj|Dunaju]]. Nadvojvoda je Jakoba Adama imenoval tudi za vzgojitelja svojega sina Ferdinanda, kasnejšega cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] Prvorojenec Jakoba Adama, Herman Attems (1564-1611) je mladost preživljal v Gorici, kasneje pa se je z očetom preselil v Gradec, kjer je do nadvojvodove smrti opravljal službo komornika. Leta 1607 ga je cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] poklical na dvoru v Prago, kjer ga je imenoval za tajnega svetnika in dvornega mojstra. Herman je bil tako premožen, da je leta 1589 nadvojvodi Karlu posodil 90.000 goldinarjev. Od grofa Henrika Matije Thurn-Valsassina je Herman leta 1605 kupil posestvo Sveti Križ ([[Vipavski Križ]]), tega leta pa ga je nadvojvoda Ferdinand povzdignil v baronski stan. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. == Attemsi na Slovenskem == Na Slovenskem so Attemsi v Vipavski dolini pridobili posest Sveti Križ (danes [[Vipavski Križ]]), ki jo je kupil leta 1605 Friderikov vnuk Herman Attems (1564-1611) od grofov Thurn-Valsassina. Na Vipavskem Križu so dali Attemsi leta 1634 zgraditi [[Kapucinski samostan Vipavski Križ|kapucinski samostan]]. [[Slika:Ignaz Maria Attems Litho.jpg|150px|thumb|grof Ignacij Marija III. Attems]] [[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|150px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]] Grof Ignacij Marija Attems (1652-1732) je po letu 1687 deloval v [[Graz|Gradcu]], tedanjem središču [[Štajerska (vojvodina)|vojvodine Štajerske]]. Z nakupi gradov in posestev na spodnjem Štajerskem je postal eden vodilnih aristokratov v tem delu dežele. Pridobil je gradove [[Grad Podčetrtek|Podčetrtek]], [[Dvorec Štatenberg|Štatenberg]], [[Grad Hartenštajn|Hartenštajn]], [[Grad Pilštanj|Pilštanj]], [[Grad Brežice|Brežice]], [[Grad Rajhenburg|Brestanico]] in [[Grad Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]]. Konec 17. stoletja je dal postaviti [[dvorec Štatenberg]], baročno prezidal in umetnostno opremil pa je starejše gradove v [[Brežice|Brežicah]], [[Podčetrtek|Podčetrtku]] in [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]. Kupil je tudi gospostvo Gösting pri Gradcu z uradom Aigen. Z drugo poroko z grofico [[Herbersteini|Kristijano Herberstein]] pa je pridobil še [[Grad Vurberk]]. Attemsi so pridobili tudi nekaj pomembnejših položajev med cerkvenimi dostojanstveniki. Grof [[Ernest Amadej Attems]] je bil [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski knezoškof]], Jožef Oswald (1679-1744) [[Lavantinska škofija|lavantinski škof]], grof Otokar (1815-1867) pa [[Škofija Gradec - Sekova|graško-sekovski škof]], ki je leta 1862 vodil pogrebno slovesnost za [[Anton Martin Slomšek|Antonom Martinom Slomškom]]. Grof [[Karel Mihael Attems|Karel Mihael]] iz linije Attems-Petzenstein je bil prvi [[Goriški nadškofje|goriški nadškof]]. Attemsi so bili vse do konca [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] tudi lastniki: [[dvorec Dornava|dvorca Dornava]], [[minoritski samostan Olimje|gradu Olimje]], [[grad Goričane|gradu Goričane]] in drugih. Po II. svetovni vojni je bila večina njihovega premoženja [[nacionalizacija|nacionalizirana]], nekateri člani rodbine pa pobiti. Potomci Attemsov danes živijo v Italiji in Avstriji, z zakonom o denacionalizaciji pa so dobili vrnjene tudi nekatere nekdanje posesti na slovenskem Štajerskem. == Predstavniki rodbine == V zgodovino rodbine so se zapisali številni njeni člani, ki so se proslavili s svojimi deli: * [[Ignacij Marija Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1652–1732), grof, ljubitelj umetnosti, zbiralec * [[Ernest Amadej Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1694-1757), [[Ljubljana|ljubljanski]] [[škof]] in [[knez]] * [[Ferdinand Marija I. Attems]], Svetokriški (Heiligenkreuz) (1746−1820), štajerski deželni glavar * [[Ignac Marija III. Attems]], grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradcu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; * [[Karel Mihael Attems]], Petzensteinski (1711-1774), prvi goriški (nad)škof * [[Sigismund Attems]], Petzensteinski (1708–1758), grof * [[Ana Auersperg Attems|Ana (Marija Rozalija) Auersperg Attems]], slikarka * [[Maria Gertruda Attems]], zgodovinarka * [[Žiga Attems-Petzensteinski]], zgodovinar in deželni upravitelj Goriške poknežene grofije == Galerija == <gallery> Slika:Graz Sackstraße 17 L1270644.jpg|Palača Attems v Gradcu na Sackstraße Slika:Schloss Dornau (Dornava) 18. Jh, Einfahrt.jpg|[[Dvorec Dornava]] Slika:Schloss Štatenberg.jpg|[[Dvorec Štatenberg]], notranje dvorišče Slika:Stallburggasse 4.jpg|Palača Attems-Gilleis na Dunaju Slika:Grad Podčetrtek.jpg|[[Grad Podčetrtek]] Slika:Baden-Erzherzog-Rainer-Ring-23-(Palais-Attems-Gilleis)-(vor-1899).jpg|Vila Attems-Gilleis v Badnu pri Dunaju </gallery> <gallery> Slika:Graz-Elisabethstraße52-VillaAttems-Petzenstein.JPG|Vila Attems-Petzenstein v Gradcu Slika:Schloss Gösting (Attems) - Rückseite.JPG|Dvorec Gösting pri Gradcu Slika:Samostan-dvorec Olimje.jpg|Dvorec - samostan Olimje Slika:Slovenska Bistrica (14) (5306033884).jpg|[[Grad Slovenska Bistrica]] Slika:Slovenska Bistrica (37) (5305442401).jpg|Notranjost gradu Slovenska Bistrica Slika:Hall of Knights (Brežice Castle).jpg|Viteška dvorana [[grad Brežice|gradu Brežice]] </gallery> == Viri == * Ilwof Franz: Die Grafen von Attems: Freiherren von Heiligenkreuz in ihrem Wirken in und für Steiermark. Graz, Verlags-Buchhandlung "Styria", 1897. * Attems E.: I castelli e la famiglia d'Attems, Udine 1892. * Frank Urlike, Šerbelj Ferdo: ''Kratka zgodovina grofov Attems'', v Zborniku Občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, {{COBISS|ID=2140932}}, ISBN 978 961 91537 4 1 ==Zunanje povezave== *[http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-658Z66Y Nepartizanski boj proti okupatorju na Slovenskem: primer plemiške rodbine Maasburgov in sorodnikov] pridobljeno 07.01.2021 ==Glej tudi== *[[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Posavje]] {{normativna kontrola}} liij6vz79kj8sm94vrflfocj5f8pmfi 0 176586 6749611 6685546 2026-09-12T12:56:29Z Web-wiki-warrior 207613 6749611 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Dinamo Kijev | image = [[File:FC Dynamo Kyiv logo.svg|150px]] | fullname = FK Dinamo Kijev | nickname = ''Belo-modri'' | founded = 1927 | ground = [[Olimpijski Stadion]] | capacity = 70.050 | chairman = {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Igor Surkis]] | mgrtitle = <span style="line-height: 2;">Glavni trener</span> | manager = <span style="line-height: 2;">{{ikonazastave|Romania}} [[Mircea Lucescu]]</span> | league = [[Premier-liga]] | season = 2025/26 | position = 4. | pattern_la1 = _dynamo1920h | pattern_b1 = _dynamo1920h | pattern_ra1 = _dynamo1920h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = _dynamo1920h | leftarm1 = ffffff | body1 = ffffff | rightarm1 = ffffff | shorts1 = ffffff | socks1 = ffffff | pattern_la2 = _dynamo1920a | pattern_b2 = _dynamo1920a | pattern_ra2 = _dynamo1920a | pattern_sh2 = | pattern_so2 = _dynamo1920a | leftarm2 = 0000ff | body2 = 0000ff | rightarm2 = 0000ff | shorts2 = 0000ff | socks2 = 0000ff }} '''FK Dinamo Kijev''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Динамо» Київ, ''FK «Dynamo» Kyjiv'') je profesionalni [[nogometni klub]] iz [[Ukrajina|ukrajinskega]] glavnega mesta, [[Kijev]]. Ustanovljen je bil leta [[1927]], igra v [[Premier Liga]], najvišji ukrajinski ligi. Vso svojo zgodovino je preživel na vrhu Sovjetskih kasneje pa Ukrajinskih lig. Dinamo Kijev je dvanajstkrat zmagal v [[Ukrajinski pokal|Ukrajinskem pokalu]], enkrat v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] in dvakrat v [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA|Pokalu zmagovalcev pokala UEFA]]. Trinajstkrat so zmagali tudi v [[Sovjetsko prvenstvo|Sovjetksem prvenstvu]], devetkrat v [[Sovetski pokal|Sovjetskem pokalu]] in trikrat v [[Sovjetski super pokal|Sovjetskem super pokalu]]. Dinamov stadion, [[Narodni športni kompleks Olimpijski|Narodnem športnem kompleksu Olimpijski]] v [[Kijev]]u, ki sprejme do 70.050 ljudi. Predsednik kluba je [[Igor Surkis]]. ==Trofeje== '''Zmagovalci''' *'''[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]]: 2''' :: 1975, 1986 *'''[[Super pokal UEFA]]: 1''' :: 1975 *'''[[Trofeo Santiago Bernabéu]]: 1''' :: 1986 *'''[[Commonwealth of Independent States Cup]]: 4''' :: 1996, 1997, 1998, 2002 *'''[[Premier-liga]]: 17 (rekord)''' :: 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2003, 2004, 2007, 2009, 2015, 2016, 2021, 2025 *'''[[Ukrajinski pokal]]: 11 (rekord)''' :: 1993, 1996, 1998, 1999, 2000, 2003, 2005, 2006, 2007, 2014, 2015 *'''[[Pokal prvega kanala]]: 1''' :: 2008 *'''[[Ukrajinski super pokal]]: 5 ''' :: 2004, 2006, 2007, 2009, 2011 *'''[[Sovjetsko prvenstvo]]: 13 (rekord)''' :: 1961, 1966, 1967, 1968, 1971, 1974, 1975, 1977, 1980, 1981, 1985, 1986, 1990 *'''[[Sovjetski pokal]]: 9''' :: 1954, 1964, 1966, 1974, 1978, 1982, 1985, 1987, 1990 *'''[[Sovjetski super pokal]]: 3 (rekord)''' :: 1980, 1985, 1986 '''Drugi''' *'''[[Super pokal UEFA]]: 1''' :: 1987 *'''[[Commonwealth of Independent States Cup]]: 1''' :: 1999 *'''[[Pokal prvega kanala]]: 1''' :: 2006 *'''[[Višča liga]]: 4''' :: 1992, 2002, 2005, 2006 *'''[[Ukrajinski pokal]]: 1''' :: 2002 *'''[[Ukrajinski super pokal]]: 1''' :: 2005 *'''[[Sovjetsko prvenstvo]]: 11 (rekord)''' :: 1936, 1952, 1960, 1965, 1969, 1972, 1973, 1976, 1978, 1982, 1988 *'''[[Sovjetski pokal]]: 1''' :: 1973 *'''[[Sovjetski super pokal]]: 1''' :: 1977 '''Drugi pomembni dosežki''' *[[Liga prvakov]] Polfinalist 1977, 1987, 1999; Četrtfinalist 1973, 1976, 1982, 1983, 1992, 1998 *[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]] Četrtfinale 1966, 1991 {{start box}} {{succession box | before = [[1. FC Magdeburg]] | title = [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]] | years = [[1975]] <br>Runner up: [[Ferencvárosi Torna Club|Ferencváros]]| after = [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]}} {{succession box | before = [[Everton F.C.|Everton]] | title = [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]]| years = [[1986]] <br> Runner up: [[Atlético Madrid]]| after = [[Ajax Amsterdam|Ajax]]}} {{end box}} ==Trenutna ekipa == {{Fs start}} {{Fs player|no=1||nat=UKR|pos=GK|name=[[Oleksandr Shovkovskiy]]}} {{fs player |no=2 |nat=BRA |pos=DF |name=[[Danilo Silva]] }} {{fs player |no=3 |nat=BRA|pos=DF |name=[[Ebert William Amâncio|Betão]] }} {{fs player |no=4 |nat=POR |pos=MF |name=[[Migel Veloso]] }} {{fs player |no=6 |nat=AUT |pos=DF |name=[[Aleksandr Dragovich]] }} {{fs player |no=7 |nat=NED |pos=FW |name=[[Germain Lens]]}} {{fs player |no=9 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Roman Bezus]] }} {{fs player |no=10 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Andriy Jarmolenko]] }} {{fs player |no=16 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Sergеј Sidorchuk]] }} {{fs player |no=17 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Sergеј Rybalka]] }} {{fs player |no=19 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Denys Garmash]] }} {{fs player |no=20 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Oleg Gusiev]] }} {{fs player |no=22 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Artem Kravets]] }} {{fs mid}} {{fs player |no=23 |nat=UKR |pos=GK |name=[[Aleksandr Rybka]] }} {{fs player |no=24 |nat=CRO |pos=DF |name=[[Domagoj Vida]] }} {{fs player |no=25 |nat=NGA |pos=MF |name=[[Lukman Haruna]] }} {{fs player |no=26 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Nykyta Burda]] }} {{fs player |no=27 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Evgeniy Makarenko]] }} {{fs player |no=29 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Vitaly Bujalskij]] }} {{fs player |no=34 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Evgeniy Khacheridi]] }} {{fs player |no=45 |nat=UKR |pos=MF |name=Vladyslav Kalitvintsev }} {{fs player |no=72 |nat=UKR |pos=GK |name=[[Artur Rudko]] }} {{fs player |no=77 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Andriy Tsurikov]] }} {{fs player |no=85 |nat=COD|pos=FW |name=[[Dyomersy Mbokani]] }} {{fs player |no=90 |nat=MAR |pos=MF |name=[[Јunes Belhanda]]}} {{fs player |no=91 |nat=POL |pos=FW |name=[[Lukash Teodorchik]] }} {{fs end}} ==Znani igralci == {| |valign="top"| ;{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} Sovjetska zveza *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[József Szabó]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Blohin]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Andrej Bal]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sergej Pavlovič Baltača|Sergej Baltača]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Baziljevič]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Igor Belanov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Volodimir Besonov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Leonid Burjak]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Bišovec]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Viktor Čanov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Demjanenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Kuznecov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Genadij Litovčenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Aleksej Mihailičenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Muntjan]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Protasov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vasilij Rac]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Puzač]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Troskin]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Veremjejev]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Pavel Jakovenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vadim Jevtušenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Aleksander Zavarov]] ;{{ikonazastave|Ukraine}} Ukrajina *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleksander Golovko]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Jurij Kalitvincev]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Vitalij Kosovski]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Viktor Leonenko]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleg Luzni]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Jurij Maksimov]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Rebrov]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Andrij Ševčenko]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| ;{{ikonazastave|GEO}} Gruzija *{{ikonazastave|GEO}} [[Georgi Demetradze]] *{{ikonazastave|GEO}} [[Kaha Kaladze]] ;{{ikonazastave|Belorusija}} Belorusija *{{ikonazastave|Belorusija}} [[Valentin Belkevič]] *{{ikonazastave|Belorusija}} [[Aleksander Hackevič]] ;{{ikonazastave|Rusija}} Rusija *{{ikonazastave|Rusija}} [[Andrej Kančelskis]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Viktor Onopko]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Oleg Salenko]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Sergej Juran]] ;{{ikonazastave|Srbija}} Srbija *{{ikonazastave|Srbija}} [[Goran Gavrančič]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| ;{{ikonazastave|Senegal}} Senegal *{{ikonazastave|Senegal}} [[Demba Toure]] *{{ikonazastave|Senegal}} [[Pape Diakhate]] ;{{ikonazastave|Nigerija}} Nigerija *{{ikonazastave|Nigerija}} [[Ayila Yussuf]] ;{{ikonazastave|Romunija}} Romunija *{{ikonazastave|Romunija}} [[Florin Cernat]] *{{ikonazastave|Romunija}} [[Cristian Irimia]] ;{{ikonazastave|Hrvaška}} Hrvaška *{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jerko Leko]] ; Gvineja *[[Ismaël Bangoura]] |} ==Znani menedžerji == {{Details|Seznam menedžerjev Dinama Kijev}} {| class="wikitable" !Ime !Vodenje !Trofeje |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Anatolij Puzač]] |1990-1992 | - |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Mihailo Fomenko]] |1992-1994 |1 v ligi in ena v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[József Szabó]] |1992, 1994-1995, 1995-1996, 2004-2005, 2007 |2 v ligi in dve v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Volodimir Onišenko]] |1995 | - |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Mikola Pavlov]] |1995 |1 v ligi |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Lobanovski]] |1973-1982, 1984-1990, 1997-2002 |5 v ligi in tri v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Aleksej Mihailičenko]] |2002-2004 |2 v ligi in ena v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Anatolij Demjanenko]] |2005-2007 |1 v ligi in dve v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleg Luzhnij]] |2007, 2010 | |- |{{ikonazastave|Russia}} [[Juriij Semin]] | 2008-2009, 2010-2012 | 1 v ligi in ena superpokal 2011, 1/2 UEFA pokal 2009 |- |{{ikonazastave|Russia}} [[Valerij Gazajev]] | 2009-2010 | ena superpokal 2009 |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleh Blokhin]] | 2012-2014 | |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Serge Rebrov]] | 2014-2017 | 2 v ligi in 2 pokalu in ena superpokal 2016 |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Aleksej Mihailičenko]] |2019-2020 |ena v pokalu |} ==Ligaška in pokalna zgodovina == :{|class="wikitable" |-bgcolor="#efefef" ! Sezona ! Div. ! Pos. ! Pl. ! W ! D ! L ! GS ! GA ! P ![[Ukrajinski pokal|Domači pokal]] !colspan=2|Europe |- |align=center|[[Višča liga 1992|1992]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|18 |align=center|13 |align=center|4 |align=center|1 |align=center|31 |align=center|13 |align=center|'''30''' |align=center|1/4 finale |align=center|[[Evropski pokal 1991-92]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1992-93|1992-93]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|18 |align=center|8 |align=center|4 |align=center|59 |align=center|14 |align=center|'''44''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 1992-93]] |align=center|Drugi krog |- |align=center|[[Višča liga 1993-94|1993-94]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|23 |align=center|10 |align=center|1 |align=center|61 |align=center|21 |align=center|'''56''' |align=center|1/8 finala |align=center|[[Liga prvakov 1993-94]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča liga 1994-95|1994-95]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|25 |align=center|8 |align=center|1 |align=center|87 |align=center|24 |align=center|'''83''' |align=center|1/4 finale |align=center|[[Liga prvakov 1994-95]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1995-96|1995-96]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|24 |align=center|7 |align=center|3 |align=center|65 |align=center|17 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1995-96]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1996-97|1996-97]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|69 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center|1/8 finala |align=center|[[Liga prvakov 1996-97]] |align=center|Kvalifikacije |- |align=center|[[Višča liga 1997-98|1997-98]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|3 |align=center|4 |align=center|70 |align=center|15 |align=center|'''72''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1997-98]] |align=center|1/4 finale |- |align=center|[[Višča liga 1998-99|1998-99]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|5 |align=center|2 |align=center|75 |align=center|17 |align=center|'''74''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1998-99]] |align=center bgcolor=#A67D3D|Polfinale |- |align=center|[[Liga prvakov 1999-00|1999-00]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|27 |align=center|3 |align=center|0 |align=center|85 |align=center|18 |align=center|'''84''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1999-00]] |align=center|Drugo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2000-01|2000-01]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|58 |align=center|17 |align=center|'''64''' |align=center|1/16 finala |align=center|[[Liga prvakov 2000-01]] |align=center|Prvi v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2001-02|2001-02]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|5 |align=center|1 |align=center|62 |align=center|9 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Liga prvakov 2001-02]] |align=center|Prvo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2002-03|2002-03]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|66 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2002-03]] |align=center|Tretji krog |- |align=center|[[Višča liga 2003-04|2003-04]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|68 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=#A67D3D|Polfinale |align=center|[[Liga prvakov 2003-04]] |align=center|Prvo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2004-05|2004-05]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|58 |align=center|14 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2004-05]] |align=center|32. krog |- |align=center|[[Višča liga 2005-06|2005-06]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|68 |align=center|20 |align=center|'''75''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2005-06]] |align=center|Drugi kvalifikacijski krog |- |align=center|[[Višča liga 2006-07|2006-07]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|8 |align=center|0 |align=center|67 |align=center|23 |align=center|'''74''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2006-07]] |align=center| |- |align=center|[[2007-08]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|5 |align=center|3 |align=center|65 |align=center|26 |align=center|'''71''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Liga prvakov 2007-2008]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2008-09]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|26 |align=center|1 |align=center|3 |align=center|71 |align=center|19 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 |align=center|[[Pokal UEFA 2008-2009]] |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 |align=center|Tretje mesto v skupini Ligi prvakov 2008-2009 |- |align=center|[[2009-10]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|5 |align=center|3 |align=center|61 |align=center|16 |align=center|'''71''' |align=center|1/4 |align=center|[[Liga prvakov 2009-2010]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2010-11]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|60 |align=center|24 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Pokal UEFA 2010/2011]] |align=center|1/4 |align=center| |- |align=center|[[2011-12]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|56 |align=center|12 |align=center|'''75''' |align=center|1/8 |align=center|[[Pokal UEFA 2011-2012]] |align=center|Skupina |align=center|Tretij kvalifikacijski krog Ligi prvakov 2011-2012 |- |align=center|[[2012-13]] |align=center|1 |align=center bgcolor=#A67D3D|'''3''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|2 |align=center|8 |align=center|55 |align=center|23 |align=center|'''62''' |align=center|1/16 |align=center|[[Pokal UEFA 2012/2013]] |align=center|1/16 |align=center|Tretje mesto v skupini Ligi prvakov 2012-2013 |- |align=center|[[2013-14]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|28 |align=center|16 |align=center|5 |align=center|7 |align=center|55 |align=center|33 |align=center|'''53''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2013/2014]] |align=center|1/16 |align=center| |- |align=center|[[2014-15]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|6 |align=center|0 |align=center|65 |align=center|12 |align=center|'''66''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2014/2015]] |align=center|1/4 |align=center| |- |align=center|[[2015-16]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|23 |align=center|1 |align=center|2 |align=center|54 |align=center|11 |align=center|'''70''' |align=center|1/4 |align=center|[[Liga prvakov 2015-2016]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2016-17]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|21 |align=center|4 |align=center|7 |align=center|69 |align=center|33 |align=center|'''67''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Liga prvakov 2016-2017]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2017/18]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|22 |align=center|7 |align=center|3 |align=center|64 |align=center|25 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Pokal UEFA 2017/2018]] |align=center|1/8 |align=center|Tretij kvalifikacijski krog Ligi prvakov 2017-2018 |- |align=center|[[2018/19]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|22 |align=center|6 |align=center|4 |align=center|54 |align=center|18 |align=center|'''72''' |align=center|1/4 |align=center|[[Pokal UEFA 2018/2019]] |align=center|1/8 |align=center|Kvalifikacije v Ligi prvakov 2018-2019 |- |align=center|[[2019/20]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|18 |align=center|5 |align=center|9 |align=center|65 |align=center|35 |align=center|'''59''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2019/2020]] |align=center|Skupina |align=center|Kvalifikacije v Ligi prvakov 2019-2020 |} == Glej tudi == *[[Dinamo (razločitev)]] *[[FK Dinamo-2 Kijev]] *[[FK Dinamo-3 Kijev]] ==Zunanje povezave == *[http://www.fcdynamo.kiev.ua/ua/Uradna stran] *[http://dynamo.kiev.ua/ Spletna stran Dinama Kijev] {{ru icon}} *[http://dynamokiev.org/ Spletna stran neuradnega navijaškega kluba] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110630204300/http://dynamokiev.org/ |date=2011-06-30 }} {{ru icon}} [[Kategorija:Dinamo Kijev]] [[Kategorija:Šport v Kijevu]] {{normativna kontrola}} bce2reyloierjsifxvg69w4byyy12a9 6749629 6749611 2026-09-12T13:38:13Z Web-wiki-warrior 207613 Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi 6749629 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Dinamo Kijev | image = [[File:FC Dynamo Kyiv logo.svg|150px]] | fullname = FK Dinamo Kijev | nickname = ''Belo-modri'' | founded = 1927 | ground = [[Olimpijski Stadion]] | capacity = 70.050 | chairman = {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Igor Surkis]] | mgrtitle = <span style="line-height: 2;">Glavni trener</span> | manager = <span style="line-height: 2;">{{ikonazastave|Romania}} [[Mircea Lucescu]]</span> | league = [[Premier-liga]] | season = 2025/26 | position = 4. | pattern_la1 = _dynamo1920h | pattern_b1 = _dynamo1920h | pattern_ra1 = _dynamo1920h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = _dynamo1920h | leftarm1 = ffffff | body1 = ffffff | rightarm1 = ffffff | shorts1 = ffffff | socks1 = ffffff | pattern_la2 = _dynamo1920a | pattern_b2 = _dynamo1920a | pattern_ra2 = _dynamo1920a | pattern_sh2 = | pattern_so2 = _dynamo1920a | leftarm2 = 0000ff | body2 = 0000ff | rightarm2 = 0000ff | shorts2 = 0000ff | socks2 = 0000ff }} '''FK Dinamo Kijev''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Динамо» Київ, ''FK «Dynamo» Kyjiv'') je profesionalni [[nogometni klub]] iz [[Ukrajina|ukrajinskega]] glavnega mesta, [[Kijev]]. Ustanovljen je bil leta [[1927]], igra v [[Premier Liga]], najvišji ukrajinski ligi. Vso svojo zgodovino je preživel na vrhu Sovjetskih kasneje pa Ukrajinskih lig. Dinamo Kijev je dvanajstkrat zmagal v [[Ukrajinski pokal|Ukrajinskem pokalu]], enkrat v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] in dvakrat v [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA|Pokalu zmagovalcev pokala UEFA]]. Trinajstkrat so zmagali tudi v [[Sovjetsko prvenstvo|Sovjetksem prvenstvu]], devetkrat v [[Sovetski pokal|Sovjetskem pokalu]] in trikrat v [[Sovjetski super pokal|Sovjetskem super pokalu]]. Dinamov stadion, [[Narodni športni kompleks Olimpijski|Narodnem športnem kompleksu Olimpijski]] v [[Kijev]]u, ki sprejme do 70.050 ljudi. Predsednik kluba je [[Igor Surkis]]. ==Trofeje== '''Zmagovalci''' *'''[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]]: 2''' :: 1975, 1986 *'''[[Super pokal UEFA]]: 1''' :: 1975 *'''[[Trofeo Santiago Bernabéu]]: 1''' :: 1986 *'''[[Commonwealth of Independent States Cup]]: 4''' :: 1996, 1997, 1998, 2002 *'''[[Premier-liga]]: 17 (rekord)''' :: 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2003, 2004, 2007, 2009, 2015, 2016, 2021, 2025 *'''[[Ukrajinski pokal]]: 11 (rekord)''' :: 1993, 1996, 1998, 1999, 2000, 2003, 2005, 2006, 2007, 2014, 2015 *'''[[Pokal prvega kanala]]: 1''' :: 2008 *'''[[Ukrajinski super pokal]]: 5 ''' :: 2004, 2006, 2007, 2009, 2011 *'''[[Sovjetsko prvenstvo]]: 13 (rekord)''' :: 1961, 1966, 1967, 1968, 1971, 1974, 1975, 1977, 1980, 1981, 1985, 1986, 1990 *'''[[Sovjetski pokal]]: 9''' :: 1954, 1964, 1966, 1974, 1978, 1982, 1985, 1987, 1990 *'''[[Sovjetski super pokal]]: 3 (rekord)''' :: 1980, 1985, 1986 '''Drugi''' *'''[[Super pokal UEFA]]: 1''' :: 1987 *'''[[Commonwealth of Independent States Cup]]: 1''' :: 1999 *'''[[Pokal prvega kanala]]: 1''' :: 2006 *'''[[Višča liga]]: 4''' :: 1992, 2002, 2005, 2006 *'''[[Ukrajinski pokal]]: 1''' :: 2002 *'''[[Ukrajinski super pokal]]: 1''' :: 2005 *'''[[Sovjetsko prvenstvo]]: 11 (rekord)''' :: 1936, 1952, 1960, 1965, 1969, 1972, 1973, 1976, 1978, 1982, 1988 *'''[[Sovjetski pokal]]: 1''' :: 1973 *'''[[Sovjetski super pokal]]: 1''' :: 1977 '''Drugi pomembni dosežki''' *[[Liga prvakov]] Polfinalist 1977, 1987, 1999; Četrtfinalist 1973, 1976, 1982, 1983, 1992, 1998 *[[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]] Četrtfinale 1966, 1991 {{start box}} {{succession box | before = [[1. FC Magdeburg]] | title = [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]] | years = [[1975]] <br>Runner up: [[Ferencvárosi Torna Club|Ferencváros]]| after = [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]}} {{succession box | before = [[Everton F.C.|Everton]] | title = [[Pokal zmagovalcev pokala UEFA]]| years = [[1986]] <br> Runner up: [[Atlético Madrid]]| after = [[Ajax Amsterdam|Ajax]]}} {{end box}} ==Trenutna ekipa == {{Fs start}} {{Fs player|no=1||nat=UKR|pos=GK|name=[[Oleksandr Shovkovskiy]]}} {{fs player |no=2 |nat=BRA |pos=DF |name=[[Danilo Silva]] }} {{fs player |no=3 |nat=BRA|pos=DF |name=[[Ebert William Amâncio|Betão]] }} {{fs player |no=4 |nat=POR |pos=MF |name=[[Migel Veloso]] }} {{fs player |no=6 |nat=AUT |pos=DF |name=[[Aleksandr Dragovich]] }} {{fs player |no=7 |nat=NED |pos=FW |name=[[Germain Lens]]}} {{fs player |no=9 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Roman Bezus]] }} {{fs player |no=10 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Andriy Jarmolenko]] }} {{fs player |no=16 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Sergеј Sidorchuk]] }} {{fs player |no=17 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Sergеј Rybalka]] }} {{fs player |no=19 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Denys Garmash]] }} {{fs player |no=20 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Oleg Gusiev]] }} {{fs player |no=22 |nat=UKR |pos=FW |name=[[Artem Kravets]] }} {{fs mid}} {{fs player |no=23 |nat=UKR |pos=GK |name=[[Aleksandr Rybka]] }} {{fs player |no=24 |nat=CRO |pos=DF |name=[[Domagoj Vida]] }} {{fs player |no=25 |nat=NGA |pos=MF |name=[[Lukman Haruna]] }} {{fs player |no=26 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Nykyta Burda]] }} {{fs player |no=27 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Evgeniy Makarenko]] }} {{fs player |no=29 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Vitaly Bujalskij]] }} {{fs player |no=34 |nat=UKR |pos=DF |name=[[Evgeniy Khacheridi]] }} {{fs player |no=45 |nat=UKR |pos=MF |name=Vladyslav Kalitvintsev }} {{fs player |no=72 |nat=UKR |pos=GK |name=[[Artur Rudko]] }} {{fs player |no=77 |nat=UKR |pos=MF |name=[[Andriy Tsurikov]] }} {{fs player |no=85 |nat=COD|pos=FW |name=[[Dyomersy Mbokani]] }} {{fs player |no=90 |nat=MAR |pos=MF |name=[[Јunes Belhanda]]}} {{fs player |no=91 |nat=POL |pos=FW |name=[[Lukash Teodorchik]] }} {{fs end}} ==Znani igralci == {| |valign="top"| ;{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} Sovjetska zveza *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[József Szabó]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Blohin]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Andrej Bal]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Sergej Pavlovič Baltača|Sergej Baltača]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Baziljevič]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Igor Belanov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Volodimir Besonov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Leonid Burjak]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Bišovec]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Viktor Čanov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Demjanenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Kuznecov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Genadij Litovčenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Aleksej Mihailičenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Muntjan]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Oleg Protasov]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vasilij Rac]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Anatolij Puzač]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Troskin]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vladimir Veremjejev]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Pavel Jakovenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Vadim Jevtušenko]] *{{ikonazastave|Sovjetska zveza}} [[Aleksander Zavarov]] ;{{ikonazastave|Ukraine}} Ukrajina *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleksander Golovko]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Jurij Kalitvincev]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Vitalij Kosovski]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Viktor Leonenko]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleg Luzni]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Jurij Maksimov]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Sergej Rebrov]] *{{ikonazastave|Ukraine}} [[Andrij Ševčenko]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| ;{{ikonazastave|GEO}} Gruzija *{{ikonazastave|GEO}} [[Georgi Demetradze]] *{{ikonazastave|GEO}} [[Kaha Kaladze]] ;{{ikonazastave|Belorusija}} Belorusija *{{ikonazastave|Belorusija}} [[Valentin Belkevič]] *{{ikonazastave|Belorusija}} [[Aleksander Hackevič]] ;{{ikonazastave|Rusija}} Rusija *{{ikonazastave|Rusija}} [[Andrej Kančelskis]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Viktor Onopko]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Oleg Salenko]] *{{ikonazastave|Rusija}} [[Sergej Juran]] ;{{ikonazastave|Srbija}} Srbija *{{ikonazastave|Srbija}} [[Goran Gavrančič]] |width="25"|&nbsp; |valign="top"| ;{{ikonazastave|Senegal}} Senegal *{{ikonazastave|Senegal}} [[Demba Toure]] *{{ikonazastave|Senegal}} [[Pape Diakhate]] ;{{ikonazastave|Nigerija}} Nigerija *{{ikonazastave|Nigerija}} [[Ayila Yussuf]] ;{{ikonazastave|Romunija}} Romunija *{{ikonazastave|Romunija}} [[Florin Cernat]] *{{ikonazastave|Romunija}} [[Cristian Irimia]] ;{{ikonazastave|Hrvaška}} Hrvaška *{{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jerko Leko]] ; Gvineja *[[Ismaël Bangoura]] |} ==Znani menedžerji == {{Details|Seznam menedžerjev Dinama Kijev}} {| class="wikitable" !Ime !Vodenje !Trofeje |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Anatolij Puzač]] |1990-1992 | - |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Mihailo Fomenko]] |1992-1994 |1 v ligi in ena v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[József Szabó]] |1992, 1994-1995, 1995-1996, 2004-2005, 2007 |2 v ligi in dve v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Volodimir Onišenko]] |1995 | - |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Mikola Pavlov]] |1995 |1 v ligi |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Valerij Lobanovski]] |1973-1982, 1984-1990, 1997-2002 |5 v ligi in tri v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Aleksej Mihailičenko]] |2002-2004 |2 v ligi in ena v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Anatolij Demjanenko]] |2005-2007 |1 v ligi in dve v pokalu |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleg Luzhnij]] |2007, 2010 | |- |{{ikonazastave|Russia}} [[Juriij Semin]] | 2008-2009, 2010-2012 | 1 v ligi in ena superpokal 2011, 1/2 UEFA pokal 2009 |- |{{ikonazastave|Russia}} [[Valerij Gazajev]] | 2009-2010 | ena superpokal 2009 |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Oleh Blokhin]] | 2012-2014 | |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Serge Rebrov]] | 2014-2017 | 2 v ligi in 2 pokalu in ena superpokal 2016 |- |{{ikonazastave|Ukraine}} [[Aleksej Mihailičenko]] |2019-2020 |ena v pokalu |} ==Ligaška in pokalna zgodovina == :{|class="wikitable" |-bgcolor="#efefef" ! Sezona ! Div. ! Pos. ! Pl. ! W ! D ! L ! GS ! GA ! P ![[Ukrajinski pokal|Domači pokal]] !colspan=2|Europe |- |align=center|[[Višča liga 1992|1992]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|18 |align=center|13 |align=center|4 |align=center|1 |align=center|31 |align=center|13 |align=center|'''30''' |align=center|1/4 finale |align=center|[[Evropski pokal 1991-92]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1992-93|1992-93]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|18 |align=center|8 |align=center|4 |align=center|59 |align=center|14 |align=center|'''44''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 1992-93]] |align=center|Drugi krog |- |align=center|[[Višča liga 1993-94|1993-94]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|23 |align=center|10 |align=center|1 |align=center|61 |align=center|21 |align=center|'''56''' |align=center|1/8 finala |align=center|[[Liga prvakov 1993-94]] |align=center|Prvi krog |- |align=center|[[Višča liga 1994-95|1994-95]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|25 |align=center|8 |align=center|1 |align=center|87 |align=center|24 |align=center|'''83''' |align=center|1/4 finale |align=center|[[Liga prvakov 1994-95]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1995-96|1995-96]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|34 |align=center|24 |align=center|7 |align=center|3 |align=center|65 |align=center|17 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1995-96]] |align=center| |- |align=center|[[Višča liga 1996-97|1996-97]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|69 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center|1/8 finala |align=center|[[Liga prvakov 1996-97]] |align=center|Kvalifikacije |- |align=center|[[Višča liga 1997-98|1997-98]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|3 |align=center|4 |align=center|70 |align=center|15 |align=center|'''72''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1997-98]] |align=center|1/4 finale |- |align=center|[[Višča liga 1998-99|1998-99]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|5 |align=center|2 |align=center|75 |align=center|17 |align=center|'''74''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1998-99]] |align=center bgcolor=#A67D3D|Polfinale |- |align=center|[[Liga prvakov 1999-00|1999-00]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|27 |align=center|3 |align=center|0 |align=center|85 |align=center|18 |align=center|'''84''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 1999-00]] |align=center|Drugo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2000-01|2000-01]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|58 |align=center|17 |align=center|'''64''' |align=center|1/16 finala |align=center|[[Liga prvakov 2000-01]] |align=center|Prvi v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2001-02|2001-02]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|5 |align=center|1 |align=center|62 |align=center|9 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=silver|Drugi |align=center|[[Liga prvakov 2001-02]] |align=center|Prvo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2002-03|2002-03]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|66 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2002-03]] |align=center|Tretji krog |- |align=center|[[Višča liga 2003-04|2003-04]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|68 |align=center|20 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=#A67D3D|Polfinale |align=center|[[Liga prvakov 2003-04]] |align=center|Prvo mesto v skupini |- |align=center|[[Višča liga 2004-05|2004-05]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|4 |align=center|3 |align=center|58 |align=center|14 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2004-05]] |align=center|32. krog |- |align=center|[[Višča liga 2005-06|2005-06]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|68 |align=center|20 |align=center|'''75''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2005-06]] |align=center|Drugi kvalifikacijski krog |- |align=center|[[Višča liga 2006-07|2006-07]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|8 |align=center|0 |align=center|67 |align=center|23 |align=center|'''74''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Liga prvakov 2006-07]] |align=center| |- |align=center|[[2007-08]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|5 |align=center|3 |align=center|65 |align=center|26 |align=center|'''71''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Liga prvakov 2007-2008]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2008-09]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|30 |align=center|26 |align=center|1 |align=center|3 |align=center|71 |align=center|19 |align=center|'''79''' |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 |align=center|[[Pokal UEFA 2008-2009]] |align=center bgcolor=#A67D3D|1/2 |align=center|Tretje mesto v skupini Ligi prvakov 2008-2009 |- |align=center|[[2009-10]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|22 |align=center|5 |align=center|3 |align=center|61 |align=center|16 |align=center|'''71''' |align=center|1/4 |align=center|[[Liga prvakov 2009-2010]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2010-11]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|60 |align=center|24 |align=center|'''65''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Pokal UEFA 2010/2011]] |align=center|1/4 |align=center| |- |align=center|[[2011-12]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|30 |align=center|23 |align=center|6 |align=center|1 |align=center|56 |align=center|12 |align=center|'''75''' |align=center|1/8 |align=center|[[Pokal UEFA 2011-2012]] |align=center|Skupina |align=center|Tretij kvalifikacijski krog Ligi prvakov 2011-2012 |- |align=center|[[2012-13]] |align=center|1 |align=center bgcolor=#A67D3D|'''3''' |align=center|30 |align=center|20 |align=center|2 |align=center|8 |align=center|55 |align=center|23 |align=center|'''62''' |align=center|1/16 |align=center|[[Pokal UEFA 2012/2013]] |align=center|1/16 |align=center|Tretje mesto v skupini Ligi prvakov 2012-2013 |- |align=center|[[2013-14]] |align=center|1 |align=center|'''4''' |align=center|28 |align=center|16 |align=center|5 |align=center|7 |align=center|55 |align=center|33 |align=center|'''53''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2013/2014]] |align=center|1/16 |align=center| |- |align=center|[[2014-15]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|20 |align=center|6 |align=center|0 |align=center|65 |align=center|12 |align=center|'''66''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2014/2015]] |align=center|1/4 |align=center| |- |align=center|[[2015-16]] |align=center|1 |align=center bgcolor=gold|'''1''' |align=center|26 |align=center|23 |align=center|1 |align=center|2 |align=center|54 |align=center|11 |align=center|'''70''' |align=center|1/4 |align=center|[[Liga prvakov 2015-2016]] |align=center|1/8 |align=center| |- |align=center|[[2016-17]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|21 |align=center|4 |align=center|7 |align=center|69 |align=center|33 |align=center|'''67''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Liga prvakov 2016-2017]] |align=center|Skupina |align=center| |- |align=center|[[2017/18]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|22 |align=center|7 |align=center|3 |align=center|64 |align=center|25 |align=center|'''73''' |align=center bgcolor=silver|Final |align=center|[[Pokal UEFA 2017/2018]] |align=center|1/8 |align=center|Tretij kvalifikacijski krog Ligi prvakov 2017-2018 |- |align=center|[[2018/19]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|22 |align=center|6 |align=center|4 |align=center|54 |align=center|18 |align=center|'''72''' |align=center|1/4 |align=center|[[Pokal UEFA 2018/2019]] |align=center|1/8 |align=center|Kvalifikacije v Ligi prvakov 2018-2019 |- |align=center|[[2019/20]] |align=center|1 |align=center bgcolor=silver|'''2''' |align=center|32 |align=center|18 |align=center|5 |align=center|9 |align=center|65 |align=center|35 |align=center|'''59''' |align=center bgcolor=gold|Zmagovalec |align=center|[[Pokal UEFA 2019/2020]] |align=center|Skupina |align=center|Kvalifikacije v Ligi prvakov 2019-2020 |} == Glej tudi == *[[Dinamo (razločitev)]] *[[FK Dinamo-2 Kijev]] *[[FK Dinamo-3 Kijev]] ==Zunanje povezave == *[http://www.fcdynamo.kiev.ua/ua/Uradna stran] *[http://dynamo.kiev.ua/ Spletna stran Dinama Kijev] {{ru icon}} *[http://dynamokiev.org/ Spletna stran neuradnega navijaškega kluba] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110630204300/http://dynamokiev.org/ |date=2011-06-30 }} {{ru icon}} [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] [[Kategorija:Dinamo Kijev]] [[Kategorija:Šport v Kijevu]] {{normativna kontrola}} o0cc7a5ilwn9s3bu6fqivyafasox3kq 0 177532 6749883 6722492 2026-09-13T00:12:22Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6749883 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[bibliotekar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Brigita Ačko]] *([[Štefan Adamič]]) † *([[Jakob Alešovec]]) † *[[Fran Alič]] † *[[Milojka Alič]] † *[[Melita Ambrožič]] *[[Ivan Andoljšek]] † *[[Jernej Antolin Oman]] *[[Mara Arčon|Mara Vera Arčon]] † *[[Ivo Arhar]] † * [[Vojan Tihomir Arhar]] † *[[Miljutin Arko]] † *[[Tine Arko|Tine (Dragotin) Arko]] † *[[Majda Armeni]] † *([[Janez Arnež]]) † *[[Pavla Arzenšek]] † *[[Anton Aškerc ml.]] † == B == *[[Adolf Baar]] † *[[Alenka Bagarič]] *[[Stanislav Bahor]] † *[[Leo Baebler]] † *[[Rafael Bačar]] † *[[Karel Bačer]] † *[[Bojana Bajec]] *[[Jože Bajec]] † *[[Stojan Albert Bajič]] † *[[Anton Bajt]] † *[[Silva Bandelj]] *[[Tatjana Banič]] *[[Dušan Baran]] † *[[Ivanka Baran]] (r. Žmavc) † *[[Štefan Barbarič]] † *Jožefa Barbič *T. Bartol *[[Tea Bemkoč]] *[[Marjana Benčina]] *[[Jaromir Beran]] † *[[Branko Berčič]] † *[[Marija Bergant]] (r. Knez) *[[Darinka Berk]] *[[Oton Berkopec]] † *[[Irena Berlič]] † *[[Breda Bertalanič]] *[[Katja Bevk]] *[[Ivan Bidovec]] † *[[Zvonko Bizjak]] † *[[Meta Blagšič]] *[[Luka Blažič]] *([[Viktor Blažič]]) † *[[Marjan Blažon]] *[[Jan Dominik Bogataj]]? *[[Katarina Bogataj Gradišnik]] *[[Franček Bohanec]] † *[[Slavko Bohanec]] † * [[Valter Bohinec]] † *[[Alojzij Bolhar]] † *[[Milena Bon]] *[[Lidija Božac]] *[[Anica Božič]] † *[[Maja Božič]] *[[Jana Bradač]] * [[Janko Bratina]] † *[[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] † *[[Tadeja Brešar]]? *[[Patricija Breznikar]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] † *[[Just Buda]] † *[[Nikica Brumen]] † *[[Andrej Brvar]] *[[Stanko Bunc]] † *[[Franca Buttolo]] == C == * [[Gabriela Caharija]] * ([[Stanko Cajnkar]]) † * ([[Karl Capuder]]) † *[[Majda Capuder]] (r. Dekleva) *[[Barbara Cesar]] *[[Nataša Ciber]] * [[Alojz Cindrič]] † * [[Majda Clemenz]] * [[Metka Cotič]] *[[Aleš Cvek]] *[[Martin Cvelbar]] *[[Marija Cvetek]] *[[Drago Cvetko]] *[[Rudolf Cvetko]] † == Č == * [[Jože Čakš]] *[[Marjeta Čampa]] ? *[[Anne Christine Čeh]] *[[Lučka Čehovin]] † *[[Stane Čehovin]] *[[Peter Čerče]] *[[Dušan Černe]]? † *[[Igor Černe]] *[[Viljem Černo]] † *[[Ana Černuta Deželak]] *[[Vera Čertalič]] *[[Nada Češnovar]] *[[Darinka Čobec]] *[[Štefan Čok]]? *[[Breda Čop]] * [[Matija Čop]] † *[[Špelca Čopič]] † *[[Silva Črnugelj]] *[[Nada Čučnik Majcen]] † *[[Angela Čuk]] == D == *[[Marjeta Dajčman]] Rogelj *[[Darja Debeljak]] *[[Dane Debič]] † *[[Mateja Demšar]] SL *(Štefan) [[Zlatko Deniša]] † *[[Vida Dernulc]] *[[Fran Detela]] † *[[Aleksandra Devetak]] (Gorica, Italija) *[[Zlata Dimec]] † *[[Danica Dobrovoljc]] † *[[France Dobrovoljc]] † *[[Milan Dodič]] † *[[Patricija Dodič]] *[[Anton Dokler]] † *[[Jaro Dolar]] † *[[Jaka Dolenc]] † *[[Mojca Dolgan Petrič]] *[[Janez Anton Dolničar]] † *[[Lea Domanjko]] † *[[Marjeta Domej]] *Mitja "Mičo" Domicelj † * [[Julia Doria]] *[[Ivan Dornik]] † *[[Albert Drašček]] † *[[Neja Drevenšek]] *[[Helena Ana Drewry]] *[[Franc Drolc]] † * [[Anja Dular]] == E == * [[Irena Eiselt]] *[[Jakob Emeršič]] † *[[Majda Emeršič]] *[[Urška Emeršič]] *[[Bernhard Ferdinand Erberg|Bernard Ferdinand Erberg]] † *[[Ludvik Erjavec]] † *[[Matjaž Eržen]] == F == *[[Marija Fabjančič]] (r. [[Klemenčič]]) *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) † *[[Jerneja Ferlež]] *[[Marta Filli]] † *[[Breda Filo]] † *[[Majda Fister]] † *[[Ana Florjančič]] *[[Simona Frankl]] *[[Sabina Fras Popović]] *[[Marica Frece]] † *[[Darja Frelih]] † *[[Janez Fugina|Janez (Ivan) Fugina]] † *[[Roža Fuis]] == G == *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Slavko Gaberc]] *[[Lidija Gačnik Gombač]] *[[Zdenka Gajser]] *[[Vida Gaspari Tausig]] † *[[Jelka Gazvoda]] *[[Marjan Geoheli]] † *Jaka Gerčar *[[Luisa Gergolet]] (Trst) *[[Bogomil Gerlanc]] † *[[Janko Germadnik]] *[[Mihael Glavan]] † *[[Janko Glazer]] † *[[Joža Glonar]] † *[[Nataša Godec]] *[[Berta Golob]] *[[Borut Gombač]] *[[Sonja Gorec]] † *[[Branko Goropevšek]] † *[[Lea Grabrijan]] † *[[Sandra Grajfoner]] *[[Jerneja Grašič]] *[[Mara Grašič|Mar(ij)a Grašič]] *[[Gita Grecs Smole]] *[[Meta Grgantov]] *[[Milka Grgič]]; [[Mojca Grgič]] *[[Silvo Grmovšek]] *[[Vilma Grmovšek Simončič]] *[[Martin Grum]] * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] † * [[Priscila Gulič Pirnat]] == H == *[[Jožica Habjan]] *[[Nastja Hafnar]] *[[Stanislav Hafner]] † *[[Damijana Hainz]] *[[Barbara Hanuš]] *[[Bruno Hartman]] † *[[Drago Hasl]] † *[[Frančišek Herbitz]] † *[[Ivica Hočevar]] *[[Jože (A.) Hočevar]] *[[Matjaž Hočevar]] *[[Tatjana Hojan]] † *[[Vesna Horžen]] *[[Damijana Hrabar]] *[[Alenka Hren Medved]] *[[Matej Hreščak]] *[[Angelika Hribar]] *[[Katra Hribar Frol]] *[[Marija Hribar]] *[[Elizabeta Hriberšek Balkovec]] *[[Nina Hriberšek Vuk]] *[[Jasna Hrovat]] *[[Renata Hrovatič]] *[[Alenka Hrovatin]] *Hudelja? *[[Marko Hudnik]] † *[[Alenka Hudobivnik]] *[[Martina Humar]] *[[Vanja Huzjan]] == I == * [[Gregor Ilaš]] * [[Vera Ilich]] (r. [[Šlebinger]]) † *[[Jana Intihar Ferjan]] * [[Tatjana Intihar]] * [[Marija Iskrenovič]] == J == *[[Vilenka Jakac Bizjak]] † *[[Majda Ujčič|Majda (Jakše) Ujčič]] *Helena Jaklič? *Nina Jamar *[[Alenka Jamnik]] *[[Tilka Jamnik]] *[[Ljudmila Jan]] † *[[Zoltan Jan]] *[[Stanko Janež]] † *[[Helena Janežič]] *[[Olga Janša Zorn]] † *[[Marko Jarc]] *[[Marija Javoršek]] (r. [[Kiauta]]) *Jazbinšek *[[Janja Jedlčovnik]] ? *[[Frančišek Jere]] † *[[Ines Jerele]] *[[Claudia Jerina Mestnik]] *[[Ivan Jermol]] † *[[Anja Jerše Bone]] *[[Nataša Jordan]] *[[Jožica Jožef Beg]] *[[Hermina Jug-Kranjec]] † *[[Janez Jug (1957)|Janez Jug]] *[[Tjaša Jug]] *[[Boris Jukić]] *[[Dani Jurgec]] *[[Mirko Juteršek]] † *S. Juvan *[[Ana Juvančič Mehle]] *[[Primož Južnič]] == K == *[[Ahacija Kacin]] † *[[Slavka Kajba Milić]] † *[[Vladimir Kajzovar]] † *[[Barbara Kalan]] *[[Pavle Kalan (slavist)|Pavle Kalan]] † *[[Franc Domenik Kalin]] † *[[Matija Kalister]] † *[[Ludvik Kaluža]] *[[Mateja Kambič]] *[[Ignac Kamenik]] † *[[Nataša Kandus]] *[[Alenka Kanič]] *[[Ivan Kanič]] *[[Božidar Kante]] *[[Dragotin Kardoš]] *[[Breda Karun]] *[[Božidar Kantušer]] † *[[Katarina Kastelic]] *[[Miha Kastelic]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Kajetan Kavčič]] † *[[Irena Kavčič]] *[[Alenka Kavčič Čolić]] *[[Barbara Kavčič]] *[[Marinka Kenk-Tomazin]] *[[Robert Kereži]] *[[Joža Kerin]] † *[[Dušan Kermauner|Dušan Kermavner]] *[[Irena Kernel]] † *[[Peter Keršič]] *[[Zlata Kert]] † * [[France Kidrič]] † *[[Renata Klančnik]] *[[Janko Klasinc]] *[[Aleš Klemen]] *[[Sonja Klemenc]] † * [[Ivan Klemenčič (muzikolog)|Ivan Klemenčič]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Liljana Klemenčič]] *[[Elizabeta Kmecl]] ? *[[Božena Kmetec Friedl]] *([[Anton Knez]]) † *[[Marija Knez Bergant]] † *[[Ida Knez Račič]] † *[[Seta Knop]] *[[Marjana Kobe]] † *[[Tomaž Kobe]] *[[Ana Koblar Horetzky]] † *[[Štefan Kociančič]] † *([[Gorazd Kocijančič]]) *[[Katarina Kocijančič]] *[[Leda Kocjan]] *[[Urša Kocjan]] *[[Eva Kodrič Dačić]] *[[Nivea Kofol]] *[[Tina Kokalj Grebenc]] *[[Jože Kokole]] † *[[Nataša Kokošinek]] *[[Jana Kolar]] *[[Marjan Kolar]] † *[[Gabrijela Kolbič]] *[[Petra Kolenc]] *[[Teja Koler Povh]] *[[Antonija Kolerič]] † *[[Božena Kolman Finžgar]] *[[Borut Koloini]] *[[Jolanda Koloini]] † *[[Darko Komac]] *[[Manica Koman]] † *[[Gvido Komar]] *[[Mateja Komel Snoj]] *[[Bogo Komelj]] † *[[Ivan Konte]] † *[[Jernej Kopitar]]‎ † *[[Boštjan Koražija]] *[[Nataša Koražija]] *[[Alenka Koron]] *[[Bruno Korošak|Bruno (Jože) Korošak]] † *[[Gregor Korošec]] * [[Ančka Korže Strajnar]] † * [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] † * [[Stanislav Kos]] † *[[Saša Kos]]? *[[Jurij Kosmač]] † *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] † *[[Metka Kostanjevec]] *Jože Košir † *[[Boris Košorok]] † *[[Oriana Košuta Krmac]] *[[Mirjam Kotar]] *[[Mojca Kotar]] *[[Andrej Kovač (bibliotekar)|Andrej Kovač]] † *[[Tatjana Kovač]] *[[Cveta Kovačič]] *[[Erik Kovačič]] † *[[Barbara Kovář]] *[[Ferdo Kozak]] † *[[Kristian Koželj]] *[[Josip Pepe Kraigher|Josip (Pepe) Kraigher]] † *[[Lojz Kraigher]] † *[[Fanika Krajnc Vrečko]] *[[Pavel Krajnik]] † *[[Desanka Kraker]] † *[[Marija Kramar]] (r. Sergaš) *[[Darja Kramberger]] *[[Cene Kranjc]] † *[[Marko Kranjec (bibliotekar)|Marko Kranjec]] † *[[Mateja Krapež]] *[[Janko Krek]] *[[Karmen Kreže]] *[[Samo Kristan]] *[[Slavka Kristan]] *[[Duša Krnel Umek]] *[[Zoran Krstulović]] *[[Angelo Kukanja]] † *[[Marija Kumer]] *[[Uroš Kunaver]] *[[Martin Kuralt]] † *[[Robert Kuralt]] † *[[Branko Kurnjek]]? *[[Filip Küzmič]] *[[Franc Kuzmič]] † == L == * [[Andrijan Lah]] † * [[Špela Lah]] *[[Vesna Laissani]] *[[Dragana Laketić]] *[[Darja Lavrenčič Vrabec]] *[[Viljem Leban]] *[[Dunja Legat]] *[[Tine Lenarčič]] † *[[Marjana Lenassi]] *[[Nina Lenček]] (r. Lovrenčič) † *[[Anita Leskovec]] *[[Vera Levovnik-Mirt]]=[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Fran Levstik]] † *[[Vera Levstik]] † *[[Darinka Likar]] (r. [[Stegovec]]) † *[[Mirana Likar Bajželj]] *[[Tatjana Likar]] *[[Jožef Kalasanc Likavec]] † *[[Marjana Lipoglavšek]] (r. [[Cimperman]]) *[[Artur Lipovž]] *[[Maja Lipužič]] *[[Urška Lobnikar Paunović]] *[[Ožbe Lodrant]] † *[[Janez Logar]] † *[[Alenka Logar Pleško]] *[[Slavka Lokar]] † *[[Nina Lončar]] *[[Marjeta Longyka]] *[[Borut Loparnik]] † *Nina Antonija [[Lovrenčič]]-[[Lenček]] † *[[Rajko Ložar]] † *[[Dušan Ludvik]] † *[[Slavica Ludvik|Slavica (Vekoslava) Ludvik]] † *[[Matjaž Lulik]] == M == *[[Srečko Maček]] *[[Franček Majcen]] † *[[Francesco Majer]] † *[[Lidija Majnik]] *[[Ksenija Majovski]] *[[Luana Malec]] *[[Jasna Malešič]] *[[Miha Mali]]? *[[Janko Malle]]? *[[Simon Malmenvall]] *[[Irma Marinčič Ožbalt]] *[[Irena Marinko]] *[[Ivan Marković]] *[[Erika Marolt]] *[[Janez Marolt]]?† *[[Marija Maršič]] *[[Ana Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] † *[[Tatjana Martinčič]] *[[Jasna Maver]] *[[Rudi Meden]] *[[Ana Juvančič Mehle|Ana (Juvančič) Mehle]] *[[Tanja Merčun Kariž]] *[[Ida Merhar]] † *[[Leopold Mikec Avberšek]] *[[Manja Miklavc]] *[[Milojka Miklavčič]] *[[Franc Miklošič]] † *[[Metod M. Milač]] † *[[Vera Mirt Levovnik]] *[[Nadja Mislej Božič]] *[[Tomaž Miško]] *[[Veselin Mišković]] *[[Ida Mlakar]] Črnič *[[Jasna Mlakar]] *[[Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Mojca Mlinar Strgar]] *[[Uroš Mlinar]] *[[Frančišek Mlinšek]] † *[[Marija Močilnik]] *[[Mihaela Mohar]] *[[Miha Mohor (knjižničar)|Miha Mohor]] *[[Vida Mokrin Pauer]] *[[Mitja Mole]] *[[Janez Mrdavšič]] † *[[Tjaša Mrgole Jukič]] *[[Maruša Mugerli Lavrenčič]] *[[Jože Munda]] † *[[Tina Musec]] * [[Peter Musi]] † *[[Gottfried Muys]] † == N == *[[Zoran Naprudnik]] † *[[Matjaž Neudauer]] *[[Charles Nodier]] † *[[Mateja Norčič]] *[[Borut Novak]] *[[Marta Novak]] *[[Victor Novak]]? *[[Vlado Novak (literarni zgodovinar)|Vlado Novak]] † *[[Zdravko Novak]] † *[[Silva Novljan]] == O == * ([[Elizabeta Obolenska]]) † *[[Joža Ocepek]] *[[Irena Oder]] *Mojca Ogrin *[[Milan Ojsteršek]] *[[Tatjana Oset]] *[[Borut Osojnik]]? * [[Milan Osrajnik]] † * [[Veronika Osredkar]] *[[Majda Ostanek]] † *[[Ludovik Osterc]] † *[[Marjeta Oven]] *[[Zdenka Oven]] * [[Janez Ovsec]] † * [[Katja Ozebek]] * [[Irma Ožbolt]] *[[David Ožura]] == P == *[[Vlasta Pacheiner-Klander]] † *[[Špela Pahor]] *[[Janko Pajk]] † *[[Breda Pajsar]] *[[Jožef Papp]] *[[Peter Pavletič]] *[[Hedvika Pavlica Kolman]] *[[Andrej Pavlič]] *[[Milica Pavlović]] *[[Smilja Pejanovič|Smilja(na) Pejanovič]] *[[Aljoša Pelhan]] *[[France Pengal]] † *[[Darja Peperko Golob]] *[[Tone Perčič]] *[[Ana Pernat]] *[[Marjan Pertot]] † *[[Ksenija Petaros Kmetec]] *[[Simona Pečenik]] *[[Maja Peteh]] *[[Marija Petek]] *[[Zdenka Petermanec]] *[[Fran Petre]] † *[[Amalia Petronio]] *[[Nataša Petrov]] *[[Mira Petrovič]] *p. [[Felicijan Pevec|Felicijan (Jože) Pevec]] † *[[Zoran Pevec]] *[[Kristina Picco]] *[[Luka Pintar (literat)|Luka Pintar]] † *[[Milena Pintar]] *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] † *[[Jožica Pirc|Jožica "Žuža" Pirc]] * [[Avgust Pirjevec]] † * [[Tomaž Pirnat]] *[[Jan Pisanski]] *[[Bojan Pisk]] † *[[Melita Pivec-Stele]] † *[[Lado Planko]] *[[Mateja Planko]] *[[France Planteu]] *[[Andreja Pleničar]] *[[Boža Pleničar]] † *[[Breda Podbrežnik Vukmir]] *[[Igor Podbrežnik]] *[[Mojiceja Podgoršek]] *[[Neža Podjavoršek]] *[[Lidija Podlesnik Tomášiková]] *[[Justina Podpac]] † *[[René Podhorsky]] † *[[Vida Polanšek]] *[[Tereza Poličnik-Čermelj]] *[[Mirko Popovič]] † *[[Alenka Porenta]] *[[Dušan Poropat]] *[[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] † *[[Tanja Potočnik Kovše]] *[[Ksenija Požar]]? *[[Nada Požar Matijašič]] *[[Barbara Pregelj]]? *[[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] † *[[Zdenka Prek Smole]] † *[[Igor Presl]] *[[Tone Pretnar]]? † *[[Zorica Pretnar]] *[[Zvonka Pretnar]] *[[Janez Krstnik Prešeren]]? * [[Bert Pribac]] † * [[Ivan Prijatelj]] † * [[Alenka Prinčič]] * [[Petra Puhar Kejžar]] *[[Josip Puntar]] † *[[Franc Pušnik]] *[[Miro Pušnik]] † == R == *[[Zlatka Rabzelj]] *[[Mojca Račič]] [[Simončič]] *[[Nina Race]] *[[Albert Rajer]] † *[[Bernard Rajh]] *[[Primož Ramovš]] † *[[Slavica Rampih]] Vajzović *[[Valerija Rant Tišler]] *[[Anton Ratiznojnik]] *[[Irena Razingar]] *[[Silva Razpotnik]] *[[Špela Razpotnik]] *[[Ivan Rebernik]] † *[[Marjan Rebernik]] *[[Anja Rebolj]] *[[Matjaž Rebolj]] † * [[Branko Reisp]] † *[[Stanislav Renko]] † *[[Simona Resman]] *[[Polona Rifelj]] *[[Boris Rifl]] *[[Josip Rijavec]] † *[[Veronika Rijavec Pobežin]] *[[Damjan Ristić]]? *[[Ksenija Rivo]] *[[Aleksander Roblek|Aleksander (Konrad) Roblek]] † *[[Matija Rode]] † *[[Barbara Rogač]] *[[Anton Roschmann]] † *[[Zala Rott]]? *[[Martina Rozman Salobir]] *[[Anton Rožič]] † *[[Anamarija Rožić]] *[[David Runco]] *[[Mirko Rupel]] † *[[Marijan Rupert]] *[[Jože Rus (geograf)]] † *[[Miloš Rybář]] † == S == *[[Irena Sajovic]] *[[Karmen Salmič Kovačič]] *[[Drago Samec]]? *[[Marija Samec]] *[[Marko Samec]] *[[Petra Samec]] Stefančič *[[Irena Sapač]] *[[Andrej Savnik]] † *[[Hans Schleimer]] † *[[Jožef Schober]] *[[Štefan Sedonja]] *[[Tomaž Seljak]] & [[Marta Seljak]] *[[Zdenka Semlič Rajh]] *[[Miša Sepe]] † *[[Franc Simonič (bibliograf)|Franc Simonič]] † *Petra Simonič *([[Primož Simoniti]]) † *[[Sandra Simoniti]] *[[Urška Skalicky]] *[[Žiga Skerpin|Žiga (Sigismund/Jurij Friderik) Skerpin]] † *[[Rajko Slokar]] *[[Ivanka Smola]] † *[[Marijan Smolik]] † *[[Ivana Soban]] *[[Simona Solina]] *[[Anka Sollner Perdih]] *[[Jože Spanring]] † *[[Janez Stare]] ? *[[Jasna Branka Staman]] *[[Vlasta Stavbar]] *[[Konrad Stefan]] † *[[Lovro Stepišnik]] † (potujoči) *[[Nataša Stergar|Nataša (Vanja) Stergar]] *[[Sonja Stergaršek]] *[[Vasja Sterle]] † *[[Dragica Marta Sternad]] *[[Metka Sternad]] *[[Karmen Stopar]] *[[Gvido Stres]] st. † *[[Ivo Stropnik]] *[[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] † *[[Tone Sušnik]] † *[[Magdalena Svetina Terčon]] *[[Sonja Svoljšak]] == Š == *[[Dagmar Šalamun|Dagmar (Miša) Šalamun]] (r. [[Gulič]]) † *[[Ana Šašel|An(ic)a Šašel]] † *[[Alenka Šauperl]] *[[Milan Šega]] † *[[Klavdija Šek Škafar]] *[[Mira Šekoranja Ban]] † *([[Lenart Šetinc]]) *[[Jože Šifrer]] † *[[Tatjana Šifrer]] † *[[Ljubinka Šimunac]] *[[Franc Šink]] † *Simona Šinko *[[Martina Šircelj]] † *Anita Šiško *[[Mariza Škerk]] *[[Franc Škerlj (bibliotekar)|Franc Škerlj]] † *[[Nena Škerlj]] *[[Gregor Škrlj]] *Žiga Šk(e)rpin † *[[Iztok Škulj]] *[[Irena Škvarč]] *[[Janko Šlebinger]] † * [[Mara Šlajpah Zorn]] † *[[Leopold Šmalc]] † *[[Mateja Šmid]] *[[Renata Šolar]] *[[Majda Špes]] *[[Frenk Špiler]]? *[[Marijan Špoljar]] *[[Ljudmila Šribar]] *[[Rozka Štefan]] † *[[Martin Šteiner]] *[[Jožica Štendler]] *[[Anatol Štern]] *[[Peter Štoka]] *[[Andreja Štorman Vreg]] *[[Suzana Štrempfelj]] *[[Lidija Štruc]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Karmen Štular Sotošek]]? *[[Lepša Šturm]] † *[[Vida Šturm]] † *[[Rezka Šubic Pleničar]] *[[Tanja Šulak]]? *[[Suzana Šulek]] *[[Krista Šuler]] † *[[Simona Šuler Pandev]] *[[Marjeta Šušterčič]] *[[Katarina Švab]] *[[Mateja Švajncer]] *[[Rozina Švent]] == T == *[[Darka Tancer Kajnih]] *[[Inocenc Tauferer]] † *[[Štefan Tausig]] † *[[Bogo Teplý]] † *[[Vasja Terčič]]? *[[Damjana Tizaj Marc]] *[[Frančišek Jožef Tolmajner]] † (''Franciscus Josephus Thallmainer'', 1698-1768) *[[Borut Toth]] *[[Sonja Tovornik]] *[[Vera Troha]] *[[Cvetka Tropenauer Martinčič]] *[[Filip Trpin]] † *[[Ksenija Trs]] (=Masten?) *[[Mojca Trtnik]] *[[Milanka Trušnovec]] *[[Miro Tržan]] *[[Vladka Tucovič Sturman]] *[[Tone Turičnik]]? † *[[Dragica Turjak]] *[[Janja Turk]] *[[Nana Turk]] *([[Pavel Turner]]) † *[[Angelca Turnšek]] *[[Marijan Turnšek]] == U == * [[Majda Ujčič]] *[[Tomaž Ulčakar]] *[[Ajda Ulčnik]] *[[Mojca Uran]] *[[Cecilij Urban]] † *[[Darja Urbanc]] *[[Jože Urbanija (1941)]] *[[Marko Urbanija]] *[[Vida Urek]] (r. [[Stanovnik]]) *[[Gizela Ušeničnik]] † == V == *[[Vikica Vajdetič]] † *[[Darja Vajs Košir]] *[[Anamarija Valantič]] *[[Hilda Vaupot]] † *[[Nežka Vaupotič]] † *[[Maja Vavtar]] *[[Saša Vegri]] (Albina Vodopivec) † *[[Valentina Velkavrh]] *[[Ciril Velkovrh]] † *[[Dušan Verbič]] *[[Andreja Vide Hladnik]] *[[Petra Vide Ogrin]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Srečko Vilhar]] † *[[Dušan Verbič]] * [[Maks Veselko]] † *[[Štefan Vevar]] *[[Andreja Videc]] *[[Polona Vilar]] *[[Urška Vimer Kovaček]] *[[Josip Vitek]]? *[[Avgust Vižintin]] † *[[Marijanca Ajša Vižintin]] *[[Jagoda Vobič]] † *[[Gorazd Vodeb]] *[[Albina Vodopivec]] (Saša Vegri) † *[[Ines Vodopivec]] *[[Liljana Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Franc Vogelnik]] † *[[Ines Vodopivec]] *[[Viviana Vodopivec]] *[[Jožica Vogrinc]] *[[Marjana Vončina]] *[[Mira Vončina]] *[[Simona Vončina]] *[[Erika Vouk]] *[[Damjana Vovk]] *[[Mira Vovk Avšič]] *[[Elizabeta Vovko Ozimek]] *[[Alenka Vrabl]] *[[Radojka Vrančič]] † *[[Vlado Vrbič]] *[[Fanika Vrečko Krajnc]] *[[Matevž Vrečko]] *[[Darko Vrhovšek]] *[[Jože Vugrinec]] *[[Andreja Vukmir]]? *[[Maja Vunšek]] *[[Veronika Vurnik Škrabec]] == W == *[[Lidija Wagner]] *[[Franz Xaver Wilde]] † *[[Ferdinand Wolf]] ? == Z == *[[Ana Zadnikar]] *[[Franc Zadravec]] † *[[Judit Zágorec Csuka]] *([[Dane Zajc]]) † *[[Lucija Zajc]] *[[Ana Zdravje]] *[[Igor Zemljič]] *[[Ludvik Zepič]] † *[[Ivan Znidarčič]] † *[[Daša Zobec]] *[[Marica Zorko]] *[[Elizabeta Savica Zorko]] (r. Šuligoj) † *[[Teja Zorko]] *[[Vinko Zorman]] † *Marja Zorn-Pogorelc *[[Jože Zrim]] † *[[Alenka Zupan]] (Župančičeva n.) *[[Jakob Zupan]] † *[[Barbara Zupanc Oberwalder]] *[[Špela Zupanc]] *[[Barbara Zupančič]] † *[[Jadranka Zupančič]] *[[Jože Zupančič (bibliotekar)]] *[[Saša Zupanič]] == Ž == *[[Mojca Žaberl]] *[[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] † *[[Sonja Žakelj]] *[[Matjaž Žaucer]] *[[Darinka Žbogar]] † *[[Ivan Krstnik Žibert|Ivan/Janez Krstnik (Avguštin) Žibert]] † * [[Avgust Žigon]] † * [[Franc Žigon|Franc Leopold Žigon]] † *[[Joka Žigon]] † *[[Zdenka Žigon]] *[[Ivan Žmavc]] † *[[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] † *[[Andra Žnidar]] *[[Marjan Žnidarič]]? *[[Maja Žumer]] *[[Davorin Žunkovič]] † *[[Jože Žužek]] † ==Glej tudi== * seznam prejemnikov [[Čopova diploma|Čopove diplome]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|B]] eqpcayj4fz2awllqh3szvbku008f67r 0 178573 6749901 6749363 2026-09-13T05:15:35Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6749901 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} '''Hallersteini''' so bili [[plemič|plemiška rodbina]], ki je na [[Slovenija|Slovenskem]] bivala med [[12. stoletje|15.]] in 19. stoletjem, ko je po moški liniji izumrla. Med drugimi so na slovenskem posedovali posestva [[Ravbarjev grad]] pri [[Mengeš|Mengšu]], [[Grad Orehek]] in [[Grad Raka|Raški grad]]. Eden za zgodovino pomembnejših predstavnikov rodbine je bil matematik, astronom in misijonar [[Avguštin Hallerstein]] (1703-1774). ==Glej tudi== *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 8ppxbh76bmmnowsyvz19oa9x7ochyj2 0 178588 6749761 6749319 2026-09-12T18:15:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje iz en 6749761 wikitext text/x-wiki {{Infobox noble house|surname=Andeški|estate=|coat of arms=Wappen Andechs 2.svg|country=[[Vojvodina Avstrija]]<br>[[Kranjska krajina]]<br>[[Kraljevina Hrvaška]]|titles=Dießen-Andeški grof<br>Istrski mejni grof<br>Meranski vojvoda|parent house=|founding year=1100|founder=|dissolution=|final ruler=|current_head=Ludwig Jozef, Dießen-Andeški grof}} [[Slika:Andechs wappen.png|thumb|300px|Grb Andeških grofov]] '''Andeški''', '''Andeško-Meranski''', [[grof]]je Andeški, kasneje [[Vojvoda|vojvode]] Meranski. V 12. in prvi polovici 13. stoletja so bili ena najuglednejših [[Vojvodina Bavarska|bavarskih]] plemiških rodbin. Posesti so imeli tudi na [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Mislinjska dolina|Mislinjski dolini]]<ref>Dolinar, str. 68</ref>, ter bili deželni upravitelji na Kranjskem in [[Mejna grofija Istra| mejni grofje (krajišniki) v Istri]]. Višek ugleda in moči so dosegli v zadnjih dveh desetletjih 12. stoletja, po imenovanju za vojvode Meranske. Leta 1208 so bili brez dokazov obtoženi sodelovanja pri umoru nemškega kralja [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]]. Izgubili so ugled in leta 1251 izumrli po moški strani. ==Uvod, grofje von Diessen== Grofje Andeški izhajajo iz stare bavarske rodbine von Diessen, ki je imela svoje matične posesti med zgornjim tokom reke [[Lech]] in jezerom Ammer (Ammersee) ter rezidenco na Schönenbergu pri [[Dießen|Diessnu]] na jugozahodni strani jezera. Zelo vpliven je bil grof Oton II., ki si je okrog leta 1116 zgradil nov grad Wofratshausen (vzhodno od Starnberger See), ki je postal njegova nova rezidenca. Oton II. je svojo oblast iz porečja reke [[Isar]] razširil v dolini [[Inn]]a in [[Dolina reke Eisack|Isarca]] ter v [[Pustriška dolina|Pustriško dolino]]. ==Grofje Andeški == Otonov nečak Bertold I./II. († 1151)<ref name=«S1«>pri številčenju andeških Bertoldov zgodovinarji niso enotni; ''Enciklopedija Slovenije'' in ''Zgodovina Slovencev'' Bertolda (†1151) označuje kot I., nemški viri in Milko Kos pa kot II. (prednik širše rodbine, ki je bil leta 990 prvi omenjen v virih, je bil tudi Bertold). Posledično imajo tudi naslednji Bertoldi večjo ali manjšo zaporedno številko; zanesljivejša je identifikacija z letnico smrti.</ref>, ki je bival tačas na dreissinškem gradu, se v listini iz leta 1135 omenja kot „''comes de Plassenberch''“; domnevno je tedaj pridobil posesti ob zgornji [[Majna|Majni]] s [[Kulmbach]]om in dal tam zgraditi grad Plassenburg. Za svojo novo rezidenco je zgradil nov grad v [[Andechs]]u na vzhodni strani jezera Ammer. S tem je začel andeško vejo diessenških grofov. Staro rezidenco rodbine na Schönenbergu pri Diessnu so opustili; obe veji rodbine, wofratshausenska in andeška, sta tam skupaj ustanovili samostan, ki je bil obenem pokopno mesto rodbine. Bertold I./II. se je poročil z Zofijo († 1132), hčerko istrskega mejnega grofa [[Poppo II. Weimar-Orlamünde|Popona]] iz [[Turingija|turingijske]] rodbine Weimar-Orlamünde. Z njeno doto je rodbina Andeških stopila tudi na ozemlja južno od Alp. Dobri odnosi s cesarjem [[Friderik I. Barbarossa|Friderikom I. Barbaroso]] in ugodne dedovalne okoliščine so njegovemu sinu, Bertoldu II./III.<ref name=«S2«>številčenje ni enotno</ref> († 1188), omogočili hiter vzpon med plemstvom in v državni politiki. Leta 1157 je podedoval posesti wolfratshausenske veje, ki je tedaj ostala brez moškega naslednika. Naslednje leto je umrl zadnji gospodar grofije Formbach-Pitten, Ekbert III., in Bertold je iz dednega spora s štajerskim mejnim grofom [[Otokar III. Štajerski|Otokarjem III.]] iztržil [[Neuburg am Inn|Neuburg]] in [[Schärding]] ob spodnjem Innu. Brat Oton († 1196), ki je bil leta 1165 izvoljen za škofa v [[Briksen|Briksnu]], mu je prepustil v upravljanje škofijo Briksen in samostan Neustift in mu dal v fevd grofovske pravice v Noritalu <ref>dolina Inna med pritokoma Melach in Ziller, širše območje današnjega [[Innsbruck]]a</ref> in [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]]. Bertold je s tem dobil nadzor nad [[Prelaz Brenner|brennersko]] potjo preko Alp v Italijo. Ob starem andeškem gradu Ambras v dolini Inna je ustanovil trg, ki se je kasneje razvil v mesto [[Innsbruck]]. Leta 1173, po smrti [[Spanheimi|Spanheima]] [[Engelbert III. Spanheimski|Engelberta III.]]<ref>Engelbert III. je bil bratranec Bertoldove matere Zofije, [[Engelbert I. Spanheimski| Engelbert I.]] je bil njun skupni ded</ref>, je od cesarja dobil v fevd [[Mejna grofija Istra|mejno grofijo Istro]]. Bertold II./III. se je poročil z Hedviko von Wittelsbach-Dachau († 1174), sestro meranskega vojvode Konrada III., ki je leta 1182 umrl brez sina. Cesar je za novega meranskega vojvodo imenoval njunega sina Bertolda III./IV.<ref>Appelt, ''Berthold III.''</ref> ==Vojvode Meranski== Bertolda II./III. je kot andeški grof in istrski mejni grof nasledil njegov najstarejši sin Bertold III./IV.<ref name=«S2«/> († 1204). Po padcu [[Rodbina Welf|Welfa]] [[Henrik Lev|Henrika Leva]], ko je cesar [[Friderik Barbarossa|Friderik Barbarosa]] za [[Vojvodina Bavarska|bavarskega]] vojvodo imenoval [[Wittelsbachi|Wittelsbacha]] [[Oton I., bavarski vojvoda|Otona I.]], je bil Bertold imenovan za vojvodo Meranije<ref> Zgodovinarji nimajo enotnega odgovora na vprašanje, od kod prihaja ime Meranija, lahko le ugibajo (po eni varianti prihaja iz povezave »''am Meer''«, ob morju, mišljena je [[kvarner]]ska obala med [[Reka, Hrvaška|Reko]] in [[Brseč]]em, kjer je imela posesti rodbina Orlamünde; po drugi varianti naj bi ime prišlo od mesta [[Merano]] ob [[Adiža|Adiži]], kjer so Andeški tudi imeli posesti). Ime se je pojavilo leta 1152/53, ko je Friderik Barbarosa želel zmanjšati vojvodino Bavarsko, preden jo vrne bratrancu Henriku Levu, in je na delu bavarskih ozemelj ustanovil samostojno vojvodino, vojvodino Meranijo, in jo dal v fevd svojemu zvestemu pristašu, wittelsbaškemu grofu Konradu II. von Scheyern-Dachau (†1159). Konradova mati je bila Willibirg iz plemiške rodbine Orlamünde, ki je posedovala tudi posesti na Kranjskem in v Istri.</ref>, Hrvaške in Dalmacije (verjetno za izravnavo moči dveh največjih, med seboj tekmujočih bavarskih rodbin), kar je rodbino Andeških povzdignilo v stan državnih knezov. Tudi Bertold III./IV. je bil namreč zvest pristaš [[Štaufovci|Štaufovcev]]. Poročen je bil z Agnes von Rochlitz iz rodbine [[Wettinci|Wettincev]] († 1195), ki mu je rodila štiri sinove in pet hčera. Bertold III./IV. je leta 1186 spremljal kralja [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]] v Italijo. V [[Tretja križarska vojna|tretji križarski vojni]] je vodil enega od štirih delov vojske cesarja Friderika Barbarose (1190) in je bil med maloštevilnimi, ki so po cesarjevi smrti v reki Göksu nadaljevali pot in prestali vse tegobe križarskega pohoda v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Po povratku v Nemčijo se je udeležil večine državnih zborov cesarja Henrika VI. Po Henrikovi smrti (1197) in dvojnih volitvah (1198) je ostal s svojimi štirimi sinovi Otonom, Henrikom, Ekbertom in Bertoldom dosledno na štaufovski strani in mnogo pripomogel pri uspehu [[Filip Švabski|Filipa Švabskega]] v boju proti Welfu [[Oton IV. Nemški|Otonu IV.]] Tudi njegovi sinovi so bili za zvestobo nagrajeni z visokimi položaji, hčere pa z ženitnimi ponudbami iz evropskih vladarskih rodbin. Rodbina Andeških je v njegovem času dosegla višek ugleda; andeške posesti so se nahajale na območju od [[Frankovska|Frankovske]] do [[Jadran]]a (poglej si skico andeških posesti v viru [http://www.mgl-obermaingeschichte.de/Beilage1998/98Arneth.htm ''Die Andechs – Meranier'']).<ref>Appelt, ''Berthold IV.''</ref> ==Izguba ugleda. Izumrtje rodbine po moški strani== Bertolda III./IV. je na položaju meranskega vojvode nasledil najstarejši sin Oton, kot Oton I. († 1234). Na položaju istrskega krajišnika je očeta nasledil drugi sin Henrik IV. († 1228). Že leta 1203 je bil njun brat Ekbert imenovan za škofa v [[Bamberg]]u, najmlajši brat, [[Bertold, oglejski patriarh|Bertold]], pa je leta 1206 postal nadškof v ogrski [[Kalocsa|Kalocsi]]. Kralj Filip je pokazal naklonjenost Andeškim tudi tako, da je dal Otonu za ženo svojo nečakinjo Beatriks († 1231), hčerko in edino dedinjo burgundskega grofa Otona I. († 1200)<ref>Oton I. je bil četrti sin cesarja Friderika Barbarose</ref> in z njo tudi [[Burgundska grofija|svobodno grofijo Burgundijo]], skupaj s častjo [[Palatin (naziv)|palatinskega grofa]]. Visok položaj Andeških v kraljestvu naj bi prikazala tudi slavnostno zasnovana poroka Otona in Beatriks na dvoru Otonovega brata, bamberškega škofa Ekberta. 21. julija 1208 se je tam zbralo Štaufovcem zvesto plemstvo, da bi praznovalo ob prisotnosti kralja. Toda slavje se je končalo s katastrofo. Kralja [[Filip Švabski|Filipa]] je v palači [[Bamberg|bamberškega]] škofa umoril Wittelsbach, bavarski palatinski grof Oton VIII.; šlo je za osebno maščevanje, morda tudi za zaroto. Andeška brata Ekberta in Henrika so osumili, da sta vedela za priprave. Zbor državnih knezov ju je, tako kot storilca, ki je pobegnil, obsodil na ''»reichsaht«'', kar je pomenilo izgubo vseh [[Alod|lastnih posesti]] in državnih [[fevd]]ov, služb in dohodkov ter izločitev iz pravne varnosti (vsakdo bi ju lahko nekaznovano ubil). Dogodek je pomenil konec vzpona rodbine Andeških. Izgledalo je sicer, da sta se znašli med seboj tekmujoči bavarski rodbini Andeških in Wittelsbachov v enako neugodnem položaju. A je morilčev bratranec, bavarski vojvoda [[Ludvik I., bavarski vojvoda|Ludvik I.]], dotlej tudi zavzet pristaš Štaufovcev, nemudoma prestopil v tabor protikralja [[Oton IV. Nemški|Otona IV.]] Sodeloval je na Otonovem prvem državnem zboru v [[Frankfurt]]u, ki je Otona IV. priznal za novega nemškega kralja. S tem ni le rešil vseh wittelsbaških posesti, ampak je kot izvršitelj ''reichsachta'' dobil tudi andeške bavarske fevde in lastne posesti. Brata sta se zatekla k sestri Gertrudi (Jeri) na ogrski dvor. Ekbert se je lahko vrnil na položaj bamberškega škofa šele leta 1211, ko so štaufovski pristaši ob pomoči papeža [[Papež Inocenc III.|Inocenca III.]] pripravljali vzpon mladega [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] na položaj nemškega kralja in so pri tem potrebovali pomoč. Rehabilitacija brata Henrika IV. pa se je dogodila šele tik pred njegovo smrtjo. Po Henrikovi smrti (1228), umrl je brez otrok, je večji del njegove dediščine pripadel bratu Otonu I. († 1234), na katerega ni nikdar padel sum sodelovanja pri umoru in je zato obdržal nedotaknjene tudi svoje frankovske in burgundske posesti. Po njem je andeške bavarske in burgundske posesti podedoval njegov sin Oton II. († 1248). Po stari tradiciji pa je prišel glede posesti ob Ammersee in Starnberger See v spor z Wittelsbachom, bavarskim vojvodo Otonom II. († 1253). Da bi pokril stroške bojevanja, je svoje burgundske posesti dal v zastavo [[Vojvodina Burgundija|burgundskemu vojvodi]], a je kljub temu izgubil wolfratshausensko posest. Tik pred smrtjo, ko so se Wittelsbachi pobotali s cesarjem Friderikom II., je prestopil v welfski tabor in si prislužil cesarjevo izobčenje.<ref>Arneth</ref> S smrtjo Otona II. in kmalu za njim [[Bertold, oglejski patriarh|Bertolda]] († 1251), oglejskega patriarha, je andeška rodbina po moški strani izumrla. Naslov meranskega vojvode je ugasnil. Dediščino si je delilo pet sestra Otona II. Iz rodbine Andeških prihajata tudi dve svetnici: [[sveta Hedvika Šlezijska]] († 1213, hči Bertolda III./IV. in Agneze iz Rochlitza) in sveta [[Elizabeta Turingijska]] († 1231, hči Gertrude/Jere in ogrskega kralja Andreja II.) ==Rodbinsko drevo Andeških<ref>''Enciklopedija Slovenije 1'', str. 76</ref>== <div style="text-align:center;font-size:75%;margin-bottom:2em"> {{familytree/start}} {{familytree|||||aB1 |aB1=[[Bertold II. Andeški|Bertold II.]] (†1151),<br>grof Andeški, Diessen-Plassenburški, Kamniški.<br>Ženi: 1. Zofija Waimar-Orlamünde<br>2. Kunigunda Püttenska (†1151)|}} {{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree|bP1| |bB2| |bO| |bM| |bE| |bG| |bK |bP1=Popon I. (†1148),<br>grof Andeški, Giechski, Plassenburški.<br>Žena Kunigunda iz Giecha (†1143) |bB2=[[Bertold III. Andeški|Bertold III.]](†1188),<br>grof Andeški, Plassenburški, Kranjski, Kamniški, Wolftratshausenski, istrski mejni grof.<br>Ženi: 1. Hedvika iz Dachaua (†1174)<br>2. Liotgarda, hči danskega kralja Svena IV. |bO=Oton (†1196),<br>od 1165 škof v Briksnu,<br> od 1177 škof v Bambergu |bM=Matilda (†1160),<br>opatinja v <br>Edelstettnu |bE=Evfemija (†1180),<br>opatinja v <br>Altomünstru |bG=Gizela.<br>Mož Diepold,<br>grof iz<br>Berga |bK=Kunigunda<br>(†1139),<br>nuna v samostanu<br>v Admontu}} {{familytree| |!||||)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree| cH | | cB3| | cZ | | cK | | cN | | cM | | cP2 | | cB |cH=Henrik (†1180/86),<br>opat v<br>Millstadtu |cB3=[[Bertold IV., Vojvoda Meranski|Bertold IV.]] (†1204),<br> grof Andeški,<br>istrski mejni grof,<br>vojvoda Meranski.<br>Žena Agnes<br>iz Rochlitza<br>(†1195) |cZ=Zofija (†1218).<br>Mož Popon,<br>grof v Hennebergu |cK=Kunigunda<br>(† po 1207).<br> Mož<br>Eberhard III., grof Ebersteinski |cN=hči N.<br>Mož Ompud,<br>«župan«<br>komitata<br>Szolnok |cM=Matilda<br>(†1245).<br> Mož<br>Engelbert III.,<br>grof<br>Goriški |cP2=Popon II.<br>(†1245),<br>od 1239 škof<br>v Bambergu |cB=Berta<br>(†1190),<br>opatinja v Gerbstadtu}} {{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree| dO1 | | dH4 | | dE| | dB4 | | dN | | dNM | | dJ | |dH| | dM |dO1=Oton I. (†1234),<br>vojvoda Meranski,<br>palatinski grof v Burgundiji.<br>Ženi:<br>1. Beatriks Štaufovska<br>2. Zofija Anhaltska |dH4= [[Henrik II. Istrski mejni grof|Henrik II.]] (†1228),<br>istrski mejni grof,<br>po 1208 s sedežem <br>v Kamniku.<br>Žena Zofija Višnjegorska |dE=Ekbert <br>(†1237),<br>od 1203 bamberški škof |dB4=[[Bertold, oglejski patriarh|Bertold V.]] <br>(†1251),<br>1206-1218 nadškof v Kalocsi,<br>od 1218 oglejski patriarh |dN=hči N.,<br>1190 načrtovana poroka<br> z nečakom<br> Štefana Nemanje |dNM=Neža Marija (†1201).<br>Mož<br>[[Filip II. Francoski|Filip II. Avgust]], francoski kralj |dJ=Jera(†1213).<br>Mož<br>[[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]],<br>ogrski kralj |dH=Hedvika<br>(†1243), svetnica.<br>Mož<br>Henrik I.,<br>šlezijski vojvoda |dM=Matilda<br>(†1254),<br>od 1215 opatinja v<br>Kitzingenu}} {{familytree||)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | |)|-|-|-|.|}} {{familytree|eO2| |eN| |eB| |eM| |eA| |eE| |eB4| |eET |eO2=Oton II.<br>(†1248),<br>vojvoda |eN=Neža (†1262).<br>Moža:<br>1229 Friderik Bojeviti,<br>Babenberžan,<br>ločena 1240<br>2. 1248/59 Ulrik II. Spanheimski,<br>koroški vojvoda |eB=Beatriks († po 14.11.1265).<br>Mož Herman IV.,<br>grof Orlamündski |eM=Marjeta<br> (†1261/71).<br>Moža:<br>1. Přemysl, moravski mejni grof<br>(†1239)<br>2. Friderik grof Truhendingenski |eA=Adelajda<br>(†1279).<br> Moža:<br>1. Hugo Burgund-Salis (†1266)<br>2. Filip,<br>grof Savojski |eE=Elizabeta (†1272).<br>Mož Friderik, grajski grof<br>Nürnberški |eB4=[[Béla IV. Ogrski|Bela IV.]] (†1270)<br>ogrski kralj |eET=[[Elizabeta Turingijska|Elizabeta]] (†1231)<br>svetnica<br>Mož<br>Ludvik IV.<br>turingijski deželni grof }} {{familytree/end}} </div> ==Andeški na Slovenskem== Rodbina Andeških je na južni strani Alp pridobila prve posesti z doto in potem dediščino žene grofa Bertolda I./II. (†1151). Zofija (†1132) je bila ena od dveh hčera Popona (†1101), kranjskega upravitelja in istrskega krajišnika iz turingijske rodbine grofov Weimar-Orlamünde. Že Bertold I./II. se je imenoval tudi po [[Kamnik]]u ,''comes de Stain''. Njegov sin Bertold II./III. (†1188) je poleg kranjskih posesti in deželnega upraviteljstva, ki ga je imel v imenu [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pridobil še krajiško oblast v Istri. Njegov sin Bertold III./IV. pa je že nosil naziv, vojvoda Meranije, Dalmacije in Hrvaške, ki mu ga je za zasluge podelil cesar.<ref>Kos, str.256</ref> Po smrti Bertolda III./IV. je postal [[Mejna grofija Istra|istrski krajišnik]] in oglejski deželni upravitelj na [[Kranjska|Kranjskem]] in obenem dedič obsežnih andeških [[fevd]]ov in [[Alod|lastnih posesti]] na slovenskih tleh njegov drugi sin Henrik IV. (†1228). V Istri so se njegovi oblasti vse bolj izmikala mesta, ki so ob podpori [[Beneška republika|Benečanov]] razvijala vse bolj samostojno mestno oblast. Svoj položaj na Kranjskem pa je utrdil z ženitvijo z Zofijo Višnjegorsko, dedinjo vsega velikega [[Višnjegorski|višnjegorskega]] gospostva. Svojim posestim na vzhodnem Gorenjskem med [[Sava|Savo]] in [[Savinjske alpe|Savinjskimi alpami]], od [[Kokra|Kokre]] do [[Motnik]]a in [[Trojane|Trojan]], je tako dodal višnjegorsko gospostvo in [[Bela krajina|Belo krajino]]. Lastno in priženjeno posest je še povečal s cerkvenimi fevdi, ki jih je pridobil. Med njimi velja omeniti salzburško [[Krško]], [[Freisinška škofija|freisinški]] trg Otok ob [[Krka|Krki]] ([[Gutenwerth]]) ter veliko krško gospostvo [[Grad Lebek|Ljubek]] nad [[Litija|Litijo]], ki je povezovalo Henrikovo gorenjsko in dolenjsko posest. V [[Kamnik]]u, Otoku in [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] je celo koval denar. Kazalo je že, da bo oglejskega patriarha popolnoma izrinil in vzpostavil deželno oblast na Kranjskem.<ref>Štih, str. 120-122</ref><ref>Kos, str.275</ref> Tedaj pa se je dogodil nesrečni uboj kralja Filipa in državni zbor je zaradi suma sokrivde Henriku odvzel vso njegovo lastno zemljo ter fevde in funkcije, ki jih je imel od države. Med temi je bila tudi mejna grofija Istra, ki jo je leta 1208 dobil bavarski vojvoda [[Ludvik I., bavarski vojvoda|Ludvik I.]] Tej dodelitvi se je uprl oglejski partriarh Wolfger in leta 1209 je kralj Oton IV. Istro in Kranjsko formalno spet podeli oglejskemu patriarhatu. Vendar so številne zveze in zvesti ministeriali na Kranjskem (kot bavarski Gali, ki jim je Kranjska postala nova domovina), še zlasti v Kamniku in Slovenj Gradcu, Henriku omogočali, da je na Kranjskem dejansko še vedno gospodaril on.<ref>Kos, str.276</ref> Težave z oglejskim patriarhatom so prenehale, ko je [[papež Honorij III.]] po Wolfgerjevi smrti za oglejskega patriarha postavil Henrikovega mlajšega brata [[Bertold, oglejski patriarh|Bertolda.]] Bertold je prepustil gospodarjenje na Kranjskem in v Slovenj Gradcu Henriku, sam pa se je močno angažiral v krepitev oblasti v Istri. Pri tem je imel podporo cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II.]] Henrik je leta 1228 umrl na svojem gradu v Slovenj Gradcu. Bavarske posesti, ki jih je malo pred smrtjo dobil od bavarskega vojvode nazaj, je podedoval brat Oton I. (†1234), za posesti tostran Alp pa sta se brata Oton in Bertold sprla. Cesar je odločil v prid Bertolda, ki ga je imel za zaveznika v boju proti sovražnim mu [[Lombardija|lombardskim]] mestom. V sporu med novim papežem [[Papež Gregor IX.|Gregorjem IX.]] in cesarjem je bil Bertold eden od posredovalcev sprave v San Germanu ([[Cassino]], 1230). Oglejske posesti so bile tedaj patriarhatu podeljene kot cesarski fevd. A s tem Bertoldovih težav ni bilo konec. Pojavili so se je nov nasprotnik, [[Vojvodina Avstrija#Pot navzdol|avstrijsko]]-štajerski vojvoda [[Friderik II. Babebberški|Friderik Bojeviti]]. Že njegov oče, vojvoda Leopold VI., si je ob gospodarski stiski freisinške škofije pridobil veliko [[Freisinška škofija|freisinških]] fevdov med [[Mirna (reka)|Mirno]] in Krko, ki jih je poprej imel od nje pokojni Henrik in jih priključil babenberškim posestim ob spodnji [[Savinja|Savinji]] in okrog [[Kum]]a. Leta 1229 se je z Friderikom omožila Agneza (Neža), hči Otona I., in po tastovi smrti se je bojeviti Friderik začel nazivati ''dominus Carniolie'', gospod Kranjske. Friderik Bojeviti je leta 1246 padel v Litvi v boju proti Čehom in Ogrom.<ref>Kos, str.279</ref> V sporu med papežem in cesarjem je Bertold dolgo časa skušal pomagati cesarju, nazadnje pa se je tudi on pridružil njegovim nasprotnikom. Cesar se je odzval tako, da je Kranjsko proglasil za državi zapadlo deželo in postavil za novega državnega upravitelja [[Goriški grofje#Dedovanje Tirolske|goriškega grofa]] Majnharda III. (†1258). V stiski je Bertold iskal zavezništvo pri novem glavnem tekmecu za deželnoknežjo oblast na Kranjskem, [[Ulrik III. Spanheim|Ulriku III. Spanheinskemu]]. Slednji se je leta 1248 poročil s patriarhovo nečakinjo Agnezo (Nežo), vdovo po Frideriku Bojevitem, ki mu je z doto prinesla večino andeško-višnjegorske dediščine. A smrt cesarja Friderika II. (decembra 1250), je napetostim na Kranjskem odvzela ostrino.<ref>Štih, str.124</ref> Naslednje leto je umrl tudi patriarh Bertold. Tik pred smrtjo je še posvetil novo cerkev v Slovenj Gradcu svoji nečakinji [[Elizabeta Turingijska|Elizabeti Turingijski]], hčerki sestre Gertrude (Jere) in ogrskega kralja [[Andrej II. Ogrski|Andreja II.]], ki je bila že leta 1235 razglašena za svetnico. Slovenjgraško andeško posest je zapustil oglejskemu patriarhatu.<ref>Štih, str.197</ref> Z Bertoldovo smrtjo se je zavezništvo me oglejsko patriarhijo in Spanheimi razdrlo. Ulrik III. je uspešno nastopil zoper Bertoldovega naslednika, patriarha Gregoria da Montelonga, si prisvojil posesti nekdanjega Henrikovega dominija, jih združil s svojimi in si najpozneje do leta 1251 nadel naslov gospod Kranjske, ''dominus Carnioliae''. == Posesti == V času okoli 1100 je del nekdanje posesti Weimar-Orlamünde prešel na Andeške grofe. To so bila področja med [[Motnik|Motnikom]] in [[Trojane|Trojanami]] do [[Kokra|Kokre]] in [[Kranj|Kranja]], med [[Kamniške Alpe|Kamniškimi Alpami]] in do reke [[Sava|Save]], s [[Kamnik|Kamnikom]] kot centrom z gradovi: * [[Grad Breg|Breg]], * [[Brnik]], * [[Cerklje]], * [[Stari grad, Kamnik|Stari grad Kamnik]], (1202) * [[Mali grad, Kamnik|Spodnji grad Kamnik]], * [[Kokra, Preddvor]], * [[Grad Kolovec|Kolovec]], (Gerlochstein), * [[Grad Limberk]] , * [[Grad Lebek|Grad Lebek/Ljubek]] fevd Krških škofov, * [[Grad Mekinje]], * [[Grad Mengeš]], * [[Dvor Olševek]], Šenčur (1154) * [[Grad Turn pri Preddvoru]], Preddvor (1156) * [[Dvor Špitalič]], (Poxrugkghoff) (pred 1231) * [[Grad Turn]] pod Novim gradom, (1156) * [[Cerklje na Gorenjskem|Velesovo]], * [[Grad Koprivnik|Grad Koprivnik (Rabensberg)]], Vranja Peč Po letu 1209 je družini Andeško-Meranskih pripadla tudi večina posesti Višnjegorskih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili: * [[Grad Višnja Gora]], matični grad Višnjegorskih, * [[Dvor Zalog (Brajtenav)]] pri Novem mestu, * [[Grad Hohenau]], Mihovo na Gorjancih nad Šentjernejem, * [[Grad Hmeljnik]] pri Karteljevem, * [[Dvor Kronovo]], Dolenje Kronovo pri Novem mestu, * [[Grad Lihtenberk]] pri Litiji, * [[Grad Mehovo]], Podgrad * [[Grad Mokronog]], * [[Grad Mirna]], * [[Grad Prežek]], na Gorjancih * [[Grad Čretež]], Dolenje Laknice pri Mokronogu, * [[Grad Slepčjek]] pri Mokronogu, * [[Grad Otočec]], * [[Grad Vernek]], * [[Grad Šumberk]]. ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter; Simoniti, Vasko ; Vodopivec, Peter|title=Slovenska zgodovina : od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja|publisher= Modrijan |location=Ljubljana|year=2016|cobiss=284841984}} * {{navedi knjigo|last=Dolinar|first=France M.|display-authors=et al|title=Slovenski zgodovinski atlas [Kartografsko gradivo]|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}} * [[Andrej Komac (zgodovinar)|Andrej Komac]], »Utrditev grofov Andeških na jugovzhodu cesarstva v 12. stoletju : Cesar [[Friderik Barbarossa]], velika shizma (1161–1177) in pridobitev naslovov mejnih grofov Istre in vojvod Meranije s strani Andeških«, ''Annales'' (Koper) 13, št. 2 (2003), 283–294 [http://www.zrs-kp.si/sl/Zaloznistvo/annales/Anali13-2003-2/andrej_komac.pdf sinopsis in povzetek (slovenščina, italijanščina, angleščina)]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 1|last= |first= |authorlink= |year=1987–2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411 |page= |pages=75–76 |accessdate=}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev : od naselitve do petnajstega stoletja|publisher= Slovenska matica |location=Ljubljana|year=1955|cobiss=17588225}} * Arneth, Gerhard: [http://www.mgl-obermaingeschichte.de/Beilage1998/98Arneth.htm ''Die Andechs – Meranier: Der Aufstieg einer Grafenfamilie zum Fürstengeschlecht mit europäischer Bedeutung''] (s skico posesti Andeš-Meranskih). * {{navedi knjigo |author=Edmund von Oefele |year=1999 |title=Geschichte der Grafen von Andechs |publisher=reprint Neustadt an der Aisch; Verlag für Kunstreproduktionen |isbn=9783895571022 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Ludwig Holzfurtner |year=1994 |title=Die Grafschaft der Andechser : Comitatus und Grafschaft in Bayern 1000–1180 |publisher=München : Kommission für Bayerische Landesgeschichte |isbn=9783769696905 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |editor1=Josef Kirmeier|editor2=Evamaria Brockhoff |year=1993 |title=Herzöge und Heilige : Das Geschlecht der Andechs-Meranier im europäischen Hochmittelalter |publisher=Regensburg Pustet |isbn=9783791713861 |cobiss= |pages=}} * Bosl, Karl: [https://periodika.digitale-sammlungen.de/zblg/kapitel/zblg30_kap5 ''Europäischer Adel im 12. und 13. Jahrhundert. Die internationalen Verflechtungen des bayerischen Hochadelsgeschlechts des Andechs-Meranier'']. Zeitschrift für bayerische Landesgeschichte. 30 (1967), str. 20–52. *Appelt, Heinrich: [https://www.deutsche-biographie.de/gnd138735328.html#ndbcontent ''Berthold III.'' Neue Deutsche Biographie 2 (1955), str. 151. *Appelt, Heinrich: [https://www.deutsche-biographie.de/gnd138735506.html#ndbcontent ''Berthold IV.''] Neue Deutsche Biographie 2 (1955), str. 151. == Glej tudi == * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Zunanje povezave == {{Commonscat|House of Andechs|Andeški grofje}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] oiumeeumd5dg6inyyxl80dk6laljaej 0 181028 6749977 6357784 2026-09-13T10:31:08Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6749977 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Pust}} '''Pust''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Izvor == Priimek izvira iz besede [[pust]]. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Pust]] (*1934), publicist, domoznanec (duhovnik lazarist; župnik v več krajih) * [[August B. Pust]] (*1938), ameriško-slovenski pravnik * [[Božidar Pust|Božidar (Bogomir?) Pust]] (1901 - 1982?), arhitekt, graditelj? * [[Božidar Pust]], izseljenski politik in umetnik v Clevelandu (ZDA) * [[Borut Pust]] (*1938), zdravnik internist-kardiolog in pedagog * [[Gorazd Pust]] (1935 - 2024), arhitekt, prvi predsednk ZAPS? * Janez Pust (1924 - 1978), strojnik, projektant žičnic, strojev ... * [[Sonia Pust]], oblikovalka vizualnih komunikacij * [[Uroš Pust]], arhitekt *[[Vida Pust Škrgulja]], klasična filologinja * [[Viktor Pust]] (*1937), arhitekt in urbanist, mdr. predsednik ZAPS? == Glej tudi == * priimek [[Pustovrh]] * priimek [[Pustišek]] * priimek [[Pustatičnik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pust}} {{priimek|Pust|nocat}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] bibejb29mmt6q3dr1jn6z23i5bfki5r 0 181761 6749733 6713210 2026-09-12T17:45:19Z G-Cup 10746 6749733 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Josip Abram Trentar|druge osebe|Josip Abram (razločitev)}} {{Infopolje Oseba | name = Jože Abram | image = | caption = | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = Josip Abram Trentar | known_for = pisatelj, prevajalec | occupation = }} '''Jože Abram''' (znan tudi pod imenom '''Josip Abram Trentar''' in psevdonimom '''Bajda Kazak'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[prevajalec]] in organizator [[planinstvo|planinstva]] v [[Trenta|Trenti]], * [[2. februar]] [[1875]], [[Štanjel]], † [[22. junij]] [[1938]], [[Ljubljana]]. [[Gimnazija|Gimnazijo]] je obiskoval v [[Gorica|Gorici]] in [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je končal tudi študij [[teologija|teologije]]. Po končanem študiju je kot [[kaplan]] služboval v [[Bovec|Bovcu]] in kot [[vikar]] v Trenti. V Trenti je začel zbirati [[etnografija|etnografski]] material in se posvetil ustanavljanju [[knjižnica|knjižnic]], ki jih je tudi zalagal s [[knjiga]]mi. Poleg tega je ustanavljal različna [[društvo|društva]] in denarne ustanove, s katerimi je poskušal pomagati ljudem iz socialnih in finančnih težav. Med službovanjem v Trenti se je navdušil nad lepotami slovenskih gora in tam srečal znane trentarske gorske vodnike [[Anton Tožbar|Antona Tožbarja]] z vzdevkom »Špik« in [[Andrej Komac (vodnik)|Andreja Komaca]] z vzdevkom »Mota«. Tam je spoznal tudi velikega ljubitelja gora [[Julius Kugy|Juliusa Kugyja]] ter [[Jakob Aljaž|Jakoba Aljaža]]. Po treh letih so ga premestili v [[Novaki|Novake]]. Kljub temu se je Abram pogosto vračal v Trento in o njej tudi veliko pisal. Pogosto se je srečeval s prijateljem iz študijskih dni, [[Janez Evangelist Krek|Janezom Evangelistom Krekom]], ki ga je še posebej navduševal za pesnikovanje in pisanje. Tako je Abram napisal [[Dramsko delo|dramo]] o [[Zlatorog (mitologija)|Zlatorogu]], za katero je nekaj motivov uglasbil [[Vinko Vodopivec]]. Poleg ustvarjalnega pisanja je veliko prevajal, še posebej iz [[ukrajinščina|ukrajinščine]]. Mdr. je prevedel romantično pesniško zbirko ''Kobzar'' najpomembnejšega [[Ukrajinci|ukrajinskega]] pesnika [[Taras Ševčenko|Tarasa G. Ševčenka]]. Zaradi aktivnega raziskovanja ukrajinske kulture še danes velja za enega pomembnejših pobudnikov slovensko-ukrajinskih kulturnih stikov, med drugim je na pobudo [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] ustanovil društvo Zaporoška Sič, prek katerega je objavljal pod psevdonimom Bajda Kazak.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj so Slovenci leta 1905 vedeli o Ukrajini? Ukrajinsko vprašanje in njegov avtor – slovenski »kаzak« Bajda|url=https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3844/4220?inline=1|website=ojs.inz.si|accessdate=2024-07-14|language=sl|first=|last=}}</ref> Na njegovi rojstni hiši v Štanjelu je bil leta 2010 postavljen doprsni kip Ševčenka.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kultura/vilenica/ukrajino-in-kras-je-povezal-josip-abram|title=Ukrajino in Kras je povezal Josip Abram|date=2017-09-06|accessdate=2024-05-13|website=primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|last=Mezinec|first=Petra}}</ref> Kasneje je kot [[vikar]] služboval tudi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], [[Bukovica|Bukovici]], [[Orehovlje, Miren - Kostanjevica|Orehovljah]], [[Obloke|Oblokah]], kjer je preživel tudi [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Po vojni je bil duhovnik v [[Most na Soči|Sv. Luciji]] in Pevmi, kjer je obnovil obe cerkvi, kateri je po njegovem naročilu poslikal slikar [[Tone Kralj]]. Umrl je v Ljubljani leta 1938. Njegov bronast portretni kip (glava s klobukom) je postavljen v jedru vasi Štanjel, na rojstni hiši ob vodnjaku (kipar [[Mirsad Begić]]). ==Dela== * Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom / z uporabo slovenskih, zlasti pa ukrajinskih narodnih obrednih pesmi sestavil Jos. Abram ; pevske točke priredil z uporabo ukrajinskih narodnih napevov Vinko Vodopivec. V Ljubljani : Slovenska straža, 1914 * Dr Janez Ev. Krek : 1865-1917 / za desetletnico njegove smrti napisal Trentar. Gorica : "Goriška straža", 1928 * Zlatorog. V Ljubljani : Založba Drama, 1934 * Moja Trenta. zbral in uredil Jožko Kragelj. Nova Gorica : Branko, 1997 * Kobzar: faksimile Abramovih prevodov pesnika, pisatelja in slikarja Tarasa Ševčenka. Ljubljana: Družina, 2007 (prvič objavljeno leta 1907) * Planinski cvet / Josip Abram Trentar ; izbor besedil in spremna beseda Jožko Kragelj. Celje: Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba, 2005 == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== * {{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |title=Planinski cvet |year=2005 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celje}} * {{SloBio}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Jože Abram}} * [http://www2.arnes.si/~ahevka/Sevcenko.htm Jože (Josip) Abram: Spremna beseda k prevodom pesnika, pisatelja in slikarja Tarasa Ševčenka (1907)] * {{SloBio|id=124954|avtor=Vovko Andrej|ime=Abram Jože|vir=NSBL}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Abram, Jože}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski planinci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] 6ipiphgo1wvu4pyihqud1mrusuxy2p1 0 184936 6749791 6748357 2026-09-12T19:07:12Z ~2026-44996-51 264415 6749791 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Oton |image = OtonZupancic.jpg |imagesize = |caption = [[Oton Župančič]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Otton |name day = 14. in 16 januar, 2.julij |related name = |fotonotes = }} '''Oton''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Oton izhaja iz [[nemščina|nemščine]], kjer imena ''Otto, Otton, Odo, Otta, Oda'' razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih [[germani|germanskih]] imen, katerih prvi člen je ''Ot-'' ali ''Od-''. Sestavina ''õt'' v starovisokonemščini pomeni »posestvo, bogastvo«. Iz istega korena je nemška beseda ''allod'', [[slovenščina|slovensko]] ''alód'' v pomenu »dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske izpeljanke imena == * [[Odo]], [[Odon]], [[Oto]] == Tujejezikovne izpeljanke imena == *pri [[Nemci]]h Otto (m), Odo (m) Otta (ž), Oda (ž) *pri [[Čehi]]h: Oto, Otto, Ota; Otokar * pri [[Francozi]]h: Odelin (m), Odilon (m), Odile (ž); Othon * pri [[Italijanščina|Italijanih]]: Otone, Odone (tudi priimek) * pri [[Hrvaška|Hrvatih]]: Oton, Oto * pri [[Madžarščina|Madžarih]]: Ödön * pri [[Angleži|Angležih]]: Otto, Otho * pri [[Poljaki|Poljakih]]: Otton, Otto == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 239 oseb z imenom Oton.<ref>{{baza imen SURS|ime=Oton|spol=M}}</ref> Ime nad različico [[Oto]] prevladuje na Gorenjskem, Dolenjskem in na Primorskem. == Osebni praznik == V našem [[cerkveno leto|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Oton''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih godujejo še osebe katerih imena nastopajo kot različica navedenega imena.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. julij]], tega dne leta 1139 je umrl ''Oton Bamberški'', [[apostol]] ''Pomorjanov'' in [[škof]] v [[Bamberg]]u *[[14. januar]], [[Sveti Odon iz Novare|Odon iz Novare]], [[menih|redovnik]] in [[opat|prior]] v [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuziji Jurklošter]] († 14. jan. 1198) *[[16. januar]], Oton, [[mučenec]] († 16. jan. 1202) == Znane osebe == * [[Oton I. Veliki]], saški vojvoda ter nemški in italijanski kralj * [[Oton II.]], vzhodnofrakovski kralj * [[Oton III. (razločitev)|Oton III.]] (več oseb) * Oton, slikar - frater iz Novega mesta * [[Oton Župančič]], slovenski pesnik * [[Oton Ambrož]], novinar in publicist v ZDA * [[Oton Bajc]] (1903–1993), kirurg in zdravstveni orgsanizator * [[Oton Bajde]] (1906–1993), violončelist, glasbeni pedagog in šolnik * [[Oton Battelino]] (1908–2003), gradbenik * [[Oton Berkopec]] (1906–1988), bibliotekar, literarni zgodovinar, prevajalec, akademik * [[Oton Berce]], šolnik in organizator skavtstva v zamejstvu * [[Oton Bratuž]], državni svetnik (enota Tolmin) * [[Oton Christof]], upravnik Slovenskega naroda * [[Oto Detela|Oton Detela]], politik, kranjski deželni glavar * [[Oton Fettich]]-Frankheim (1885–1945), pravnik, gospodarstvenik; narodni in humanitarni delavec * [[Oton Filipič]], območni predsednik združenja za vrednote slovenske osamosvojitve severne Primorske * [[Oton Grebenc]], učitelj risanja na obrtni šoli in umetniški šoli [[Pobuda Central 5|Probuda]] * [[Oton Gregorič]], hokejist * [[Oton Gaspari]], arhitekt * [[Oton Gliha]] (1914–1999), hrvaški slikar slovenskega rodu * [[Oton Janker]], zgodovinar, šolnik * [[Dimitrij Oton Jeruc]], pesnik * [[Oton Jugovec]], arhitekt * [[Oton Kette]] (1881–1944), državni uradnik * [[Oton Kocjan]] (1876–?), kapucin, prvi slovenski apostolski penitenciar (v Loretu) * [[Oton Kolman]] * [[Oton Leban]], pevec, 1. tenorist okteta "Simon Gregorčič" in ljubiteljski astronom * [[Oton Mader]] - Ris, partizan * [[Oton Marc]] (1963), pesnik * [[Oton Mlakar]], šolnik * [[Oton Mozetič]] * [[Oton Muck]] (1899–1994), agronom, univ. prof. * [[Oton Muhr]], klasični filolog, jezikoslovec * [[Oton Naglost]], naravoslovni fotograf * [[Oton Oman]], predvatelj učiteljišča * [[Oton Papež]], pravnik, sodnik * [[Oton Ploj]], pravnik, narodni delavec * [[Oton Polak]] (1917–2011), slikar, grafik, likovni pedagog * [[Oton Postružnik]], hrvaški grafik in slikar slov. rodu * [[Oton Friderik Puchheim]]/Buccheim, škof * [[Oton Račečič]], šolnik * Oto(n) (Antun) Reisinger, hrvaški karikaturist slov. rodu * [[Oton Sadar]] (1864–1919), fotograf, založnik * [[Oton Sajovic]], matematik (opisna geometrija) * [[Oton Savicki]] * [[Oton Skola]], slikar, pisatelj, misijonar * [[Oton Sprug]], frančiškan, teolog * [[Oton Stiglic]], knjigovodski strokovnjak * [[Oton Svetlin]] * [[Oton Trabant]] (1816–1854), duhovnik, misijonar * [[Oton Velunšek]], letalski modelar * [[Oton Vidic]], sodnik * [[Oton Vrhunec]] (il.i. Blaž Ostrovrhar), partizanski poveljnik in pesnik * [[Oton Weissbacher]], namiznoteniški igralec, športni delavec * [[Oton Zagorc]], rodoslovec, mojster igre "go" * [[Oton Zupan]], telovadec * [[Oton Žunec]], šolnik? == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na O]] * [[Otonsko cesarstvo]]/[[Otoni]]=[[Otonska dinastija]]/rodbina/[[Otonska umetnost]]/[[Otonska arhitektura]]/[[Otonska renesansa]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] eib5k3kezkzv3v39dtjb2x8w6zacclb 6749792 6749791 2026-09-12T19:09:23Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6749792 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Oton |image = OtonZupancic.jpg |imagesize = |caption = [[Oton Župančič]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = nemško ime |origin = Otton |name day = 14. in 16 januar, 2.julij |related name = |fotonotes = }} '''Oton''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Oton izhaja iz [[nemščina|nemščine]], kjer imena ''Otto, Otton, Odo, Otta, Oda'' razlagajo kot skrajšane oblike iz zloženih [[germani|germanskih]] imen, katerih prvi člen je ''Ot-'' ali ''Od-''. Sestavina ''õt'' v starovisokonemščini pomeni »posestvo, bogastvo«. Iz istega korena je nemška beseda ''allod'', [[slovenščina|slovensko]] ''alód'' v pomenu »dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske izpeljanke imena == * [[Odo]], [[Odon]], [[Oto]] == Tujejezikovne izpeljanke imena == *pri [[Nemci]]h Otto (m), Odo (m) Otta (ž), Oda (ž) *pri [[Čehi]]h: Oto, Otto, Ota; Otokar * pri [[Francozi]]h: Odelin (m), Odilon (m), Odile (ž); Othon * pri [[Italijanščina|Italijanih]]: Otone, Odone (tudi priimek) * pri [[Hrvaška|Hrvatih]]: Oton, Oto * pri [[Madžarščina|Madžarih]]: Ödön * pri [[Angleži|Angležih]]: Otto, Otho * pri [[Poljaki|Poljakih]]: Otton, Otto == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 239 oseb z imenom Oton.<ref>{{baza imen SURS|ime=Oton|spol=M}}</ref> Ime nad različico [[Oto]] prevladuje na Gorenjskem, Dolenjskem in na Primorskem. == Osebni praznik == V našem [[cerkveno leto|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Oton''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih godujejo še osebe katerih imena nastopajo kot različica navedenega imena.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[2. julij]], tega dne leta 1139 je umrl ''Oton Bamberški'', [[apostol]] ''Pomorjanov'' in [[škof]] v [[Bamberg]]u *[[14. januar]], [[Sveti Odon iz Novare|Odon iz Novare]], [[menih|redovnik]] in [[opat|prior]] v [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuziji Jurklošter]] († 14. jan. 1198) *[[16. januar]], Oton, [[mučenec]] († 16. jan. 1202) == Znane osebe == * [[Oton I. Veliki]], saški vojvoda ter nemški in italijanski kralj * [[Oton II.]], vzhodnofrakovski kralj * [[Oton III. (razločitev)|Oton III.]] (več oseb) * Oton, slikar - frater iz Novega mesta * [[Oton Župančič]], slovenski pesnik * [[Oton Ambrož]], novinar in publicist v ZDA * [[Oton Bajc]] (1903–1993), kirurg in zdravstveni orgsanizator * [[Oton Bajde]] (1906–1993), violončelist, glasbeni pedagog in šolnik * [[Oton Battelino]] (1908–2003), gradbenik * [[Oton Berkopec]] (1906–1988), bibliotekar, literarni zgodovinar, prevajalec, akademik * [[Oton Berce]], šolnik in organizator skavtstva v zamejstvu * [[Oton Bratuž]], državni svetnik (enota Tolmin) * [[Oton Christof]], upravnik Slovenskega naroda * [[Oto Detela|Oton Detela]], politik, kranjski deželni glavar * [[Oton Fettich]]-Frankheim (1885–1945), pravnik, gospodarstvenik; narodni in humanitarni delavec * [[Oton Filipič]], območni predsednik združenja za vrednote slovenske osamosvojitve severne Primorske * [[Oton Grebenc]], učitelj risanja na obrtni šoli in umetniški šoli [[Pobuda Central 5|Probuda]] * [[Oton Gregorič]], hokejist * [[Oton Gaspari]], arhitekt * [[Oton Gliha]] (1914–1999), hrvaški slikar slovenskega rodu * [[Oton Iveković]], hrvaški slikar * [[Oton Janker]], zgodovinar, šolnik * [[Dimitrij Oton Jeruc]], pesnik * [[Oton Jugovec]], arhitekt * [[Oton Kette]] (1881–1944), državni uradnik * [[Oton Kocjan]] (1876–?), kapucin, prvi slovenski apostolski penitenciar (v Loretu) * [[Oton Kolman]] * [[Oton Kučera]] * [[Oton Leban]], pevec, 1. tenorist okteta "Simon Gregorčič" in ljubiteljski astronom * [[Oton Mader]] - Ris, partizan * [[Oton Marc]] (1963), pesnik * [[Oton Mlakar]], šolnik * [[Oton Mozetič]] * [[Oton Muck]] (1899–1994), agronom, univ. prof. * [[Oton Muhr]], klasični filolog, jezikoslovec * [[Oton Naglost]], naravoslovni fotograf * [[Oton Oman]], predvatelj učiteljišča * [[Oton Papež]], pravnik, sodnik * [[Oton Ploj]], pravnik, narodni delavec * [[Oton Polak]] (1917–2011), slikar, grafik, likovni pedagog * [[Oton Postružnik]], hrvaški grafik in slikar slov. rodu * [[Oton Friderik Puchheim]]/Buccheim, škof * [[Oton Račečič]], šolnik * Oto(n) (Antun) Reisinger, hrvaški karikaturist slov. rodu * [[Oton Sadar]] (1864–1919), fotograf, založnik * [[Oton Sajovic]], matematik (opisna geometrija) * [[Oton Savicki]] * [[Oton Skola]], slikar, pisatelj, misijonar * [[Oton Sprug]], frančiškan, teolog * [[Oton Stiglic]], knjigovodski strokovnjak * [[Oton Svetlin]] * [[Oton Trabant]] (1816–1854), duhovnik, misijonar * [[Oton Velunšek]], letalski modelar * [[Oton Vidic]], sodnik * [[Oton Vrhunec]] (il.i. Blaž Ostrovrhar), partizanski poveljnik in pesnik * [[Oton Weissbacher]], namiznoteniški igralec, športni delavec * [[Oton Zagorc]], rodoslovec, mojster igre "go" * [[Oton Zupan]], telovadec * [[Oton Žunec]], šolnik? == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na O]] * [[Otonsko cesarstvo]]/[[Otoni]]=[[Otonska dinastija]]/rodbina/[[Otonska umetnost]]/[[Otonska arhitektura]]/[[Otonska renesansa]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 6nqt07k9656t5ittejnljuqo73uwc6i 0 187380 6749968 6701245 2026-09-13T10:04:06Z ~2026-49297-80 265671 /* */ 6749968 wikitext text/x-wiki {{Short description|rod gliv}} {{Automatic taxobox | image = Coprinus comatus fresh.jpg | image_caption = [[velika tintnica]]<br>(''Coprinus comatus'') | taxon = Coprinus | authority = [[Pers.]] (1797) | type_species = [[velika tintnica]]<br>(''Coprinus comatus'') | type_species_authority = ([[Otto Friedrich Müller|O.F.Müll.]]) [[Samuel Frederick Gray|Gray]] (1797) | subdivision_ranks = Species | diversity = približno 141 vrst | diversity_ref = <ref>{{Navedi splet|title=Coprinus {{!}} COL|url=https://www.catalogueoflife.org/data/taxon/3TQV|website=www.catalogueoflife.org|accessdate=2024-06-24}}</ref> }} '''Tintnice''' (tudi '''''Tintarice''''') ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Coprinus''''') so [[rod (biologija)|rod]] [[glive|gliv]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[kukmarke|kukmark]] (''Agaricaceae''). Ime ''Coprinus'' izvira iz nove [[latinščina|latinščine]] oziroma [[grščina|grščine]]: ''koprinos'', "iz gnoja", kar se nanaša na življenjski prostor nekaterih vrst.<ref>{{Navedi splet|title=Definition of COPRINUS|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Coprinus|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2024-06-24|language=en}}</ref> Do leta 2001, je bil rod tintnic sestavljen iz vseh vrst, katerih lističi se ob dozorevanju prično topiti od roba proti temenu. Pri tem od roba kaplja črn sok, nasičen s številnimi črnimi [[trosi]]. Trosov v tem primeru ne raznaša [[veter]], po barvi in obliki pa tekočina spominja na [[tinta|tinto]], po kateri je rod dobil ime. Kasneje so molekularno filogenetske raziskave pokazale, da je [[velika tintnica]] (''Coprinus comatus'') le bližnja sorodnica ostalih vrst iz rodu ''Coprinus'', in spada v družino [[kukmarke|kukmark]] (''Agaricaceae''), ostale pa med [[strniščarke|strniščarke]] (''Psathyrellaceae''). Ker je velika tintnica [[tipska vrsta]] rodu, so ime tintnice obdržale le njene bližnje sorodnice. Večina ostalih vrst, ki so bile v preteklosti uvrščene v rod tintnic (''Coprinus''), so danes razvrščene v rodove [[tintovci]] (''Coprinellus''), [[tintovke]] ''(Coprinopsis)'' ter [[črnilovke]] (''Parasola''). Vse te glive pa se opisujejo z imenom koprinoidne glive.<ref name="Redhead 2001">{{cite journal |vauthors=Redhead SA, Vilgalys R, ((Moncalvo J-M)), Johnson J, Hopple JS |year=2001 |title=''Coprinus'' Pers. and the disposition of ''Coprinus'' species ''sensu lato'' |url=https://archive.org/details/taxon_2001-02_50_1/page/203 |journal=Taxon |volume=50 |issue=1 |pages=203–241 |doi=10.2307/1224525 |jstor=1224525}}</ref> Rodove je težko ločevati med seboj brez opazovanja mikroskopskih značilnosti, ena od pomembnih značilnosti tintnic je, da imajo pogosto na klobuku in betu ostanke zastirala.<ref>{{Navedi splet|title=Coprinoid Mushrooms: The Inky Caps (MushroomExpert.Com)|url=http://www.mushroomexpert.com/coprinoid.html|website=www.mushroomexpert.com|accessdate=2024-06-24}}</ref> == Seznam tintnic Slovenije<ref>{{Navedi knjigo|title=Seznam gliv Slovenije|publisher=Mikološka zveza Slovenije|year=2022|isbn=978-961-90647-2-6|cobiss=130237443}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Coprinus - tintnice - Gobarsko društvo Lisička Maribor|url=https://www.gobe.si/Mikologija/Coprinus|website=www.gobe.si|accessdate=2024-06-24}}</ref> == {| class="wikitable sortable" ! znanstveno ime ! slovensko ime |- |''Coprinus clavatus'' |[[kijasta tintnica]] |- |''Coprinus comatus'' |[[velika tintnica]] |- |''Coprinus giganteoporus'' |[[velikotrosna tintnica]] |- |''Coprinus rufopruinatus'' |[[rožnatorjava tintnica]] |- |''Coprinus vosoustii'' |[[Vošoustova tintnica]] |} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Coprinus}} *[http://www.gobe.si/Mikologija/Coprinus Tintnice na www.gobe.si] * [http://americanmushrooms.com/edibles5.htm AmericanMushrooms.com: najboljše užitne gobe] * [http://www.mushroomexpert.com/coprinus.html »The Genus ''Coprinus'': The Inky Caps«] (Michael Kuo, ''MushroomExpert.com''), februar 2005. * [http://www.homepages.hetnet.nl/~idakees/ Vse o rodu ''Coprinus'' (Kees Uljé)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080101010230/http://www.homepages.hetnet.nl/~idakees/ |date=2008-01-01 }} – taksonomija in ključi koprinoidnih gliv. * [http://botit.botany.wisc.edu/toms_fungi/may2004.html Goba meseca, maj2004: ''Coprinus comatus''] (Tom Volk, ''TomVolkFungi.net''). * [http://www.mushroomexpert.com/coprinus_comatus.html »''Coprinus comatus''] (Michael Kuo, ''MushroomExpert.com''), september 2001. * [http://www.mykoweb.com/CAF/species/Coprinus_comatus.html »California Fungi: ''Coprinus comatus''«], ''MykoWeb.com''. * [http://www.mykoweb.com/cookbook/shaggymane.html »Wild About Mushrooms: Shaggy Mane Mushroom«] (Louise Freedman, ''MykoWeb.com''). == Reference == {{sklici|30em|refs= }} {{Taxonbar}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kukmarke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1797]] [[Kategorija:Rodovi gliv]] jsy74igsvmd9rww96tgoxhihiixzcz4 6749969 6749968 2026-09-13T10:04:41Z ~2026-49297-80 265671 /* */ 6749969 wikitext text/x-wiki {{Short description|rod gliv}} {{Automatic taxobox | image = Coprinus comatus fresh.jpg | image_caption = [[velika tintnica]]<br>(''Coprinus comatus'') | taxon = Coprinus | authority = [[Pers.]] (1797) | type_species = [[velika tintnica]]<br>(''Coprinus comatus'') | type_species_authority = ([[Otto Friedrich Müller|O.F.Müll.]]) [[Samuel Frederick Gray|Gray]] (1797) | subdivision_ranks = Species | diversity = približno 141 vrst | diversity_ref = <ref>{{Navedi splet|title=Coprinus {{!}} COL|url=https://www.catalogueoflife.org/data/taxon/3TQV|website=www.catalogueoflife.org|accessdate=2024-06-24}}</ref> }} '''Tintnice''' (tudi '''Tintarice''') ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Coprinus''''') so [[rod (biologija)|rod]] [[glive|gliv]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[kukmarke|kukmark]] (''Agaricaceae''). Ime ''Coprinus'' izvira iz nove [[latinščina|latinščine]] oziroma [[grščina|grščine]]: ''koprinos'', "iz gnoja", kar se nanaša na življenjski prostor nekaterih vrst.<ref>{{Navedi splet|title=Definition of COPRINUS|url=https://www.merriam-webster.com/dictionary/Coprinus|website=www.merriam-webster.com|accessdate=2024-06-24|language=en}}</ref> Do leta 2001, je bil rod tintnic sestavljen iz vseh vrst, katerih lističi se ob dozorevanju prično topiti od roba proti temenu. Pri tem od roba kaplja črn sok, nasičen s številnimi črnimi [[trosi]]. Trosov v tem primeru ne raznaša [[veter]], po barvi in obliki pa tekočina spominja na [[tinta|tinto]], po kateri je rod dobil ime. Kasneje so molekularno filogenetske raziskave pokazale, da je [[velika tintnica]] (''Coprinus comatus'') le bližnja sorodnica ostalih vrst iz rodu ''Coprinus'', in spada v družino [[kukmarke|kukmark]] (''Agaricaceae''), ostale pa med [[strniščarke|strniščarke]] (''Psathyrellaceae''). Ker je velika tintnica [[tipska vrsta]] rodu, so ime tintnice obdržale le njene bližnje sorodnice. Večina ostalih vrst, ki so bile v preteklosti uvrščene v rod tintnic (''Coprinus''), so danes razvrščene v rodove [[tintovci]] (''Coprinellus''), [[tintovke]] ''(Coprinopsis)'' ter [[črnilovke]] (''Parasola''). Vse te glive pa se opisujejo z imenom koprinoidne glive.<ref name="Redhead 2001">{{cite journal |vauthors=Redhead SA, Vilgalys R, ((Moncalvo J-M)), Johnson J, Hopple JS |year=2001 |title=''Coprinus'' Pers. and the disposition of ''Coprinus'' species ''sensu lato'' |url=https://archive.org/details/taxon_2001-02_50_1/page/203 |journal=Taxon |volume=50 |issue=1 |pages=203–241 |doi=10.2307/1224525 |jstor=1224525}}</ref> Rodove je težko ločevati med seboj brez opazovanja mikroskopskih značilnosti, ena od pomembnih značilnosti tintnic je, da imajo pogosto na klobuku in betu ostanke zastirala.<ref>{{Navedi splet|title=Coprinoid Mushrooms: The Inky Caps (MushroomExpert.Com)|url=http://www.mushroomexpert.com/coprinoid.html|website=www.mushroomexpert.com|accessdate=2024-06-24}}</ref> == Seznam tintnic Slovenije<ref>{{Navedi knjigo|title=Seznam gliv Slovenije|publisher=Mikološka zveza Slovenije|year=2022|isbn=978-961-90647-2-6|cobiss=130237443}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Coprinus - tintnice - Gobarsko društvo Lisička Maribor|url=https://www.gobe.si/Mikologija/Coprinus|website=www.gobe.si|accessdate=2024-06-24}}</ref> == {| class="wikitable sortable" ! znanstveno ime ! slovensko ime |- |''Coprinus clavatus'' |[[kijasta tintnica]] |- |''Coprinus comatus'' |[[velika tintnica]] |- |''Coprinus giganteoporus'' |[[velikotrosna tintnica]] |- |''Coprinus rufopruinatus'' |[[rožnatorjava tintnica]] |- |''Coprinus vosoustii'' |[[Vošoustova tintnica]] |} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Coprinus}} *[http://www.gobe.si/Mikologija/Coprinus Tintnice na www.gobe.si] * [http://americanmushrooms.com/edibles5.htm AmericanMushrooms.com: najboljše užitne gobe] * [http://www.mushroomexpert.com/coprinus.html »The Genus ''Coprinus'': The Inky Caps«] (Michael Kuo, ''MushroomExpert.com''), februar 2005. * [http://www.homepages.hetnet.nl/~idakees/ Vse o rodu ''Coprinus'' (Kees Uljé)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080101010230/http://www.homepages.hetnet.nl/~idakees/ |date=2008-01-01 }} – taksonomija in ključi koprinoidnih gliv. * [http://botit.botany.wisc.edu/toms_fungi/may2004.html Goba meseca, maj2004: ''Coprinus comatus''] (Tom Volk, ''TomVolkFungi.net''). * [http://www.mushroomexpert.com/coprinus_comatus.html »''Coprinus comatus''] (Michael Kuo, ''MushroomExpert.com''), september 2001. * [http://www.mykoweb.com/CAF/species/Coprinus_comatus.html »California Fungi: ''Coprinus comatus''«], ''MykoWeb.com''. * [http://www.mykoweb.com/cookbook/shaggymane.html »Wild About Mushrooms: Shaggy Mane Mushroom«] (Louise Freedman, ''MykoWeb.com''). == Reference == {{sklici|30em|refs= }} {{Taxonbar}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kukmarke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1797]] [[Kategorija:Rodovi gliv]] brvz7voor673fp3nobkydfy5jnlrphg 0 189652 6749731 6730801 2026-09-12T17:41:09Z G-Cup 10746 6749731 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Gojko |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''mir'' |region = slovansko ime |origin = |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Gojko''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Gojko je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Sestavljeno je iz besede ''goj'' s pripono ''-ko'' ali pa je skrajšana oblika iz zloženih imen s sestavino ''goj'', npr. ''Gojmir, Gojislav''. Za besedo ''goj'' navaja [[Franc Miklošič|F. Miklošič]]<ref>Miklošič, Franc, Die Bildung der slavischen Personennamen</ref> pomen »pax« to je »mir.«<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> Pomensko podobno ime je Mirko ali Pacifik. V hebrejščini je pomen izraza goj popolnoma drugačen: nekdo, ki ni judovskega rodu — ''gentilis''. V Srbiji in drugje se pojavlja tudi priimek Gojković. Znan je slovenski akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič. == Različice imena == *moške oblike imena: Gojmir, Goj, Gojan, Gojc, Gojčo, Gojimir, Gojislav *ženske oblike imena: Goja, Gojislava, Gojka == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je [[31. december|leta 2026]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Gojko: 203, največ v Osrednjeslovenski regiji (61).<ref>{{baza imen SURS|ime=Gojko|spol=M}}</ref> Po letu 2000 je novorojencev s tem imenom zanemarljivo malo. Ime Gojko je uporabljal Oton Župančič kot enega med svojimi manj znanimi psevdonimi. Med prepoznavne osebe s tem imenom sodijo v Sloveniji Gojmir Lešnjak, Gojko Zalokar, Gojko Stanič, Gojko Zupan. Ime je pogosto tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Črni Gori. Med izstopajočimi osebami je nekdanji srbski, v Nemčiji delujoči igralec Gojko Mitić, ki je redno igral Indijance. Znan je bil tudi nogometni trener Gojko Zec. == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na G]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] sqljodndkxsx8ie7a8h62arfvbwbq79 0 190393 6749743 6582246 2026-09-12T18:00:56Z Shabicht 3554 /* Drugi pomeni */ 6749743 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.<ref>{{navedi knjigo |author= Slanovec Tatjana|year= 1982 |title= Sirarstvo|publisher= ČZP Kmečki glas |isbn= |cobiss= 13234689|pages= 120}}</ref> Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 112}}</ref> Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomuskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 04i6zzxhyjzd3wjqv189tsu10nq7c6p 6749747 6749743 2026-09-12T18:02:16Z Shabicht 3554 /* Slovenija */ 6749747 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.<ref>{{navedi knjigo |author= Slanovec Tatjana|year= 1982 |title= Sirarstvo|publisher= ČZP Kmečki glas |isbn= |cobiss= 13234689|pages= 120}}</ref> Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 112}}</ref> Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} axkmoslj6droka0sowzkjuih0sttg5t 6749748 6749747 2026-09-12T18:04:04Z Shabicht 3554 /* Slovenija */ 6749748 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.<ref>{{navedi knjigo |author= Slanovec Tatjana|year= 1982 |title= Sirarstvo|publisher= ČZP Kmečki glas |isbn= |cobiss= 13234689|pages= 120}}</ref> Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 112}}</ref> Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir * Ementalec, Zelene doline, trdi polnomastni sir == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} p0w129s4y7nlqggi9sh143cu5ouq2ep 6749749 6749748 2026-09-12T18:06:20Z Shabicht 3554 /* Slovenija */ 6749749 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = | protein = | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.<ref>{{navedi knjigo |author= Slanovec Tatjana|year= 1982 |title= Sirarstvo|publisher= ČZP Kmečki glas |isbn= |cobiss= 13234689|pages= 120}}</ref> Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 112}}</ref> Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir * Ementalec, Zelene doline ([[Mlekarna Celeia]]), trdi polnomastni sir == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 54v6btnwuj1z5k9qmid72irpj229hnf 6749750 6749749 2026-09-12T18:08:14Z Shabicht 3554 6749750 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = 31 g | protein =29 g | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.<ref>{{navedi knjigo |author= Slanovec Tatjana|year= 1982 |title= Sirarstvo|publisher= ČZP Kmečki glas |isbn= |cobiss= 13234689|pages= 120}}</ref> Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 112}}</ref> Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir * Ementalec, Zelene doline ([[Mlekarna Celeia]]), trdi polnomastni sir == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 19kl5y8etitm1ukfdfusmagrw4g9u1z 6749752 6749750 2026-09-12T18:12:21Z Shabicht 3554 6749752 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = 31 g* | protein =29 g* | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.<ref>{{navedi knjigo |author= Slanovec Tatjana|year= 1982 |title= Sirarstvo|publisher= ČZP Kmečki glas |isbn= |cobiss= 13234689|pages= 120}}</ref> Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 112}}</ref> Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir * Ementalec, Zelene doline ([[Mlekarna Celeia]]), trdi polnomastni sir == Sklici in opombe == {{sklici}} * podatek se nanaša na originalni švicarski ementalec z oznako OAP == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 2rdaqgyytqz5fz3ozgm5st4v5tjr7bg 6749763 6749752 2026-09-12T18:23:09Z Shabicht 3554 6749763 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = 31 g* | protein =29 g* | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.{{sfn|Slanovec|1982|p=120}} Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.{{sfn|Orešnik|2008|p=112}} Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.{{sfn|Orešnik|2008|p=111}} == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir * Ementalec Zelene doline ([[Mlekarna Celeia]]), trdi polnomastni sir == Sklici in opombe == {{sklici}} * podatek se nanaša na originalni švicarski ementalec z oznako OAP == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} hp0yk6ljh1wspycwvfgpr9lvzujhbtr 6749771 6749763 2026-09-12T18:26:37Z Shabicht 3554 6749771 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = 31 g* | protein =29 g* | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.{{sfn|Slanovec|1982|p=120}} Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.{{sfn|Orešnik|Polak|Visočnik|2008|p=112}} Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.{{sfn|Orešnik|Polak|Visočnik|2008|p=111}} == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir * Ementalec Zelene doline ([[Mlekarna Celeia]]), trdi polnomastni sir == Sklici in opombe == {{sklici}} * podatek se nanaša na originalni švicarski ementalec z oznako OAP == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} ry4n4dohsgnhenlte7aen7osr9ooc96 6749775 6749771 2026-09-12T18:28:52Z Shabicht 3554 /* Zaščita označbe porekla */ 6749775 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = 31 g* | protein =29 g* | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.{{sfn|Slanovec|1982|p=120}} Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.{{sfn|Orešnik|Polak|Visočnik|2008|p=112}} Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.{{sfn|Orešnik|Polak|Visočnik|2008|p=111}} == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir * Ementalec Zelene doline ([[Mlekarna Celeia]]), trdi polnomastni sir == Sklici in opombe == {{sklici}} * podatek se nanaša na originalni švicarski ementalec z oznako OAP == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} g37c7qalowwq91ltt6auqoux6mypjxn 6749998 6749775 2026-09-13T11:54:58Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ ni opomb 6749998 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Ementalec | image = File:Emmentaler AOC 0033.jpg | othernames = Emmentaler, Suisse Cheese | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = [[Emmental]], [[Kanton Bern]] | region = | town = | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = srednje trd | fat = 31 g* | protein =29 g* | dimensions = | weight = | aging = 2–18 mesecev, odvisno od variante | certification = AOP (Appellation d'origine protegée) }} '''Ementalec'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC. </ref> je [[trdi sir]], po izvoru iz [[Švica|Švice]], danes pa ga proizvajajo v različnih variacijah in oblikah po vsem svetu. V [[Nemčija|Nemčiji]] je pogovorno znan tudi kot ''švicarski sir''. == Zgodovina == Do začetka 19. stoletja so sir v [[Emmental]]u tradicionalno izdelovali iz surovega kravjega [[mleko|mleka]] in v hlebcih od 70 do 120 kilogramov. Danes ga proizvajajo v večini držav proizvajalk sira. == Značilnosti == [[Slika:Emmentalerlöcher.jpg|thumb|300px|Luknje v ementalcu]] [[Slika:Emmentaler mit Salzkristallen 01 09.jpg|thumb|150px|left|Dveinpolletni ementalec s tipičnimi kristali soli]] Ementalec imenujejo tudi kralja sirov, ker spada po kakovosti med najboljše vrste sirov. Odlikujejo ga zelo aromatičen in izrazit okus, visoka hranljiva vrednost ter razmeroma dolga obstojnost. Hlebec ima obliko mlinskega kamna z rahlo izbočenima osnovnima ploskvama in obodno plastjo, danes pa ga ponekod oblikujejo tudi v blok.{{sfn|Slanovec|1982|p=120}} Premer hlebca, visokega 13 do 25&nbsp;cm, je 70 do 100&nbsp;cm. Teža hlebca, z ozirom na velikost hlebca, varira med 65 in 110&nbsp;kg. Skorja ementalca je čvrsta, suha in slamnato rumene barve. Testo je slonokoščene do svetlorumene barve, čvrsto, vendar plastično. Ena do tri centimetre velika okrogla očesca z gladko površino so enakomerno razporejena po vsem prerezu. Okus sira je sladkast in spominja na lešnike. Sir vsebuje najmanj 45% maščobe v suhi snovi in okoli 50% vode v nemaščobni snovi, ter 1,5 do 2% [[kuhinjska sol|soli]]. == Proizvodnja == Medtem ko je v [[Švica|Švici]], tudi v Allgäu in Bregenzerwaldu ter v [[Predarlska|Vorarlbergu]], za izdelavo sira zahtevana uporaba surovega kravjega mleka (od krav, ki niso bile krmljene s silažo), drugod za proizvodnjo sira uporabljajo tudi termično obdelano (> 50 °C) ali pasterizirano (72–75 °C) mleko. Za en kilogram ementalca je potrebnih približno dvanajst litrov mleka. Čas zorenja je najmanj 3 [[mesec]]e, lahko pa tudi do 8 mesecev.{{sfn|Orešnik|Polak|Visočnik|2008|p=112}} Švicarski ementalec izdelujejo v [[baker|bakrenih]] kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Pri proizvodnji ementalca se uporabljajo tri vrste propionskih bakterij: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus in Propionibacter shermani. Pri kasnejši fazi proizvodnje ''Propionibacter shermani'' porablja nastalo mlečno kislino, ki so jo proizvedle druge bakterije in sprošča [[ogljikov dioksid]], ki se v testu zbira v obliki mehurjev, tako nastanejo za ementalec značilne luknje, velika kot češnja ali oreh. Te nastanejo zaradi drobnih delcev sena, ki sprožijo nastajanje plinov. Število lukenj je mogoče regulirati z dodajanjem senenega prahu, kot so pokazale eksperimentalne študije.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.spektrum.de/news/wie-kommen-die-loecher-wirklich-in-den-kaese/1348653 |titel=Wie kommen die Löcher wirklich in den Käse? |autor=Daniel Lingenhöhl |werk= |hrsg=Spektrum.de |datum=2015-05-28 |zugriff=2015-05-28}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0958694615000631 |titel=Mechanism and control of the eye formation in cheese |autor=Dominik Guggisberg|display-authors= et al. |werk= |hrsg=International Dairy Journal Volume 47, August 2015, Pages 118–127 |datum=2015-03-20 |zugriff=2015-05-28 | sprache=en}}</ref> To tudi pojasnjuje, zakaj je imel ementalec pozimi več lukenj - krave so pozimi stale na stojiščih in se hranile s senom - in zakaj so boljše higienske razmere privedle do zmanjšanja števila lukenj na prostornino - zaradi boljše higiene manj senenega prahu v siru. Za proizvodnjo značilnega sira ementalca je poleg mleka, sirišča in propionibakterij treba dodati tudi seneni prah. Oblika lukenj lahko kaže na kakovost zrelosti. Če na primer niso okrogle, ampak izjemno ovalne in zelo majhne ali velike, lahko sklepamo, da niso dozorele, takšni siri so potem pogosto grenki ali kako drugače neprijetni. Zlasti ementalec iz surovega mleka se lahko hrani do 18 mesecev ali več in razvije močnejšo aromo. Ementalec, ki je dolgo dozoreval, ima lahko v luknjah kristale soli ali celo 'solzico' slane vode. ===Drugi pomeni=== Zaradi velikih lukenj se je ta sir znašel v besednih zvezah, kot so »luknjast kot ementalec« ali »luknjast kot švicarski sir«, kar bi se pogosto prenaša tudi na primere, da je pritožba zaradi številnih številnih izjem ali vrzeli v [[pravo|zakonodaji]] neprimerna in neuspešna. == Zaščita označbe porekla == Od leta 1996 sta sira z poimenovanjem ''Emmental de Savoie'' in ''Emmental français est-central'' znotraj [[Evropska unija|Evropske unije]] uvrščena med izdelke z zaščiteno geografsko označbo, vpisana v zbirki podatkov o poreklu (''DOOR - Database of Origin and Registration'') in registraciji.<ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 290 - Emmental de Savoie]</ref><ref>[https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/food-safety-and-quality/certification/quality-labels/geographical-indications-register/ DOOR - 291 - Emmental français est-central]</ref> Pogosto se omenja, da švicarska zveza sirov ni zaščitila imena ''Emmentaler''. V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je bila pravna podlaga za zaščito blagovne znamke sirov v Evropi vzpostavljena šele leta 1882 - ko je bil je bil ''Emmentaler'' že izdelovan tudi zunaj Švice. Sindikat sirov je bil ustanovljen šele leta 1920. Takratna prizadevanja za zaščito imena so bila očitno neuspešna. Tako se danes poimenovanja ''Emmentalec'', ''Emmentaler'' ali ''Emmental'' po vsem svetu uporabljajo za različne sire, od katerih se nekateri - razen lukenj - močno razlikujejo od prvotnega. Vlogi švicarskega Zveznega urada za kmetijstvo leta 2004 za zaščito označbe ''Emmentaler'' kot zaščitene označbe porekla so nasprotovali od Francije do Finske, vendar je švicarsko zvezno sodišče jeseni 2006 odločilo, da je treba ''Emmentalerja'' uvrstiti med AOC - danes AOP - vnese se (zaščitena označba porekla). Od leta 2010 poteka projekt Evropske komisije, v katerem se trženje in prodaja ''Allgäu Emmentaler'' spodbuja pod izrazom ''Weltgenusserbe Bayern''. [[File:Logo AOP.svg|thumb|140px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] Pravi švicarski ementalec so označevali s švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 se tudi švicarski ementalec označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.{{sfn|Orešnik|Polak|Visočnik|2008|p=111}} == Različice == === Švica === Izraz ''emmentaler'' za sir je jasno opredeljen v Švici in je rezerviran za sire iz surovega mleka. [[Slika:Emmentaler Premier Cru.jpg|thumb|Švicarski Emmentaler Premier Cru]] * ''Emmentaler AOP'' in ''Emmentaler Switzerland'' sta zaščitena izraza in se nanašata na izvirnik. Ta vrsta je zorela najmanj 4 mesece in zato dlje, izdelan pa je tudi iz bolj pikantnega surovega mleka, tako da je, odvisno od obdobja zorenja, veliko močnejši in bolj vroč kot imitacije. Na voljo je v različnih stopnjah zrelosti, jamsko dozorelo in tudi iz zajamčenega organskega gojenja. Emmentaler AOP je narejen samo s surovim mlekom, vodo, kuhinjsko soljo, sirilom in izbranimi bakterijskimi kulturami, brez dodatkov, konzervansov ali GSO, še vedno ročno izdelan in tradicionalno izdelan v vaških sirarnah. Emmentaler AOP ima na eni strani hlebca nalepko, ki se med proizvodnjo nanese na patentiran način, v katerim se združi s skorjo. Označba na siru večkrat prikazuje zapis blagovne znamke "Emmentaler AOP" in številko obratovalne licence mlekarne izdelovalca. Na ta način se lahko sledi poreklu Emmentalerja AOP tudi v rezani obliki, in sicer od proizvodnje do potrošnika. * ''Emmentaler Surchoix'' zori vsaj 4 mesece, je bolj zrnat po svoji konsistenci ter močnejši po svoji aromi. * ''Emmentaler Switzerland Premier Cru'' zori najmanj 14 mesecev v vlažni (jamski) kleti in je kot prvi švicarski sir osvojil naslov najboljšega sira na svetu, na svetovnem sirarskem prvenstvu v Wisconsinu leta (2006), podelitev naziva je prikazana tudi v zgodovinskem muzeju v Bernu. * ''Spezial-Reifungen'' so na voljo v lokalnih sirarnah in specializiranih prodajalnah v Švici, zlasti v [[Emmental]]u. Gre za različne variante ementalca AOP, ki se razlikujejo po posebnih lastnostih (med zorjenjem). === Francija === *''Emmental français est-centra''l *''Emmental de Savoie'' === Nemčija === * ''Allgäuer Emmentaler'' je ime krajšega (vsaj 3 mesece) dozorelega in zato milejšega, bolj oreškastega tipa z zaščiteno označbo porekla, ki ga v Allgäuju sirijo že od 19. stoletja. V Allgäu ga je predstavil švicarski mojster sira Johann Althaus. * ''Hartkäse nach Emmentaler-Art'' (Trdi sir v slogu ementalerja, prej ''Viereck-Hartkäse'') je v Nemčiji predpisano ime za sir z značilnimi luknjami iz pasteriziranega mleka. V Nemčiji se sir iz pasteriziranega mleka običajno prodaja skupaj z blagovno znamko proizvajalca. === Avstrija === ''Höhlentaler'' je nežno pikantna varianta iz Avstrije, katerega skorja je posuta s kameno moko. === Turčija === ''Sepet Peyniri'' iz turškega mesta Balıkesir in okolice je nekakšen turški ementalec s tipičnimi luknjami in tudi tipičnim blagim, oreščkastim okusom. Barva je precej svetlo bež v primerjavi z ementalcem, narejenim v Švici ali Nemčiji. === Madžarska === ''Pannónia'' od leta 1981 ni več imenovana 'Emmental'. Sir se je od leta 1908 naprej prodajal pod imenom ''Ementáli sajt''. Pannónia dozori le 8-10 tednov. Je bolj rumene barve in ima večje luknje kot AOP Emmentaler. === Slovenija === V Sloveniji je proizvajalcev ementalca več, na primer: *''Ementalec'' Pomurskih mlekarn je trdi tip sira, izdelan iz toplotno obdelanega kravjega mleka, kateremu so dodane mlečnokislinske in propionske bakterije. *''Ljutomerski sir ementalec'' *''Ementalec mu'', Ljubljanske mlekarne, trdi polnomastni sir * Ementalec Zelene doline ([[Mlekarna Celeia]]), trdi polnomastni sir == Sklici == {{sklici}} * podatek se nanaša na originalni švicarski ementalec z oznako OAP == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} {{Zbirka|Emmental (cheese}} {{Wiktionary}} == Zunanje povezave == * [http://www.emmentaler.ch/ www.emmentaler.ch] * [https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien Verzeichnis der Schweizer Käsereien für Emmentaler AOP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210415104213/https://www.emmentaler.ch/de-CH/unsere-kaesereien/ |date=2021-04-15 }} * [https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#349 KECH 349] * Agroscope: ''[https://www.agroscope.admin.ch/agroscope/de/home/themen/lebensmittel/qualitaet/kaese-milch-milchprodukte/kaese/emmentaler.html Emmentaler Switzerland]'' {{Siri}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 5jrbb0y90yuca0e2rpm83iuv2t7tom8 0 192242 6749978 6743467 2026-09-13T10:33:13Z ~2026-44996-51 264415 /* Tujci */ 6749978 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Božidar |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''božji dar'' |region = slovansko ime |origin = |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Božidar''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Božidar je [[Slovani|slovansko]] in je zloženo iz besed ''božji'' in ''dar''. Po pomenu in sestavi mu je blizu ime ''[[Bogdan]]''. Imenu Božidar ustrezata imeni ''[[Teodor]]'', ''[[Jonatan]]'' in ''[[Matej]]''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == * moške različice imena: Boško, Bože, Božek, Božen, Boženko, Božič, Božimir, Božin, Božislav, Božko, Božo, Božoslav * ženske različice imena: Božidara == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Božidar: 1.830. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Božidar po pogostosti uporabe uvrščeno na 115. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Božidar|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime '''Božidar''' skupaj z imenoma Dorotej in Teodor; [[god]] praznuje [[5. junij]]a (Dorotej, [[mučenec]], † 5.jun. 362), [[19. september|19. septembra]] (Teodor, mučenec, † 19. sep. 690) ali pa [[9. november|9. novembra]] (Teodor, mučenec, † 9. nov. 309).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani slovenski nosilci == * [[Božidar Bajuk]] * [[Božidar Betriani]] * [[Božidar Bežek]] * [[Ivan Božidar Bohak]] * [[Božidar Borko]] * [[Božidar Bratina]] * [[Božidar Brezinščak]] * [[Božidar Brudar]] * [[Božidar Bučar]] * [[Božidar Čulk]] * [[Božidar Debenjak]] * [[Božidar Dolenc]] * [[Božidar Dragaš]] * [[Božidar Drovenik]] * [[Božidar Fajdiga]] * [[Božidar Fink]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Božidar Flegerič]] * [[Božidar Godnik]] * [[Božidar Gorjan]] * [[Božidar Grabnar]] * Božidar (Božo) [[Grošelj]] * [[Božidar Guštin]] *[[Božidar Gvardijančič]] *[[Božidar Habič]] *[[Božidar Hribernik]] * [[Božidar Jakac]] * [[Božidar Jezernik]] * [[Božidar Jordan]] * [[Božidar Kante]] * [[Božidar Kantušer]] * [[Božidar Kemperle]] *[[Božidar Kert]] *[[Božidar Kobe]] *[[Božidar Kocbek]] *[[Božidar Kočevar]] *[[Božidar Kos]] *[[Božo Kovač|Božo (Božidar) Kovač]] *[[Božidar Kovačič]] *[[Božidar Koželj]] *[[Božidar Krajnčič]] *[[Ted Kramolc|Božidar (Ted) Kramolc]] *[[Božidar Kraut]] *[[Božidar Lavrič]] *[[Božidar Linhart]] *[[Božidar Lotrič]] *[[Božidar Magajna]] *[[Božidar Marinič]] *[[Božidar Metelko]] *[[Božidar Njavro]] * [[Božidar Novak]] * [[Božidar Ogorevc]] *[[Božidar Opara]] * [[Božidar Pahor]] * [[Božidar Pavčič]] * [[Božidar Pengov]] *[[Božidar Premrl]] *[[Božidar Prevc|Božidar (Dare) Prevc]] *[[Božidar Pust]] *[[Božidar Race]] *[[Božidar Raič]] *[[Božidar Rot]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Božidar Slapšak]] *[[Božidar Strman]] *[[Božidar Šarler]] * [[Božidar Tabaj]] * [[Božidar Tumpej]] * [[Božidar Tvrdy]] * [[Božidar Vehovec]] * [[Božidar Vilhar]] * [[Božidar Vodušek]] * [[Božidar Voljč]] * [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] [[Božidar Wolfand - Wolf|- Wolf]] * [[Božidar Zakrajšek]] * [[Božidar Zrinski]] * [[Božidar Žlender]] == Tujci == * [[Božidar Adžija]] * [[Božidar Bulatović]] * [[Božidar Čečuk]] * [[Božidar Čolaković]] * [[Božidar Delić]] * [[Božidar Đelić]] * [[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] * [[Božidar Gagro]] * [[Božidar Hlavaček]] * [[Božidar Jovanović]] * [[Božidar Kalmeta]] * [[Božidar Kavran]] * [[Božidar Kljajević]] * [[Božidar Magovac]] * [[Božidar Maksimović]] * [[Božidar Maslarić]] * [[Božidar Matić]] * [[Božidar Pankretić]] * [[Božidar Pavićević]] - Zodijak * [[Božidar Petrović]] * [[Božidar Purić]] * [[Božidar Rašica]] * [[Božidar Ševo]] * [[Božidar Terzić]] * [[Božidar Širola]] * [[Božidar Vuturević]] == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] k5qw8t2x2t51l8pecgmp4ruenky4aaf 0 200852 6749620 6583383 2026-09-12T13:24:01Z Andrejj 94 dodal [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749620 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu| native_name=| image=Fakulteta za informacijske študije Novo mesto 2016.jpg| established=2008| type=javna fakulteta| dean= dr. [[Matej Makarovič]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fis.unm.si/ www.fis.unm.si] | }} '''Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu''' ('''FIŠ''') s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]] je javna [[fakulteta]] znotraj [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto|Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto]]. Prvi dekan je bil [[Janez Povh]], trenutni dekan pa je prof. dr. Matej Makarovič. FIŠ je prvi steber javnega visokega šolstva v Jugovzhodni Sloveniji. Gre namreč za prvo fakulteto v Novem mestu in hkrati tudi prvo javno fakulteto izven okvira katere od slovenskih univerz. Ustanovljena je bila po Odloku o ustanovitvi Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki ga je 24. junija 2008 sprejel Državni zbor Republike Slovenije<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-2877/odlok-o-ustanovitvi-samostojnega-visokosolskega-zavoda-fakultete-za-informacijske-studije-v-novem-mestu-oduvzfisnm/</ref>. Študijski programi so se pričeli izvajati v študijskem letu 2008/2009. Vsako leto se na FIŠ vpiše približno 250 študentov. Na FIŠ se izvajajo trije študijski programi I. stopnje: * Informatika v sodobni družbi (visokošolski strokovni in univerzitetni študij) * Računalništvo in spletne tehnologije (visokošolski strokovni študij). FIŠ izvaja tudi študijski program II. stopnje Informatika v sodobni družbi (MAG) in študijski program III. stopnje Informacijska družba (doktorski program). Fakulteta za informacijske študije se od oktobra 2015 nahaja v lastnem objektu v [[Bršljin]]u. == Opombe== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *[http://www.fis.unm.si/si/ Uradna stran FIŠ] [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2008]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Fakultete za informatiko|Novo mesto]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] {{normativna kontrola}} 18mi9ed2nztf32j4jhzkqh2nzenpjh6 6749635 6749620 2026-09-12T13:44:56Z Andrejj 94 članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. 6749635 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu| native_name=| image=Fakulteta za informacijske študije Novo mesto 2016.jpg| established=2008| type=javna fakulteta| dean= dr. [[Matej Makarovič]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fis.unm.si/ www.fis.unm.si] | }} '''Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu''' ('''FIŠ''') s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]] je javna [[fakulteta]], članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Prvi dekan je bil [[Janez Povh]], trenutni dekan pa je prof. dr. Matej Makarovič. FIŠ je prvi steber javnega visokega šolstva v Jugovzhodni Sloveniji. Gre namreč za prvo fakulteto v Novem mestu in hkrati tudi prvo javno fakulteto izven okvira katere od slovenskih univerz. Ustanovljena je bila po Odloku o ustanovitvi Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki ga je 24. junija 2008 sprejel Državni zbor Republike Slovenije<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-2877/odlok-o-ustanovitvi-samostojnega-visokosolskega-zavoda-fakultete-za-informacijske-studije-v-novem-mestu-oduvzfisnm/</ref>. Študijski programi so se pričeli izvajati v študijskem letu 2008/2009. Vsako leto se na FIŠ vpiše približno 250 študentov. Na FIŠ se izvajajo trije študijski programi I. stopnje: * Informatika v sodobni družbi (visokošolski strokovni in univerzitetni študij) * Računalništvo in spletne tehnologije (visokošolski strokovni študij). FIŠ izvaja tudi študijski program II. stopnje Informatika v sodobni družbi (MAG) in študijski program III. stopnje Informacijska družba (doktorski program). Fakulteta za informacijske študije se od oktobra 2015 nahaja v lastnem objektu v [[Bršljin]]u. == Opombe== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == *[http://www.fis.unm.si/si/ Uradna stran FIŠ] [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2008]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Fakultete za informatiko|Novo mesto]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] {{normativna kontrola}} rukf7hebq381oeomo0vweno325tx9fw 0 200853 6749633 6583384 2026-09-12T13:41:43Z Andrejj 94 + - , članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. 6749633 wikitext text/x-wiki {{Infobox university |name=Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu |native_name= |image=Gostinska šola Novo mesto.jpg |established=2008 |type= |dean= [[Annmarie Gorenc Zoran]] |students= |city=[[Novo mesto]] |country=[[Slovenija]] |website= {{url|http://www.fos-unm.si}} }} [[Slika:Vhodfoš.jpg|sličica|Vhodna avla FOŠ]] '''Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu (FOŠ)''' je [[fakulteta]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Ustanovitelja FOŠ sta Inštitut za odličnost menedžmenta (IOM) in Mestna občina Novo mesto (MONM). FOŠ je prva fakulteta v Sloveniji, ki je pridobila standard [[ISO 9001]].{{cn}} K temu pa je kasneje dodala še standard [[ISO 27000|ISO 27001]]. Leta 2015 je fakulteta prejela priznanje informacijskega pooblaščenca RS<ref>{{Navedi splet|title=Kakovost na fakulteti {{!}} Fakulteta za organizacijske študije|url=https://www.fos-unm.si/si/fos/kakovost/|website=www.fos-unm.si|accessdate=2024-08-28}}</ref> za svoja prizadevanja na področju varovanja osebnih podatkov. == Razvoj in dejavnost fakultete == Fakulteta je bila ustanovljena leta 2008, v študijskem letu 2010/2011 pa so začeli izvajati študijski program druge stopnje (MAG) Menedžment kakovosti in študijski program tretje stopnje (DR) Menedžment kakovosti. Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje (VS) Menedžment kakovosti pa so skladno s strateškim načrtom FOŠ začeli izvajati v študijskem letu 2011/2012. Sedež fakultete je na naslovu Ulica talcev 3, Novo mesto. Fakulteta izvaja 3 študijske programe<ref>{{Navedi splet|title=Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu|url=https://nakvis.si/analize-in-publikacije/porocila-strokovnjakov-in-odlocbe/drugi-visokosolski-zavodi/fakulteta-za-organizacijske-studije-v-novem-mestu/|website=NAKVIS|accessdate=2024-08-28|language=sl-SI}}</ref>, imenovane Menedžment kakovosti. Študij se izvaja kot kombinirana oblika študija, kar pomeni preplet kontaktnih srečanj (fizično na lokaciji fakultete) in študija na daljavo (e-učilnice), kar študentom omogoča prilagoditev in lažjo uskladitev študija s svojimi službenimi, družinskimi in drugimi obveznostmi. Pri tem študentom nudijo informacijsko podporo ter možnost pridobitve licenc O365. Na fakulteti je v 15. letih obstoja diplomiralo preko 260 diplomantov prve, druge in tretje stopnje. ==Študijski programi Menedžment kakovosti == Na fakulteti se izvajajo en dodiplomski in dva podiplomska študijska programa<ref>{{Navedi splet|title=Študijski programi Menedžment kakovosti {{!}} Fakulteta za organizacijske študije|url=https://www.fos-unm.si/si/programi/|website=www.fos-unm.si|accessdate=2024-08-28}}</ref>. Študij na visokošolskem strokovnem (VS) študijskem programu prve stopnje Menedžment kakovosti traja tri leta (šest semestrov), po zaključku katerega diplomat pridobi strokovni naslov diplomirani/a organizator/ka (VS). Podiplomski študijski program druge stopnje (magisterij) Menedžment kakovosti traja dve leti in je razdeljen v štiri semestre, po zaključku katerega diplomat pridobi strokovni naslov magister/ica menedžmenta kakovosti. Podiplomski študijski program tretje stopnje (doktorat) Menedžment kakovosti traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov, po zaključku katerega doktorand pridobi znanstveni naslov doktor znanosti. == Raziskovanje, mednarodna dejavnost, znanstvene konference in založništvo == Mednarodno sodelovanje je ključnega pomena za FOŠ, in sicer za razvoj znanja, izmenjavo idej, spodbujanje kulturne raznolikosti, internacionalizacijo organizacij, znanstveno raziskovanje in inovacije. Ena od ključnih prednosti mednarodnega sodelovanja na fakulteti je možnost mobilnosti študentov in osebja preko programa Erasmus+<ref>{{Navedi splet|title=Higher education institutions holding an ECHE - 2021-2027 - Erasmus+|url=https://erasmus-plus.ec.europa.eu/document/higher-education-institutions-holding-an-eche-2021-2027|website=erasmus-plus.ec.europa.eu|accessdate=2024-08-28|language=en}}</ref> kot tudi izvajanje različnih mednarodnih raziskovalnih in izobraževalnih projektov. FOŠ izdaja dve recenzirani reviji, ki sta indeksirani v mednarodnih bazah: RUO - Revija za univerzalno odličnost in IP - Revija Izzivi prihodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=DOAJ-svn-2023|url=https://home.izum.si/COBISS/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/2023/ser-DOAJ-svn.html|website=home.izum.si|accessdate=2024-08-28}}</ref> Fakulteta od leta 2015 vsako leto organizira znanstveno konferenco Nove paradigme organizacijskih teorij  v sodelovanju tudi z drugimi visokošolskimi zavodi. Na konferenci ponujajo prostor za predstavitev že prepoznanih in nastajajočih prispevkov k znanosti mladih doktorjev znanosti, doktorandov ter visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Vse konference, ki jih FOŠ organizira ali nastopa kot soorganizator, so za študente FOŠ brezplačne. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * spletna stran: [https://www.fos-unm.si/si/ www.fos-unm.si] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2008]] 8v458knds9wugioorl8onfh5y4dy3bx 0 200855 6749619 6636971 2026-09-12T13:23:38Z Andrejj 94 dodal [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749619 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto| native_name=| image=Šolski center Novo mesto.jpg| established=2009| type=| dean=dr. [[Simon Muhič]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fini-unm.si/ www.fini-unm.si] | }} '''Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto''' (kratica '''FINI''') je [[fakulteta]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], ki je začela delovati leta 2009. Ustanovitelja fakultete sta [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] in [[Šolski center Novo mesto]]. Pri izvajanju študijskih programov se fakulteta povezuje z gospodarstvom<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042741402 |title=arhivska kopija |accessdate=2016-07-31 |archive-date=2016-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160818132251/https://www.dnevnik.si/1042741402 |url-status=dead }}</ref> in je prva in edina fakulteta v Sloveniji, ki je članica projekta Globalnega partnerstva, ki vključuje 55 visokošolskih institucij v 31 državah sveta<ref>http://www.lokalno.si/2016/03/26/152308/zgodba/FINI_Novo_mesto_je_clanica_mocnega_projekta_Globalnega_partnerstva/?cookieu=ok</ref>. Trenutni dekan je dr. Simon Muhič. Fakulteta v okviru dodiplomskega študija izvaja naslednje programe: * Visokošolski študijski program Inženiring in vozila (VS) * Univerzitetni študijski program Inženiring in vozila (UN) Fakulteta v okviru podiplomskega študija izvaja naslednje programe: * Magistrski študijski program Inženiring in avtomobilska industrija (MAG) * Doktorski študijski program Inženiring in avtomobilska industrija (DR) == Opombe== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.fini-unm.si/ Uradna spletna stran] {{school-stub}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2009]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] {{Normativna kontrola}} izemrlucd3qxrs0fqkh50q9yz9m6zw6 6749638 6749619 2026-09-12T13:49:01Z Andrejj 94 članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. 6749638 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto| native_name=| image=Šolski center Novo mesto.jpg| established=2009| type=| dean=dr. [[Simon Muhič]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fini-unm.si/ www.fini-unm.si] | }} '''Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto''' (kratica '''FINI''') je [[fakulteta]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Delovati je začela leta 2009. Ustanovitelja fakultete sta [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] in [[Šolski center Novo mesto]]. Pri izvajanju študijskih programov se fakulteta povezuje z gospodarstvom<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042741402 |title=arhivska kopija |accessdate=2016-07-31 |archive-date=2016-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160818132251/https://www.dnevnik.si/1042741402 |url-status=dead }}</ref> in je prva in edina fakulteta v Sloveniji, ki je članica projekta Globalnega partnerstva, ki vključuje 55 visokošolskih institucij v 31 državah sveta<ref>http://www.lokalno.si/2016/03/26/152308/zgodba/FINI_Novo_mesto_je_clanica_mocnega_projekta_Globalnega_partnerstva/?cookieu=ok</ref>. Trenutni dekan je dr. Simon Muhič. Fakulteta v okviru dodiplomskega študija izvaja naslednje programe: * Visokošolski študijski program Inženiring in vozila (VS) * Univerzitetni študijski program Inženiring in vozila (UN) Fakulteta v okviru podiplomskega študija izvaja naslednje programe: * Magistrski študijski program Inženiring in avtomobilska industrija (MAG) * Doktorski študijski program Inženiring in avtomobilska industrija (DR) == Opombe== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.fini-unm.si/ Uradna spletna stran] {{school-stub}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2009]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] {{Normativna kontrola}} 67c34nbsh7qhj8vkzzg5cba5ijl9xb3 10 205908 6749981 6224389 2026-09-13T10:52:43Z Marko3 1829 6749981 wikitext text/x-wiki <span class="nowrap">{{{m|{{Podatki države {{{1}}} | flaglink/core | variant = {{{f|{{{2|}}}}}} | size = {{{size|}}} | name = {{{name|}}} | altvar = {{{altvar|}}} | altlink = na {{#switch: {{lc:{{{2|}}}}} | j | junior | jesc = the Junior Eurovision Song Contest | dance | edc = the Eurovision Dance Contest | m | musicians | eym = the Eurovision Young Musicians | dancers | eyd = the Eurovision Young Dancers | c | choir = Eurovision Choir | a | asia = Pesmi Evrovizije Azije | tv = the ABU TV Song Festival | radio = the ABU Radio Song Festival | tsc = the Turkvision Song Contest | bala = the Bala Turkvision Song Contest | Pesmi Evrovizije}} {{{y|}}} }}}}}</span><noinclude> {{documentation}} </noinclude> sfh4pl3xp31274n7o7acajw7087nzgw 0 220624 6749950 6728719 2026-09-13T09:10:06Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6749950 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Hrvaško-slovenski kmečki upor | partof = | image = Oton Ivekovic, Smaknuce Matije Gupca (na trgu ispred crkve sv. Marka u Zagrebu).jpg | caption = ''Sodobna predstavitev usmrtitve Matije Gubca na trgu pred Sv. Marka v Zagreb'', avtor Oton Iveković (1912) | date = 28. januar – 9. februar 1573 | place = severozahod [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaške]], [[vojvodina Kranjska|Kranjska]] in [[vojvodina Štajerska|Štajerska]], [[Habsburška monarhija]] | territory = | result = upor zadušen | combatant1 = slovenski in hrvaški kmetje | combatant2 = štajersko, kranjsko in hrvaško plemstvo<br>[[Uskoki]] | commander1 = [[Matija Gubec]](usmrčen)<br>[[Ilija Gregorić]](usmrčen)<br>[[Ivan Pasanec]](ubit v boju)<br>[[Nikola Kupinić]] | commander2 = [[Gašpar Alapić]]<br>[[Josip Thurn]]<br>[[Ferenc Tahi]] | strength1 = 8000–12.000{{sfn|Čečuk|1960|p=499}} kmetov | strength2 = 5000{{sfn|Čečuk|1960|p=499}} vojakov | casualties1 = 3000–5000{{sfn|Čečuk|1960|p=500}} ubitih }} [[Slika:Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg|thumb|right|350px|''Upodobitev boja pri [[Krško|Krškem]]'' hrvaško-slovenskega kmečka upora v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]]] '''Hrvaško-slovenski kmečki upor''' ({{Langx|hr|Hrvatsko-slovenska Seljačka buna}}), tudi '''slovensko-hrvaški kmečki upor''', '''Gubčev upor''' ali '''Gubčev kmečki upor''' ({{Langx|hr|Gupčeva buna}}) je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na Slovenskem, bil je med največjimi in najboljše organiziran. Upor, ki ga je sprožilo kruto ravnanje s podložniki barona [[Ferenc Tahi|Ferenca Tahija]], se je po 12 dneh končalo s porazom upornikov in krvavim maščevanjem plemstva. Odvijal se je leta 1573, priprave pa so se začele že leto prej, trajal pa je samo dva tedna. Boj je zajel okoli 5000 km², udeležilo se je približno 12.000 puntarjev. Vodja upora je bil Ilija Gregorić, upornike pa je vodil Matija Gubec. Kmetje so med januarjem in februarjem zavzeli številne [[grad]]ove in mesta, 3. februarja 1573 so uporniki napadli [[Brežice]], zavzeli mesto, ne pa grad (zaradi mogočnega topa). 5. februarja je prišlo do prvega pomembnejšega spopada med uporniki in plemstvom. Plemstvo je zbralo močno vojsko z [[uskoki]], ki so porazili uporniško vojsko. Okrog 3000 upornikov je bilo pobitih ali so utonili v Savi, več jih je bilo ujetih. Upor na slovenskih tleh se je končal 8. februarja, ko je plemiška vojska pod [[grad Kunšperk|gradom Kunšperk]] porazila Gregorićevo vojsko. 9. februarja je tudi Gubec doživel poraz pri Stubiških Toplicah na Hrvaškem. Plemstvo se je nad podložniki kruto maščevalo. [[Matija Gubec|Matijo Gubca]] so odpeljali v [[Zagreb]], 15. februarja so ga javno mučili in usmrtili. Kronali so ga z železno krono ter ga razčetverili. Leto dni kasneje so v Zagrebu usmrtili tudi [[Ilija Gregorić|Ilija Gregorića]]. == Ozadje == V poznem 16. stoletju je grožnja [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] vpadov obremenjevala gospodarstvo južnih bokov [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in fevdalci so nenehno povečevali svoje zahteve do kmetov. V Zagorju je k temu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani barona Ferenca Tahija, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[teror]]ja nad kmečkim prebivalstvom in njegovi spori s sosednjimi baroni glede zemlje, ki segajo v leto 1564, ki so prerasli v oborožene spopade.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. == Upor== Upor je 28. januarja 1573 sočasno izbruhnil na več delih Štajerske, Kranjske in Hrvaške. Politični program upornikov je bil zamenjati plemstvo s kmečkimi uradniki, ki bi bili odgovorni neposredno cesarju, ter odpraviti vse fevdalne posesti in obveznosti do [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. Sestavljena je bila kmečka vlada s člani Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mogaić.{{sfn|Adamček|1968|p=91}} Izdelani so bili daljnosežni načrti, vključno z odpravo deželnih meja, odprtjem cest za trgovino in samovlado kmetov. Vodja upornikov Ilija Gregorić je načrtoval obsežno vojaško operacijo, da bi zagotovil zmago uporu. Vsako kmečko gospodinjstvo je zagotovilo enega človeka za vojsko, kar je poželo nekaj začetnih uspehov; njihovi revolucionarni cilji pa so vznemirili plemstvo, ki je v odgovor dvignilo vojsko. Uporniki so uporabljali mrežo informatorjev, ki so posredovali informacije o premikih nasprotnih enot; pa so vohuni med kmeti sami posredovali informacije o širjenju upora plemstvu.{{sfn|Antoljak|1973|pp=95–96}} == Povračilni ukrepi == 5. februarja<ref name="armije1968">{{navedi knjigo|author=Belgrade (Serbia). Vojni muzej Jugoslovenske narodne armije|title=Fourteen Centuries of Struggle for Freedom|url=https://books.google.com/books?id=2m8MAQAAMAAJ|year=1968|publisher=Military Museum|page=xxvi}}</ref> je uskoški stotnik in baron Jobst Joseph von Thurn vodil vojsko 500 uskokov iz Kostanjevice in nekaj nemških vojakov<ref name=Corovic326>{{navedi knjigo|author=Владимир Ћоровић|title=Историја Југославије|url=https://books.google.com/books?id=eM1NAAAAMAAJ|year=1933|publisher=Народно дело|page=326}}</ref>, ki je premagala uporniški odred Nikole Kupiniča pri Krškem (na Spodnjem Štajerskem), kar je bil prvi večji poraz upornikov. To je hitro oslabilo upor na Kranjskem in Štajerskem. Naslednji dan je bil pri Samoborju poražen še en oddelek upornikov. 9. februarja je potekala odločilna bitka na Stubičkem polju. Gubec in njegovih 10.000 mož se je močno upiralo, a po krvavi štiriurni bitki jih je baronska vojska premagala in Gubca zajela. Upor ni uspel. Maščevanje je bilo brutalno: poleg 3000 kmetov, ki so umrli v bitki, je bilo veliko ujetnikov obešenih ali pohabljenih. Matijo Gubca so 15. februarja javno mučili in usmrtili. Policisti Petar Ljubojević, Vuk Suković in Dane Bolčeta (pravoslavni) ter Juraj Martijanović in Tomo Tortić (katoličani) so bili vsi obsojeni na dosmrtno ječo in izgubili vse svoje premoženje.{{sfn|Klaić|1928|p=14}} Mogaić je bil ubit v zadnji bitki, Pasanec pa najverjetneje v enem od spopadov v začetku februarja. Gregoriću je uspelo pobegniti, a so ga v nekaj tednih ujeli, pripeljali na zaslišanje na [[Dunaj]] in leta 1574 usmrtili v Zagrebu.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=20|title=GREGORIĆ, Ilija|encyclopedia=Croatian Biographical Lexicon|publisher=Miroslav Krleža Institute of Lexicography|year=2002|language=hr|accessdate=1 February 2018|archive-date=2018-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180201193016/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=20|url-status=dead}}</ref> == Zapuščina == Gubčev upor in mučenje sta v Sloveniji in na Hrvaškem pridobila legendarni status. Navdihnil je številne pisatelje in umetnike, med drugim pisatelja [[Miroslav Krleža|Miroslava Krležo]] in [[Avgust Šenoa|Augusta Šenoo]], pesnika [[Anton Aškerc|Antona Aškerca]] (''Kronanje v Zagrebu'') ter kiparja [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]] in [[Stojan Batič|Stojana Batiča]]. Vodilni hrvaški filmski režiser [[Vatroslav Mimica]] je leta 1975 produciral film o uporu z naslovom ''Anno Domini 1573'' ter televizijsko serijo v štirih delih. Dogodki so navdihnili tudi ''Gubec-beg'', prvo hrvaško rock opero (1975).<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/aktualno/novosti-iz-osrh/item/3612-simfonijski-puhacki-orkestar-izveo-rock-operu-gubec-beg-u-povodu-dana-neovisnosti-rh.html|title=Simfonijski puhački orkestar izveo rock-operu Gubec-beg u povodu Dana neovisnosti RH|date=11 October 2017|language=hr|accessdate=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117190638/https://hrvatski-vojnik.hr/aktualno/novosti-iz-osrh/item/3612-simfonijski-puhacki-orkestar-izveo-rock-operu-gubec-beg-u-povodu-dana-neovisnosti-rh.html|archive-date=17 January 2018|url-status=dead}}</ref> Hrvaško-slovenski upor je leta 1937 v svoji drami ''[[Velika puntarija]]'' predstavil [[Bratko Kreft]], ki je v uvodu v dramo napisal tudi krajšo študijo o kmečkih uporih na Slovenskem. Uporu sta posvečena muzej pri gradu Oršić v Gornji Stubici in muzej v Krškem (Slovenija). Obnova bitke na Stubičkem polju, ki poteka vsako leto od leta 2008, je od takrat postala ena najbolj priljubljenih zgodovinskih uprizoritev na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nacional.hr/spektakularna-bitka-kod-stubice-ove-godine-slavi-desetu-godisnjicu/|title=Spektakularna 'Bitka kod Stubice' ove godine slavi desetu godišnjicu|work=nacional.hr|date=31 January 2018|language=hr|accessdate=31 January 2018}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px"> File:Spomenik seljačkoj buni 1573..JPG|Veliki spomenik v Gornji Stubici, Antun Augustinčić, 1971) File:Matija Gubec statue head closeup.jpg|Doprsni kip Matije Gubca v Zagrebu File:Matija.jpg|Kip Matije Gubca, Markov trg, Zagreb </gallery> == Glej tudi== *[[Kmečki upori v literaturi]] == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite journal |url=https://hrcak.srce.hr/176309 |title=Prilozi povijesti seljačke bune 1573. |journal=Radovi Filozofskog Fakulteta: Odsjek Za Povijest |issue=6 |date=October 1968 |last=Adamček |first=Josip |pages=51–96 |language=hr |format=PDF |accessdate=1 February 2018}} *{{cite journal|url=https://hrcak.srce.hr/57241|title=Nekoliko marginalnih opaski o seljačkoj buni 1573. godine|trans-title=Marginalia to the 1573 peasant uprising|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Zagrebu|volume=5|issue=1|date=November 1973|last=Antoljak|first=Stjepan|pages=93–111|language=hr|format=PDF|accessdate=6 September 2017}} *Cvirn, Janez, et al. (2000). ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana: Mladinska knjiga. *{{cite journal|url=http://hrcak.srce.hr/83712|title=Tragom poginulih seljaka u Seljačkoj buni 1573. godine|first=Božidar|last=Čečuk|pages=499–503|volume=3|date=March 1960|journal=Papers and Proceedings of the Department of Historical Research of the Institute of Historical and Social Research of Croatian Academy of Sciences and Arts|publisher=Croatian Academy of Sciences and Arts|location=Zagreb, Croatia|format=PDF|language=hr|accessdate=5 September 2017}} *{{cite book |last=Fine |first=John V. A. |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} *{{cite journal|last=Grafenauer|first=Bogo|year=1955|title=Stara in nova vprašanja ob hrvatsko-slovenskem kmečkem uporu 1573|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VZXSHYR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=9|issue=1–4|pages=170–188}} * {{cite journal|last=Hozjan|first=Andrej|year=2024|title=Ukrepi notranjeavstrijskih in štajerskih oblasti ob hrvaško-slovenskem kmečkem uporu leta 1573|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5YEA8DJD/26e0a97a-11c3-4b69-bdfc-48548982f730/PDF|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=72|issue=3|pages=475–502|cobiss=226195203}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://sistory.si/publication/38498 |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |year=2009 |location=Ljubljana |pages=51, 68 |cobiss=245213440}} *{{navedi knjigo|first=Vjekoslav|last=Klaić|author-link=Vjekoslav Klaić|title=Crtice iz Hrvatske prošlosti|url=https://books.google.com/books?id=Rx0iAAAAMAAJ|year=1928|publisher=Matica hrvatska|language=hr}} *{{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=315-318 |language=de, la |cobiss=30015233}} *{{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo|year=2021|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|pages=207–210|cobiss=72648195|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} *{{navedi knjigo|last=Škaler|first=Stanislav|title=Po poteh slovensko-hrvaškega kmečkega upora 1573|year=1971|publisher=Obzorja|location=Maribor|language=sl|cobiss=5948672}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20040803164359/http://www.mdc.hr/msb/en-index.htm Peasants' Revolt Museum] [[Kategorija:Kmečki upori na Slovenskem]] [[Kategorija:Leto 1573]] {{normativna kontrola}} 9lyphvntqkndp4cxs1yr1xkdsqzrzhj 0 220626 6749979 6540363 2026-09-13T10:44:20Z MaksiKavsek 244409 /* Viri */ 6749979 wikitext text/x-wiki '''Drugi slovenski kmečki upor''' je bil eden iz niza [[kmečki upori na Slovenskem|kmečkih uporov]] na [[Slovenija|Slovenskem]], ki se je začel leta [[1635]]. Zametki upora so se začeli že leta [[1630]], ko so se začeli povezovati različni podložniki na gospostvih [[Ojstrica]], [[Gornji Grad]], [[Laško]] in podložniki s [[Kranjska|Kranjske]]. Upor je v največjem obsegu zajel območje veliko 15.000&nbsp;km², trajal pa je 2 meseca. V uporu je sodelovalo 15.000 upornikov. Na spodnjem Štajerskem so uporni [[kmet]]je požgali okoli 70 graščin, [[samostan]]ov in [[župnišče|župnišč]]. Na Kranjskem so uničili več [[Mitnica|mitnic]] pri [[Postojna|Postojni]] in zasedli okoli 20 graščin. Pri zadušitvi upora je sodelovalo okoli 1800 vojakov iz [[Vojna krajina|Vojne krajine]], ki so upor zadušili v okolici [[Šoštanj]]a, [[Leskovec|Leskovca]] in [[Pleterje, Krško|Pleterij]]. Mesta so se obrnila na stran podložnikov oz. plemstva glede na svoje koristi. Oblasti so upornike kaznovale na različne načine, od [[smrtna kazen|smrtne kazni]] do prisilnega dela na Ogrskem, mnogo upornikov pa je dobilo denarne kazni. == Viri == * Več avtorjev, 2000. ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |pages=325 |language=de, la |cobiss=30015233}} {{hist-stub}} [[Kategorija:Kmečki upori na Slovenskem]] [[Kategorija:Leto 1635]] 9egoqfentip5yieq8pmt3cybjxw0zuz 0 222920 6749614 6692388 2026-09-12T13:05:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749614 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|awards=Za literaturo: Nagrada Prešernovega sklada, 2007; Nagrada Novo mesto short, 2017; Desetnica, 2018; Levstikova nagrada, 2023; Župančičeva nagrada, 2025 Za aktivizem: Nagrada ženske o ženskah, 2022|movement=LGBTQI+|residence=Ljubljana}} '''Suzana Tratnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]], [[prevajalec|prevajalka]], [[sociolog|sociologinja]], [[Publicist|publicistka]] in [[Lezbijka|lezbična]] aktivistka, * [[20. april]] [[1963]], [[Murska Sobota]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/tratnik-suzana/|title=TRATNIK, Suzana, Obrazi Slovenski pokrajin|date=23. 11. 2023|accessdate=21. 6. 2024}}</ref> ==Življenje== Otroštvo in zgodnjo mladost je preživela v Murski Soboti, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi se je preselila v Ljubljano.<ref name=":0" /> Na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] (FSPN) je diplomirala iz sociologije, z nalogo Lezbično in gay gibanje - subkultura ali pravica do življenjskega stila?<ref>{{Navedi knjigo|title=Lezbično in gay gibanje - subkultura ali pravica do življenjskega stila?|last=Tratnik|first=Suzana|publisher=Diplomska naloga|year=1990|isbn=|cobiss=15745629}}</ref> na [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana|Fakulteti za podiplomski študij ISH]] v Ljubljani pa magistrirala iz [[antropologija|antropologije]] [[Družbeni spol|spolov]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Lezbična zgodba - literarna konstrukcija seksualnosti|last=Tratnik|first=Suzana|publisher=Magistrsko delo|year=2004|cobiss=23215965}}</ref> == Lezbična aktivistka == Velja za pionirko lezbičnega gibanja v Sloveniji in uveljavljanja [[Pravice LGBT v Sloveniji|pravic slovenske skupnosti LGBTQI+]]. Leta 1987 sta skupaj z [[Nataša Sukič|Natašo Sukič]] ustanovili lezbično skupino LL pri ženski sekciji Lilit prvo v Jugoslaviji in Vzhodni Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/petindvajset-let-lezbicne-sekcije-ll.html|title=Petindvajset let Lezbične sekcije LL|date=9. 11. 2012|accessdate=21. 6. 2024|publisher=Delo}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.opazovalec.si/kako-je-lilit-ustvarila-prvi-javni-prostor-samo-za-zenske/|title=Kako je Lilit ustvarila prvi javni prostor samo za ženske|date=23. 4. 2021|accessdate=21. 6. 2024|website=Opazovalec.si|last=Fajon|first=Nataša}}</ref> To je danes [[Lezbična sekcija LL]] pri [[Društvo ŠKUC|Društvu Škuc]]. Skupina je izdala dve številki [[Lezboz|Lesbozina]]<ref>{{Navedi knjigo|title=Lesbozine|publisher=ŠKUC-forum, Lezbiška sekcija|year=1988-1989|cobiss=8557568}}</ref> in organizirala vrsto dogodkov, srečanj in razprav ter tako generirala lezbično kulturo in pravice v Sloveniji (Jugoslaviji).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ljudmila.org/lesbo/zlozenke_skucll.htm|title=LEZBIČNA SEKCIJA ŠKUC LL, zloženka|date=2001|accessdate=21. 6. 2024}}</ref> V lezbičnem klubu [[Monokel]], ki je nastal v okviru Škuceve sekcije LL in deluje na [[AKC Metelkova mesto|Metelkovi]], je med letoma 2001 in 2008 vodila kulturnoumetniški program. Sodelovala je tudi pri oblikovanju programa v [[Cafe Open|Cafeju Open]], in sicer med letoma 2008 in 2013.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/tratnik-suzana/|title=TRATNIK, Suzana, Obrazi Slovenski pokrajin|date=23. 11. 2023|accessdate=21. 6. 2024}}</ref> Je dolgoletna sodelavka [[Festival LGBT-filma|Festivala LGBT Filma]], najstarejšega tovrstnega festivala v Evropi in najstarejšega mednarodnega filmskega festivala v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=Festival LGBT filma, spletna stran z arhivom od leta 1993|accessdate=21. 6. 2024}}</ref> Leta 2012 je bila v ustanovni ekipi festivala lezbične ustvarjalnosti in aktivizma [[Lezbična četrt]] in bila v organizacijskem odboru vseh kasnejših izdaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://skuc.org/lezbicna-cetrt-2024|title=Društvo ŠKUC: Jubilejna 10. edicija festivala Lezbična četrt - Re: ciklaža}}</ref> V okviru Alternative Ljubljana od leta 2017 vodi LGBT-ture, sprehode po urbanih točkah spočetja in razvoja lezbične skupnosti v slovenskem glavnem mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljana LGBT Tour {{!}} Alternative Ljubljana {{!}} Tours & Workshops|url=https://alternativetoursljubljana.com/ljubljana-lgbt-tour/|website=Alternative Tours Ljubljana|accessdate=2025-06-19|language=en-US}}</ref> Je dejavna soustvarjalka digitaliziranega Škucovega LGBTQ arhiva (1984-2023) pri Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ).<ref>{{Navedi splet|title=Razstava fotografij: Po korakih - Škuc LGBT digitalni arhiv 1984-2021 - Dogodki in novice - Inštitut za novejšo zgodovino Slovenije|url=https://www.inz.si/en/Dogodki/Razstava-fotografij-Po-korakih---Skuc-LGBT-digitalni-arhiv-1984-2021/|website=www.inz.si|accessdate=2025-06-19|language=en}}</ref> Jeseni 2024 je sodelovala pri nastanku razstave Prostori gibanja - 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani. S soavtorico, kustosinjo [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnega muzeja Ljubljana]], [[Corinne Brenko]], sta izbrali in v kontekst umestili izvirne dokumente in predmete s spontanih in organiziranih dogodkov, ki pomenijo prelomnico v razvoju gibanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prostori gibanja – razstava o štirih desetletjih LGBT-skupnosti v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/prostori-gibanja-razstava-o-stirih-desetletjih-lgbt-skupnosti-v-ljubljani/725378|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-07|language=sl|first=Polona|last=Balantič}}</ref> == Publicistka in javna govorka == [[slika:SuzanaTratnik fotoBarbaraBerce small.jpg|left|thumb|Suzana Tratnik leta 2011]] Suzana Tratnik je leta 1995 z Natašo Sukič (pod psevdonim Nataša S. Segan) souredila delo ''L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984–1995''.<ref>{{Navedi knjigo|title=L : zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem : 1984-1995|last=Tratnik, Suzana; Segan, Nataša S.|year=1995|cobiss=54169856}}</ref> Leta 2004 je v knjižni obliki izšla njena magistrska naloga z naslovom ''Lezbična zgodba - literarna konstrukcija seksualnosti''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lezbična zgodba : literarna konstrukcija seksualnosti|last=Tratnik|first=Suzana|year=2004|cobiss=215497984}}</ref> Njeni krajši esejistični teksti so leta 2013 izšli v zbirki spisov ''Konec strpnosti''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Konec strpnosti|last=Tratnik|first=Suzana|year=2013|cobiss=270082048}}</ref> V skladu s feminističnim in aktivističnim geslom »Osebno je politično« se je Tratnik leta 2013 odločila zapisati osebno zgodovino svojega vstopa v lezbični aktivizem v Jugoslaviji, Sloveniji in po svetu, v delu z naslovom ''Lezbični aktivizem po korakih''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lezbični aktivizem po korakih|last=Tratnik|first=Suzana|year=2013|cobiss=267526656}}</ref> Od 80. let prejšnjega stoletja redno objavlja angažirana publicistične besedila o položaju lezbijk v Sloveniji, tako v medijih, namenjenih najširši javnosti, kot v medijih, namenjenih skupnosti (Revolver, Lesbozine, Lezbomanija, ''Pandora, Narobe, Lesbo ...).''<ref name=":0" /> Pogosto se udeležuje dogodkov o položaju LGBTQI+ skupnosti in javno govori o tej družbeni temi.<ref>{{Navedi splet|url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/suzana-tratnik-v-80-letih-se-je-vkljucevala-v-lezbicno-gibanje-722457|title=Suzana Tratnik: v 80. letih se je vključevala v lezbično gibanje|date=20. 2. 2019|accessdate=21. 6. 2024|website=Vestnik|last=Rituper Rodež|first=A. Nana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/kulturni-boj-ki-se-nikoli-ne-konca|title=Kulturni boj, ki se nikoli ne konča|website=Delo|date=9. 12. 2022|last=Lesničar|first=Tina|accessdate=21. 6. 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/vecina-ljudi-se-vsaj-del-zivljenja-znajde-na-nekem-obrobju-suzana-tratnik/|title=»Večina ljudi se vsaj del življenja znajde na nekem obrobju.« Pogovor s Suzano Tratnik.|date=4. 2. 2021|accessdate=21. 6. 2024|website=Metropolitan|last=Božič|first=Vanda}}</ref> Leta 2025 je postala častna predsednica Društva za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk.<ref>{{Navedi splet|title=To je nova častna predsednica Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesta žensk! {{!}} City of Women|url=https://mestozensk.org/sl/novice/je-nova-castna-predsednica-drustva-za-promocijo-zensk-v-kulturi-mesta-zensk|website=mestozensk.org|date=2025-08-13|accessdate=2025-08-14|language=sl}}</ref> == Pisateljica in prevajalka == Suzana Tratnik v delih opisuje družbene neusklajenosti, med deli pa pogosto osvetli življenje pripadnic in pripadnikov LGBT skupnosti, predvsem lezbijk. Objavila je osem kratkroproznih zbirk, šest romanov, otroško slikanico, monodramo in radijski igri ter številna besedila v literarnih revijah in antologijah (''Modra svetloba,'' 1990, ''Ženski zalivi,'' 1996, ''Ne bomo več pridne,'' 1997, ''Sappho küst Europa,'' 1997, ''The Vintage Book of International Lesbian Fiction,'' 1999).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vertigo.si/ekipa/tratnik-suzana.html|title=Suzana Tratnik, scenaristka|accessdate=21. 6. 2024|website=Vertigo}}</ref> Njena dela so prevedena v prek dvajset jezikov (angleščina, arabščina, bolgarščina, češčina, grščina, hrvaščina, italijanščina, litvanščina, madžarščina, makedonščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, romunščina, ruščina, slovaščina, srbščina, španščina, švedščina, ukrajinščina). Najbolj prevajan roman ''[[Ime mi je Damjan]],'' 2005, je izšel v nemškem, češkem, romunskem, bolgarskem, srbskem, makedonskem in slovaškem prevodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=frbr%3D222451968&db=cobib&mat=allmaterials&max=100|title=Cobiss, prevodi knjige Ime mi je Damjan}}</ref> Po motivih iz zbirke kratkih zgodb ''Noben glas'' (2016) je režiserka Ester Ivakič posnela igrani film z naslovom ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]''. Celovečerec je bil premierno v Sloveniji predvajan na [[Liffe 2025|Liffu 2025]].<ref>{{Navedi splet|title=Film Ester Ivakič na Liffu doživel slovensko premiero {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/film-ester-ivakic-na-liffu-dozivel-slovensko-premiero.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> Sama je prevedla več knjig britanske, ameriške, hrvaške in bosanske proze ter strokovne literature.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=prevedla+Suzana+Tratnik&db=cobib&mat=allmaterials&cof=0_105f-a&max=100|title=Seznam romanov, ki jih je prevedla Suzana Tratnik (Cobiss)|accessdate=21. 6. 2024}}</ref> == Nagrade == Leta 2007 je za zbirko kratkih zgodb ''Vzporednice'' prejela nagrado [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]],<ref>{{Navedi novice|title=Suzana Tratnik ceni tudi trash literaturo|date=12. 2. 2017|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/suzana-tratnik-ceni-tudi-trash-literaturo/149472|newspaper=rtvslo.si|accessdate=21. 6. 2024}}</ref> leta 2017 za zbirko kratkih zgodb ''Noben glas'' nagrado Novo mesto short,<ref>{{Navedi novice|title=Novo mesto short: nagrada v roke Suzani Tratnik za knjigo Noben glas|date=29. 9. 2017|last=Šučur|url=https://www.dnevnik.si/1042786277|first=Maja|newspaper=Dnevnik|accessdate=21. 6. 2024}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> leta 2018 za roman ''Tombola ali življenje!'' nagrado [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]<ref>{{Navedi novice|title=Nagrada desetnica letos Aksinji Kermauner in Suzani Tratnik|date=4. 6. 2018|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/nagrada-desetnica-letos-aksinji-kermauner-in-suzani-tratnik/508518|newspaper=rtvslo.si|accessdate=21. 6. 2024}}</ref> leta 2023 pa za roman ''Ava'' [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/levstikovi-nagradi-za-zivljenjsko-delo-desi-muck-in-kamili-volcansek/|title=Levstikovi nagradi za življenjsko delo Desi Muck in Kamili Volčanšek|date=2023-06-08|work=|accessdate=2023-06-08|newspaper=Delo}}</ref> Za feministični aktivizem je leta 2022 prejela nagrado ženske o ženskah, ki jo podeljuje [[Mesto žensk]].<ref>{{Navedi novice|title=Nagrada ženske o ženskah Suzani Tratnik in štirim kolektivom|date=8. 3. 2022|url=https://www.mladina.si/214665/nagrada-zenske-o-zenskah-suzani-tratnik-in-stirim-kolektivom/|accessdate=21. 6. 2024|newspaper=Mladina}}</ref>. Je dobitnica [[Župančičeva nagrada|Župančičeve nagrade]] za dosežke zadnjih dveh let (2025), ko je mdr. izdala zbirko kratke proze ''Škarje''.<ref>{{Citat|title=Podelitev Župančičevih nagrad|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175140542|accessdate=2025-06-19|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> == Bibliografija == === Proza === * ''Pod ničlo'' (zbirka kratkih zgodb, 1997) * ''Ime mi je Damjan'' (roman, 2001; ponatis MK 2014, Rastem s knjigo, 2014) * ''Na svojem dvorišču'' (zbirka kratkih zgodb, 2003) * ''Vzporednice'' (zbirka kratkih zgodb, 2005, nagrada Prešernovega sklada 2007, nominacija za nagrado [[Fabula (nagrada)|fabula]]) * ''Tretji svet'' (roman, 2007, nominaciji za nagrado kresnik in na razpisu CZ za sodobni roman 2006) * ''Česa nisem nikoli razumela na vlaku'' (kratka proza, 2008, nominacija za nagrado fabula) * ''Dva svetova'' (kratka proza, 2009, nominacija za nagrado fabula) * ''Zafuškana Ganca'' (otroška slikanica, 2010, nominacija za nagrado [[Desetnica (nagrada)|desetnica]]) * ''Rezervat'' (kratka proza, 2012) * ''Noben glas'' (''z''birka kratkih zgodb, 2016, nagrada Novo mesto short, 2017'')'' * ''Tombola ali življenje!'' (roman za mladino, 2017, nagrada [[Desetnica (nagrada)|Desetnica]], 2018, nominacija za nagrado [[Modra ptica (nagrada)|modra ptica]]) * ''Norhavs na vrhu hriba'' (roman, 2019, nominaciji za nagrado modra ptica in [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]) * ''Pontonski most'' (roman, 2020) * ''Ava'' (roman za mladino, 2022, [[Levstikova nagrada]], nominacija za nagrado modra ptica) * ''Škarje (''kratka proza'','' 2023), [[Župančičeva nagrada]] === Scenariji === * ''Ime mi je Damjan'' (monodrama, režija [[Alen Jelen]], 2002<ref>{{Navedi splet|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1677|title=Ime mi je Damjan (komi-mono-tragedija)|accessdate=21. 6. 2024|website=Sigledal|archive-date=2024-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240621170237/https://repertoar.sigledal.org/predstava/1677|url-status=dead}}</ref>) * ''Lep dan še naprej'' (radijska igra, režija Alen Jelen, 2011<ref>{{Navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/kratka-radijska-igra/173250596/175029890|title=Suzana Tratnik: Lep dan še naprej (kratka radijska igra)|date=3. 3. 2024|accessdate=21. 6. 2024|website=ars.rtvslo.si}}</ref>) * ''Soba s posebnim vhodom'' (radijska igra, režija [[Saška Rakef]], 2024<ref>{{Citat|title=Suzana Tratnik: Soba s posebnim vhodom|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijska-igra/95629624/175089666|accessdate=2025-03-07|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref>) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://suzanatratnik.si/ Uradna stran Suzane Tratnik] {{Levstikovi nagrajenci}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tratnik, Suzana}} [[Kategorija:Suzana Tratnik| ]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] [[Kategorija:Lezbijke]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Tratnik, Suzana]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Tratnik, Suzana]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] p2ti8olgnk4mb3ijxw5xmrbbuaq68nz 0 238735 6749814 5362420 2026-09-12T19:26:52Z Andrejj 94 * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] 6749814 wikitext text/x-wiki '''Fakulteta za strojništvo''' je lahko: * [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani]] * [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru]] * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] {{razločitev}} evs61owvfaryggeeg6vp94xj8kdc9a5 0 240233 6749991 5215610 2026-09-13T11:13:05Z ~2026-44996-51 264415 6749991 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Josip Schmoranzer''' (tudi Šmorancer), [[Slovenci|slovenski]] [[šolnik]] in [[mikolog]], * [[5. maj]] [[1862]], [[Škofja Loka]], † [[2. december]] [[1934]], [[Merano]]. ==Življenje in delo== V Ljubljani je obiskoval gimnazijo med letoma 1873 in 1877, nato [[učiteljišče]], kjer je maturiral leta 1881 in leta 1883 opravil usposobljevalni izpit. Nato je odšel v [[Gradec]], kjer se je usposobil za učitelja [[risanje|risanja]] na obrtno-nadaljevalnih šolah, po treh letih umetnoobrtne šole na [[Dunaj]]u pa za pouk na srednjih šolah. Leta 1896 je v [[Maribor]]u opravil meščanskošolski izpit iz [[matematika|matematike]], [[tehnika|tehnike]], [[slovenščina|slovenščine]] in [[nemščina|nemščine]]. Učil je v [[Žužemberk]]u, [[Velike Lašče|Velikih Laščah]] in [[Celje|Celju]], kjer je poučeval risanje na obeh gimnazijah. Nato je bil okrajni šolski nadzornik v Mariboru. Za učitelje in učiteljske pripravnike je prirejal tečaje v Celju, Mariboru in [[Split]]u, leta 1910 je postal kljub močnemu nasprotovanju [[nemci|Nemcev]] vadniški, leta 1913 pa glavni učitelj z naslovom [[profesor]] na državnem učiteljišču v Mariboru, a je zaradi šibkega zdravja konec leta stopil v pokoj. Preselil se je k sestri na južno [[Tirolska|Tirolsko]] v [[Eppan]]. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske]] se je brez uspeha odzval v tujini živečim rojakom naslovljenemu pozivu [[Narodna vlada za Slovenijo|Narodne vlade za Slovenijo]] za službovanje v domovini. Zato je ostal na Tirolskem: pri svaku lekarnarju se je do samostojnosti izučil v tej stroki; uspešno se je ukvarjal z [[arheologija|arheologijo]], zlasti se je uveljavil med strokovnjaki kot odličen poznavalec [[goba|gob]]. Bil je tudi zaveden Slovenec. Pisal je pegagoške, arheološke in [[naravoslovje|prirodpis]]ne razprave in članke. V dobrem desetletju je naredil čez 4000 [[mikroskop]]skih preparatov gobjih [[tros]]ov. To zbirko in svojo (večinoma mikološko) knjižnico je zapustil [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]]. Po njem so imenovali tri vrste gob. ==Viri== * {{SloBio|id=545582|avtor=Bufon Zmagoslav|ime=Schmoranzer Josip|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Schmoranzer, Josip}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski arheologi]] [[Kategorija:Slovenski biologi]] [[Kategorija:Slovenski mikologi]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] rkygfjxnc7tgq19ss8pig4wuxhr6pc5 0 240667 6749779 6749337 2026-09-12T18:36:14Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 fotke iz de 6749779 wikitext text/x-wiki '''Coroniniji''' (koroníni), so [[italijani|italijanska]] [[plemič|plemiška]] rodbina, po izvoru iz [[Bergamo (pokrajina)|Bergama]] v [[Lombardija|Lombardiji]], ki se prvič omenja v [[12. stoletje|12. stoletju]]. [[Slika:Wappen der Grafen Coronini-Cronberg.png|thumb|180 px|Grb grofov Coronini-Cronberg]] [[Slika:Johann Baptist Graf Coronini-Cronberg (1794-1880).jpg|thumb|180 px|[[Johann Baptist Coronini-Cronberg|Graf Johann Baptist Coronini-Cronberg]] (1794–1880)]] [[Slika:COA Coronini von Cronberg - Tyroff AT.jpg|thumb|180 px|Grb grofov Coronini-Cronberg (poenostavljen, brez čelad)]] Ob koncu [[15. stoletje|15. stoletja]] so se Coronini naselili v [[Furlanija|Furlaniji]] in [[Gorica|Gorici]]. Johannes Coroninus je imel tri sinove, začetnike treh družinskih vej: Ciprijan (1540-1610) [[Kromberk|kromberške]], Orfej (? -1593) [[tolmin]]ske in Marsilij (? - 1594) [[Šempeter pri Gorici|šempeterske]]. Leta 1687 so postali [[grof]]i [[Sveto rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]], še pred tem pa [[Goriška (grofija)|goriški]] (1604), [[Koroška (vojvodina)|koroški]] (1634), nato [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] (1697) in [[Kranjska|kranjski]] (1705) deželni gospodje. Polagoma je njihova zemljiška posest naraščala, ne le na Goriškem in Furlaniji pač pa tudi v drugih slovenskih in sosednjih deželah. Coronini so dosegli vplivna mesta v javnem in [[politika|političnem]] življenju: [[Janez Krstnik Coronini-Cronberg|Janez Krstnik]] (1794 - 1880) in njegov sin [[Franc Coronini]] iz šempeterske ter [[Alfred Coronini]] iz kromberške, ter na [[kultura|kulturnem]] področju: [[Rudolf Coronini|Rudolf]] in [[Karl Coronini]] prav tako iz kromberške veje.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{noble-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 0i0t8d7vtip7d8lj17oah621dr6mc1b 1 257893 6749640 6749575 2026-09-12T13:59:43Z SirFranzPaul 189873 /* Čemu razločitev? */ odgovor 6749640 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} ==Družinsko drevo== Izjemno. Zame sicer prezahtevno, ampak takole bi morale izgledati vse wiki-genealogije.--[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] 23:33, 23. avgust 2010 (CEST) == Čemu razločitev? == Ob današnji prestavitvi: ali lahko "Barbo Waxensteini" pomeni še kaj drugega kot plemiško rodbino? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:28, 12. september 2026 (CEST) :Se pridružujem vprašanju, tudi glede ostalih tovrstnih preusmeritev. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 15:59, 12. september 2026 (CEST) mwrqyyt4oarr32z0hyoyujstijmhxz1 6749649 6749640 2026-09-12T14:22:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Čemu razločitev? */ odgovor 6749649 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} ==Družinsko drevo== Izjemno. Zame sicer prezahtevno, ampak takole bi morale izgledati vse wiki-genealogije.--[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] 23:33, 23. avgust 2010 (CEST) == Čemu razločitev? == Ob današnji prestavitvi: ali lahko "Barbo Waxensteini" pomeni še kaj drugega kot plemiško rodbino? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:28, 12. september 2026 (CEST) :Se pridružujem vprašanju, tudi glede ostalih tovrstnih preusmeritev. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 15:59, 12. september 2026 (CEST) :O tem smo se pogovarjali [[Pogovor:Attemsi|tule]], po mojem mnenju je namreč težko določiti, kaj bi pomenila npr. stran [[Bleiweisi]] ali pa stran [[Črnomaljski]], predvsem je to zato, da se razume, kaj stran vsebuje. Barbo je sicer priimek v Sloveniji, mogoče pa za to stran ne bi bilo narobe, če se pusti. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:22, 12. september 2026 (CEST) 26x7hqkoy4of5g8vp979qsz8k8lt6u9 6749650 6749649 2026-09-12T14:30:03Z Upwinxp 126544 /* Čemu razločitev? */ odgovor 6749650 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} ==Družinsko drevo== Izjemno. Zame sicer prezahtevno, ampak takole bi morale izgledati vse wiki-genealogije.--[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] 23:33, 23. avgust 2010 (CEST) == Čemu razločitev? == Ob današnji prestavitvi: ali lahko "Barbo Waxensteini" pomeni še kaj drugega kot plemiško rodbino? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:28, 12. september 2026 (CEST) :Se pridružujem vprašanju, tudi glede ostalih tovrstnih preusmeritev. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 15:59, 12. september 2026 (CEST) :O tem smo se pogovarjali [[Pogovor:Attemsi|tule]], po mojem mnenju je namreč težko določiti, kaj bi pomenila npr. stran [[Bleiweisi]] ali pa stran [[Črnomaljski]], predvsem je to zato, da se razume, kaj stran vsebuje. Barbo je sicer priimek v Sloveniji, mogoče pa za to stran ne bi bilo narobe, če se pusti. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:22, 12. september 2026 (CEST) :: Nisem dovolj razgledan na področju plemičev, da bi se vključeval v tisto razpravo, ampak oklepaji v naslovu so načeloma namenjeni razločevanju strani, ki bi sicer imele enak naslov. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:30, 12. september 2026 (CEST) gjtjizfw6muey49t73yqqp7dlts1f38 6749652 6749650 2026-09-12T14:39:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Čemu razločitev? */ odgovor 6749652 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} ==Družinsko drevo== Izjemno. Zame sicer prezahtevno, ampak takole bi morale izgledati vse wiki-genealogije.--[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] 23:33, 23. avgust 2010 (CEST) == Čemu razločitev? == Ob današnji prestavitvi: ali lahko "Barbo Waxensteini" pomeni še kaj drugega kot plemiško rodbino? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:28, 12. september 2026 (CEST) :Se pridružujem vprašanju, tudi glede ostalih tovrstnih preusmeritev. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 15:59, 12. september 2026 (CEST) :O tem smo se pogovarjali [[Pogovor:Attemsi|tule]], po mojem mnenju je namreč težko določiti, kaj bi pomenila npr. stran [[Bleiweisi]] ali pa stran [[Črnomaljski]], predvsem je to zato, da se razume, kaj stran vsebuje. Barbo je sicer priimek v Sloveniji, mogoče pa za to stran ne bi bilo narobe, če se pusti. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:22, 12. september 2026 (CEST) :: Nisem dovolj razgledan na področju plemičev, da bi se vključeval v tisto razpravo, ampak oklepaji v naslovu so načeloma namenjeni razločevanju strani, ki bi sicer imele enak naslov. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:30, 12. september 2026 (CEST) :::Razumem, ampak se mi to zdi bolje kot imeti take naslove strani. Kaj potem predlagaš? Meni se zdijo npr. naslovi strani [[Ravbarji]], [[Krajgerji]] itd. problematični. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:39, 12. september 2026 (CEST) jmfz3jupeo8vhgdveezktdp514pxsqp 6749951 6749652 2026-09-13T09:12:18Z Upwinxp 126544 /* Čemu razločitev? */ odgovor 6749951 wikitext text/x-wiki {{izbrani}} ==Družinsko drevo== Izjemno. Zame sicer prezahtevno, ampak takole bi morale izgledati vse wiki-genealogije.--[[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] 23:33, 23. avgust 2010 (CEST) == Čemu razločitev? == Ob današnji prestavitvi: ali lahko "Barbo Waxensteini" pomeni še kaj drugega kot plemiško rodbino? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:28, 12. september 2026 (CEST) :Se pridružujem vprašanju, tudi glede ostalih tovrstnih preusmeritev. [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 15:59, 12. september 2026 (CEST) :O tem smo se pogovarjali [[Pogovor:Attemsi|tule]], po mojem mnenju je namreč težko določiti, kaj bi pomenila npr. stran [[Bleiweisi]] ali pa stran [[Črnomaljski]], predvsem je to zato, da se razume, kaj stran vsebuje. Barbo je sicer priimek v Sloveniji, mogoče pa za to stran ne bi bilo narobe, če se pusti. —[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:22, 12. september 2026 (CEST) :: Nisem dovolj razgledan na področju plemičev, da bi se vključeval v tisto razpravo, ampak oklepaji v naslovu so načeloma namenjeni razločevanju strani, ki bi sicer imele enak naslov. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:30, 12. september 2026 (CEST) :::Razumem, ampak se mi to zdi bolje kot imeti take naslove strani. Kaj potem predlagaš? Meni se zdijo npr. naslovi strani [[Ravbarji]], [[Krajgerji]] itd. problematični. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 16:39, 12. september 2026 (CEST) :::: Jaz tukaj ne bi dajal predlogov, ker se mi ne sanja, kako je običajno v literaturi in drugih virih. Fino je, da je poenoteno, ampak ne za vsako ceno - če je razločitev z oklepaju potrebna npr. pri Ravbarjih, ni nujno tudi pri Barbo-Waxensteinih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:12, 13. september 2026 (CEST) 3x22u7bgytgcaj7jyerwpeuzlz663zb 14 258688 6749808 4069402 2026-09-12T19:21:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Spanheimi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749808 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|House of Sponheim}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o pripadnikih [[plemič|plemiške]] rodbine [[Spanheimi|Spanheim]]. [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Nemške plemiške družine]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] 9f4jmc276zdo1y1q9ocjz2l0o9w7n7n 0 259387 6749906 6749365 2026-09-13T05:19:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] na [[Grabenski (plemiška rodbina)]]: (pogovor) 6375118 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina | coat of arms = Wappenvarianten der Herren von Graben.png | coat_of_arms_size = 200px |caption = Grb Graben (Arhivi [[Matthias Laurenz Gräff]]) | surname = Herren von Graben | predikat = zu Kornberg, zu Sommeregg, zu Rosenburg, von / zum Stein | region = {{Flag|Avstrija}} [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | titles = grof Gradca<br>grof Marburga<br>grof Lienza<br>grof Hohenwanga<br>grof Heinfelsa<br>grof in gospod Gleichenberga<br>grof in gospod Sommeregga<br>gospod Kornberga<br>gospod Stein im Drautal<br>gospod in visokost Straß in Steiermark<br>gospod Rosenburga, itd. |founded = 12. stoletje |founder = Konrad in Grimoald von Graben |final ruler = Felix Jakob von Graben |current head = |dissolution = {{End date|1776/1780/1781}} }} '''Herren von Graben''', imenovani tudi ''von Grabenov'', ''ab dem Graben'', ''von (dem) Graben'', ''von Graben von (zum) Stein''<ref>Lukas von Graben zum Stein spremeni svoje ime iz ''von Graben'', ''(von) Graben von (zum) Stein'' leta 1500</ref>, ''Grabner'', ''Graben zu Kornberg'', ''Grabner zu Rosenburg'', in ''vom Graben''<ref>V zgornji Koroški in na vzhodnem Tirolskem jih imenujejo na splošno 'vom Graben'.[https://books.google.com/books?id=frhZAAAAIAAJ&q=andr%C3%A4+von+graben&dq=andr%C3%A4+von+graben&hl=de&ei=au9cTIXpFsaR4gaN5KzqBw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCwQ6AEwADgK Die Salzburger Lehen in Kärnten bis 1520]</ref> v slovenščini '''Grabenski''', je ime stare avstrijske plemiške rodbine. Izvirno s [[Kranjska|Kranjske]], očitne (ali nelegitimne) veje [[Goriški grofje|Majnhardincev]],<ref>Rudolf Granichstaedten-Czerva (1948): "Brixen - Reichsfürstentum und Hofstaat".</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=kboAAAAAcAAJ&pg=PA149&lpg=PA149&dq=herren+von+graben+lienz&source=bl&ots=6qqv3KdndC&sig=D-dsmd1IwuNSKUqv0B8-8vShYDQ&hl=de&ei=A127SvGPPJGomgOewe2tDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4#v=onepage&q=herren%20von%20graben%20lienz&f=false Google book search: Das Land Tirol: mit einem Anhange: Vorarlberg: ein Handbuch für Reisende. Von Beda Weber]</ref><ref>[https://vongrabenforschung.jimdofree.com/ Von Graben Forschung (nemško)]</ref> je družina vladala nekaterim [[Koroška (vojvodina)|koroškim]], tirolskim, [[Štajerska (vojvodina)|štajerskim]], goriškim in sodobnim italijanskim okrožjem kot ''Burggrafen'' (neke vrste vikont) in ''Herren'' (gospodi) od zgodnjega srednjega veka do 16.-17. == Zgodovina == Von Grabni se prvič omenjajo v [[12. stoletje|12. stoletju]] (brata Konrad in Grimoald Grabenski leta 1170). Von Grabni izhajajo iz stare rodbine, ki je imela istoimenski izvorni [[grad Graben]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Rodbina je izumrla leta 1776/1780 (Felix Jakob Grabenski). Med gospode Graben sodi stara avstrijska družina Orsini-Rosenberg, ki obstaja še danes, po starejših virih pa tudi družina [[De Graeff]]<ref name="familienverbandgraeff.at">{{navedi splet|url=http://www.familienverbandgraeff.at/|title=Familienverband Gräff-Graeff e. V.|website=Familienverband Gräff - Graeff, Historie-Gegenwart-Zukunft e. V.|access-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190617062833/https://www.familienverbandgraeff.at/|archive-date=2019-06-17|url-status=live}}</ref>, ki večinoma živi na Nizozemskem. Plemenska enakost z visoko plemiško družino von [[Lambergi]], prav tako s Kranjske, je zaradi enakega grba negotova. Grbe gospodarjev iz Grabna so sprejeli tudi cesarski grofje ''Jörger von Tollet'' († 1772), [[Stadel-Kornberg]] († 1882) in ''Leublfing zu R(h)ain'' († 1893 in 1985), pa tudi baroni [[Rain zu Sommeregg]] († okoli 1600). Družina von Graben, pregled družinskih linij: # Majnhardinci ## linija Am Graben (Kranjska) ### linija Am Graben, Grabenhofen (Graz, Štajerska) #### linija Thal (Štajerska) #### Rosenbergerjeva linije (družina Orsini-Rosenberg) (Štajerska) #### linija Grabner zu Rosenburg #### Kornbergerjeva linija (Štajerska) ##### Prva spodnjeavstrijska linija ##### Prva tirolska linija ###### švicarska linija ##### družina Graeff, De Graeff (Nizozemska) ##### Sommereggerjeva linija (Koroška) ###### linija Am Stein (Koroška) ###### Druga tirolska linija <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Heraldische Stammtafel der Herren von Graben sowie deren Abstammungen.jpg|Heraldično družinsko drevo gospodov Grabenskih in njihovih prednikov </gallery> === Grad Graben === Polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] v svojem delu ''[[Slava Vojvodine Kranjske]]'' navaja, da je stolpast [[Grad Graben]] posredno omenjen preko dveh vitezov bratov Konrada in Grimoald iz Grabna, ki naj bi živela okoli leta 1170. Nadalje Valvasor navaja, da je bil okoli leta 1330 lastnik gradu Ulrik II. Grabenski. S smrtjo Ruperta IV. Grabenski leta 1468<ref>Adalbert Sikora: Die Herren vom Graben in Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark. 51. Jahrgang, Graz 1960, S. 55</ref>, zadnjega moškega člana rodbine kranjske (osnovne) veje Grabenskih, je grad prešel v last koroške veje Grabenskih. Tako je bilo gospostvo in grad Graben do 1507 v posesti [[Vergil Grabenski|Vergila Grabenskega]], po njegovi smrti pa je prešel v roke bratrancev iz štajerske linije Grabenskih iz [[Kornberg]]a – bratov Andreja, Viljema in [[Wolfgang Grabenski|Wolfganga]]. Grad Graben je bil v lasti družine do leta 1510.<ref name="familienverbandgraeff.at"/> === Graben zu Kornberg === Prednik rodu Kornbergov gospodov Graben<ref>[https://books.google.at/books?id=Ocl4tqIKsOIC&pg=PA317&dq=von+graben+kornberg+150+mark+silber&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjKubn9wd7pAhUyQEEAHXrlDPEQ6AEIOTAC#v=onepage&q=von%20graben%20kornberg%20150%20mark%20silber&f=false Der Curort Gleichenberg und seine Umgebungen: ein Führer für Curgäste, Band 2, S. 317; von Wilhelm Wenzel Prášil]</ref><ref>Heimat und Sagenbuch, Graz & Umgebung, S. 60</ref> (imenovan tudi Grabner<ref>Die Salzburger Lehen in Kärnten bis 1520, S. 119; 1971</ref>) je Ulrich I Grabenski († pred 1325), o čigar starših ni nič znanega in ki ni imel očetovske dediščine. Vendar pa velja za mlajšega brata [[Gradec|Graz]] -jevih plemičev Konrad I Grabenski in Walther Grabenski iz linije Am Grabena. [29<ref>[https://vongrabenforschung.jimdofree.com/die-von-graben-forschung/geschichte/ Von Graben Forschung]</ref> Leta 1328 je družina pridobila fevd [[Kornberg]].<ref>Adalbert Sikora: Die Herren vom Graben in Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark. 51. Jahrgang, Graz 1960, p 58</ref> Kornberg je bil edini iz štajerske družine von Graben, ki je imel drugačen grb.<ref>Die Bürger von Graz: Örtliche und soziale Herkunft:(von den Anfängen bis 1500), Seite ccxlviii; von Gerhard Michael Dienes im Dbv-Verlag für die Technische Universität Graz, 1979</ref> Velik razmah družine von Graben v 14. stoletju, tudi pod različnimi imenskimi različicami, je prinesel več sprememb v grbu družine Graben. Namesto grba z modro poševno prečko na srebru so uporabili grb s srebrno lopato na rdečem.<ref name="Bartsch">[https://books.google.com/books/about/Steierm%C3%A4rkisches_Wappen_Buch_v_Zacharia.html?hl=de&id=u21FLS-_lmAC#v=onepage&q=Wappen%20von%20Graben%20Schaufel&f=false Steiermärkisches Wappen-Buch v. Zacharias Bartsch 1567, herausgegeben von Josef Zahn, Seite 105 (Graz und Leipzig 1893)]</ref> Linija Kornberga je bila verjetno najpomembnejša od Von Graben, poleg Sommereggerjeve črte v Carinthiji.<ref name="Kaiser_Friedrich_III.">[http://books.google.at/books?ei=hfNcTNmTM5CNOPDg7bwJ&ct=result&id=YGciAQAAIAAJ&dq=von+graben++kornberg&q=von+graben+#search_anchor Google Buchsuche: Kaiser Friedrich III. (1440–1493): Hof, Regierung und Politik]</ref> in Grabner v Rosenburgu. Von Grabni so bili plemiška rodbina, ki je posedovala kar nekaj gradov, med njimi Kornberg, Marburg ([[Maribor]]), [[Straß in Steiermark]], [[Riegersburg]]. Med letoma 1456 in 1564 je imela ta linija v lasti Obermarburg in grad Marburg. Več pomembnih cesarskih svetovalcev in politikov, kot je [[Friderik II. Grabenski|Friderik II.]], [[Ulrik III. Grabenski|Ulrik III.]], je prišlo iz linije Kornberg in [[Wolfgang Grabenski]]. Wolfgang († 1521) je v različnih virih omenjen kot prednik družine [[De Graeff]].<ref name="dbnl.org">[http://www.dbnl.org/tekst/molh003nieu02_01/molh003nieu02_01_1035.php Nieuw Nederlandsch biografisch woordenboek. Deel 2: La famiglia De Graeff]</ref><ref>[https://books.google.com/books/about/Genealogisches_Taschenbuch_der_Ritter_u.html?hl=de&id=jXBSsVwyu_wC#v=onepage&q=de%20graeff%20von%20graben&f=false Genealogisches Taschenbuch der Ritter- u. Adels-Geschlechter, Band 3, p 229 (1870)]</ref><ref>[http://www.triomfdervrede.nl/images/andries_de_graeff_20100113.pdf Pieter C. Vies: Andries de Graeff (1611–1678) `t Gezagh is heerelyk: doch vol bekommeringen. p 5]</ref><ref>[https://www.familienverbandgraeff.at/ Familienverband Gräff-Graeff e. V. (tedesco, inglese)]</ref> ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * Ulrik I. Grabenski († pred 1325), grad grof Gleichenberg. * Otto I. Grabenski († pred 1360), grad grof Gleichenberg, gospod Kornberga. * Ulrik II. Grabenski (~1300-~1361), grad grof na Hohenwang-[[Langenwang]], gospod iz Kornberga. * Friderik I. Grabenski († pred 1404), gospod Kornberški, grad grof Riegersburg in Gleichenberg. * [[Friderik II. Grabenski]] (~1378-1463), cesarski svetnik, diplomat, gospod Kornberški in Mariborski, grad grof in Riegersburg. * [[Ulrik III. Grabenski]] (1415-1486), ''deželni glavar'' (guverner) [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]], grad grof v [[Gradec|Gradcu]], gospod Kornberški in Mariborski. * [[Rupert V. Grabenski]] (omenjen med 1456 in 1494), cesarski komornik, upravitelj in vojaški poveljnik, grad gof Strudengau in Ehrenfels * [[Wolfgang Grabenski]] († 1521), gospod Kornberga in Mariborski, grad grof Saldenhofen. Velja za prednika družine De Graeff. * Andrej Grabenski († 1521), gospoda Kornberga in Mariborski, grad grof Saldenhofna. * Andrej Grabenski († 1556), glavar Slovenj Gradca, gospod Mariborski in Kornberški. <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Wolfgang und Andree von Graben (beide † 1521), Herren von Kornberg.jpg|Wolfgang Grabenski († 1521) in Andrej Grabenski († 1521), gospoda Kornberga, grad grof Saldenhofna </gallery> === Grabner zu Rosenburg === Ta veja je imela obsežno posest [[grad Rosenburg|Rosenburg]], Zägging in Pottenbrunn ter na Moravskem (Joslowitz) in je bila ena od zagovornikov protestantizma med [[reformacija|reformacijo]] v Spodnji Avstriji. V 16. stoletju je Grabner Rosenburg postal središče avstrijske reformacije. V 16. in zgodnjem 17. stoletju so bili Grabnerji med najbogatejšimi in najbolj spoštovanimi družinami v Avstriji in ena izmed prevladujočih protestantskih plemiških družin v državi.<ref name="Umlauft">[https://books.google.at/books?id=0Y8imH5JdGcC&pg=PA333&dq=leopold+grabner+rosenburg&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjerO6K8abpAhVuzqYKHYAOBccQ6AEIKDAA#v=onepage&q=leopold%20grabner%20rosenburg&f=false Wanderungen durch die Oesterreichisch-Ungarische Monarchie; S. 333; herausgegeben von Friedrich Umlauft (1879)]</ref><ref name="Allgemeine">[https://books.google.at/books?id=C_YRL9JvEnYC&pg=PA220&dq=sebastian+grabner+rosenburg&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjQzK7kmqDpAhUyxqYKHc-YDiQQ6AEIPzAD#v=onepage&q=sebastian%20grabner%20rosenburg&f=false Allgemeine Encyclopädie der Wissenschaften und Künste, Band 77, S. 220–222 (Leipzig 1864)]</ref><ref>[https://www.gedaechtnisdeslandes.at/orte/action/show/controller/Ort/ort/pottenbrunn.html www.gedaechtnisdeslandes.at - Pottenbrunn]</ref> ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * Christoph Grabner zu Rosenburg (klical 1487–1515), viteški politik, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * Sebastian I. Grabner zu Rosenburg († 1535), avstrijski protestant, poslanec v cesarskem parlamentu Svetega rimskega cesarstva, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * Georg Grabner zu Rosenburg († 1562), avstrijski protestant, viteški politik, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * [[Leopold Grabner zu Rosenburg]] († 1583), pomemben avstrijski protestant, gospod iz Rosenburg in Pottenbrunn. * [[Sebastian II. Grabner zu Rosenburg]] († 1613), pomemben avstrijski protestant, gospod iz Rosenburg in Pottenbrunn. <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Epitaph Hans von Dachpeck zu Greillenstein und Petronella Grabner zu Judenau 04.jpg|Epitaf Hansa von Dachpecka zu Greillensteina († 1499) in Petronelle Grabner zu Judenau </gallery> === Graben zu Sommeregg === [[Grad Sommeregg|Sommereggerjeva]] linija, ki je prihajala s Kornbergške linije, je bila med letoma 1442 in 1536 aktivna tudi kot grofje in gospodje Sommeregga na Koroškem in je bila konec 15. in v začetku 16. stoletja najpomembnejša družina na dvoru goriških [[Goriški grofje|Majnhardincev]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dolomitenstadt.at/story/ein-kirchlein-mit-geschichte/ |title=www.dolomitenstadt.at ''Ein Kirchlein mit Geschichte'' |accessdate=2021-03-19 |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122165145/https://www.dolomitenstadt.at/story/ein-kirchlein-mit-geschichte/ |url-status=dead }}</ref> Poleg Sommeregga je bil v lasti družine še Heinfels, Herbstenburg, grad Lienz, grad Stein in drugi. Najpomembnejši njen predstavnik je bil [[Koroška (vojvodina)|koroški]] [[politik]] in [[Diplomacija|diplomat]] [[Virgil von Graben]]. ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * [[Andreas von Graben zu Sommeregg]] († 1463), guverner z [[Ortenburžani|grofje Ortenburški]], grad grof in gospod iz Sommeregga * [[Vergil Grabenski]] († 1507), cesarski svetnik, diplomat, regent in guverner [[Gorizia|Gorice]], Lienza in vzhodne Tirolske, grad grof in gospod iz Sommeregga, Lienza in Heinfelsa <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Virgil von Graben (Lienz).jpg|Virgil von Graben (1430/40-1507) Huwelijkswapen van de geslachten Von Graben von Stein en Von Rain zu Sommeregg.jpg|Grb Graben zu Sommeregg-Von Rain zu Sommeregg </gallery> === Graben von Stein === ==== Koroška ==== * [[Lukas von Graben von Stein]] († 1550), cesarski častnik, grof Heinfelški, gospod iz Steina <gallery widths="100" heights="100" class="left"> </gallery> ==== Tirolska ==== * [[Otto von Graben zum Stein]] (tudi ''Graf zum Stein'') (1690-1756), [[pisatelj]] <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Otto von Graben zum Stein.jpg|Otto von Graben zum Stein (1690-1756) </gallery> ==Glej tudi== * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://vongrabenforschung.jimdofree.com/ Von Graben Forschung (nemško)] {{commons category|Von Graben}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] bd7xbbyf4d8lzdg80az8eix4932xfuj 6749913 6749906 2026-09-13T05:24:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6749913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina | name = Grabenski | other_names= Herren von Graben von Grabenov, ab dem Graben, von (dem) Graben, von Graben von (zum) Stein, Grabner, Graben zu Kornberg, Grabner zu Rosenburg, vom Graben | coat of arms = Wappenvarianten der Herren von Graben.png | coat_of_arms_size = 200px |caption = Grb Graben (Arhivi [[Matthias Laurenz Gräff]]) | surname = Herren von Graben | predikat = zu Kornberg, zu Sommeregg, zu Rosenburg, von / zum Stein | region = {{Flag|Avstrija}} [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | titles = grof Gradca<br>grof Marburga<br>grof Lienza<br>grof Hohenwanga<br>grof Heinfelsa<br>grof in gospod Gleichenberga<br>grof in gospod Sommeregga<br>gospod Kornberga<br>gospod Stein im Drautal<br>gospod in visokost Straß in Steiermark<br>gospod Rosenburga, itd. |founded = 12. stoletje |founder = Konrad in Grimoald von Graben |final ruler = Felix Jakob von Graben |current head = |dissolution = {{End date|1776/1780/1781}} }} '''Grabenski''' (''Herren von Graben'', ''von Grabenov'', ''ab dem Graben'', ''von (dem) Graben'', ''von Graben von (zum) Stein''<ref>Lukas von Graben zum Stein spremeni svoje ime iz ''von Graben'', ''(von) Graben von (zum) Stein'' leta 1500</ref>, ''Grabner'', ''Graben zu Kornberg'', ''Grabner zu Rosenburg'', ''vom Graben''<ref>V zgornji Koroški in na vzhodnem Tirolskem jih imenujejo na splošno 'vom Graben'.[https://books.google.com/books?id=frhZAAAAIAAJ&q=andr%C3%A4+von+graben&dq=andr%C3%A4+von+graben&hl=de&ei=au9cTIXpFsaR4gaN5KzqBw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCwQ6AEwADgK Die Salzburger Lehen in Kärnten bis 1520]</ref>) je ime stare avstrijske plemiške rodbine. Izvirno s [[Kranjska|Kranjske]], očitne (ali nelegitimne) veje [[Goriški grofje|Majnhardincev]],<ref>Rudolf Granichstaedten-Czerva (1948): "Brixen - Reichsfürstentum und Hofstaat".</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=kboAAAAAcAAJ&pg=PA149&lpg=PA149&dq=herren+von+graben+lienz&source=bl&ots=6qqv3KdndC&sig=D-dsmd1IwuNSKUqv0B8-8vShYDQ&hl=de&ei=A127SvGPPJGomgOewe2tDQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4#v=onepage&q=herren%20von%20graben%20lienz&f=false Google book search: Das Land Tirol: mit einem Anhange: Vorarlberg: ein Handbuch für Reisende. Von Beda Weber]</ref><ref>[https://vongrabenforschung.jimdofree.com/ Von Graben Forschung (nemško)]</ref> je družina vladala nekaterim [[Koroška (vojvodina)|koroškim]], tirolskim, [[Štajerska (vojvodina)|štajerskim]], goriškim in sodobnim italijanskim okrožjem kot ''Burggrafen'' (neke vrste vikont) in ''Herren'' (gospodi) od zgodnjega srednjega veka do 16.-17. == Zgodovina == Von Grabni se prvič omenjajo v [[12. stoletje|12. stoletju]] (brata Konrad in Grimoald Grabenski leta 1170). Von Grabni izhajajo iz stare rodbine, ki je imela istoimenski izvorni [[grad Graben]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Rodbina je izumrla leta 1776/1780 (Felix Jakob Grabenski). Med gospode Graben sodi stara avstrijska družina Orsini-Rosenberg, ki obstaja še danes, po starejših virih pa tudi družina [[De Graeff]]<ref name="familienverbandgraeff.at">{{navedi splet|url=http://www.familienverbandgraeff.at/|title=Familienverband Gräff-Graeff e. V.|website=Familienverband Gräff - Graeff, Historie-Gegenwart-Zukunft e. V.|access-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190617062833/https://www.familienverbandgraeff.at/|archive-date=2019-06-17|url-status=live}}</ref>, ki večinoma živi na Nizozemskem. Plemenska enakost z visoko plemiško družino von [[Lambergi]], prav tako s Kranjske, je zaradi enakega grba negotova. Grbe gospodarjev iz Grabna so sprejeli tudi cesarski grofje ''Jörger von Tollet'' († 1772), [[Stadel-Kornberg]] († 1882) in ''Leublfing zu R(h)ain'' († 1893 in 1985), pa tudi baroni [[Rain zu Sommeregg]] († okoli 1600). Družina von Graben, pregled družinskih linij: # Majnhardinci ## linija Am Graben (Kranjska) ### linija Am Graben, Grabenhofen (Graz, Štajerska) #### linija Thal (Štajerska) #### Rosenbergerjeva linije (družina Orsini-Rosenberg) (Štajerska) #### linija Grabner zu Rosenburg #### Kornbergerjeva linija (Štajerska) ##### Prva spodnjeavstrijska linija ##### Prva tirolska linija ###### švicarska linija ##### družina Graeff, De Graeff (Nizozemska) ##### Sommereggerjeva linija (Koroška) ###### linija Am Stein (Koroška) ###### Druga tirolska linija <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Heraldische Stammtafel der Herren von Graben sowie deren Abstammungen.jpg|Heraldično družinsko drevo gospodov Grabenskih in njihovih prednikov </gallery> === Grad Graben === Polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] v svojem delu ''[[Slava Vojvodine Kranjske]]'' navaja, da je stolpast [[Grad Graben]] posredno omenjen preko dveh vitezov bratov Konrada in Grimoald iz Grabna, ki naj bi živela okoli leta 1170. Nadalje Valvasor navaja, da je bil okoli leta 1330 lastnik gradu Ulrik II. Grabenski. S smrtjo Ruperta IV. Grabenski leta 1468<ref>Adalbert Sikora: Die Herren vom Graben in Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark. 51. Jahrgang, Graz 1960, S. 55</ref>, zadnjega moškega člana rodbine kranjske (osnovne) veje Grabenskih, je grad prešel v last koroške veje Grabenskih. Tako je bilo gospostvo in grad Graben do 1507 v posesti [[Vergil Grabenski|Vergila Grabenskega]], po njegovi smrti pa je prešel v roke bratrancev iz štajerske linije Grabenskih iz [[Kornberg]]a – bratov Andreja, Viljema in [[Wolfgang Grabenski|Wolfganga]]. Grad Graben je bil v lasti družine do leta 1510.<ref name="familienverbandgraeff.at"/> === Graben zu Kornberg === Prednik rodu Kornbergov gospodov Graben<ref>[https://books.google.at/books?id=Ocl4tqIKsOIC&pg=PA317&dq=von+graben+kornberg+150+mark+silber&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjKubn9wd7pAhUyQEEAHXrlDPEQ6AEIOTAC#v=onepage&q=von%20graben%20kornberg%20150%20mark%20silber&f=false Der Curort Gleichenberg und seine Umgebungen: ein Führer für Curgäste, Band 2, S. 317; von Wilhelm Wenzel Prášil]</ref><ref>Heimat und Sagenbuch, Graz & Umgebung, S. 60</ref> (imenovan tudi Grabner<ref>Die Salzburger Lehen in Kärnten bis 1520, S. 119; 1971</ref>) je Ulrich I Grabenski († pred 1325), o čigar starših ni nič znanega in ki ni imel očetovske dediščine. Vendar pa velja za mlajšega brata [[Gradec|Graz]] -jevih plemičev Konrad I Grabenski in Walther Grabenski iz linije Am Grabena. [29<ref>[https://vongrabenforschung.jimdofree.com/die-von-graben-forschung/geschichte/ Von Graben Forschung]</ref> Leta 1328 je družina pridobila fevd [[Kornberg]].<ref>Adalbert Sikora: Die Herren vom Graben in Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark. 51. Jahrgang, Graz 1960, p 58</ref> Kornberg je bil edini iz štajerske družine von Graben, ki je imel drugačen grb.<ref>Die Bürger von Graz: Örtliche und soziale Herkunft:(von den Anfängen bis 1500), Seite ccxlviii; von Gerhard Michael Dienes im Dbv-Verlag für die Technische Universität Graz, 1979</ref> Velik razmah družine von Graben v 14. stoletju, tudi pod različnimi imenskimi različicami, je prinesel več sprememb v grbu družine Graben. Namesto grba z modro poševno prečko na srebru so uporabili grb s srebrno lopato na rdečem.<ref name="Bartsch">[https://books.google.com/books/about/Steierm%C3%A4rkisches_Wappen_Buch_v_Zacharia.html?hl=de&id=u21FLS-_lmAC#v=onepage&q=Wappen%20von%20Graben%20Schaufel&f=false Steiermärkisches Wappen-Buch v. Zacharias Bartsch 1567, herausgegeben von Josef Zahn, Seite 105 (Graz und Leipzig 1893)]</ref> Linija Kornberga je bila verjetno najpomembnejša od Von Graben, poleg Sommereggerjeve črte v Carinthiji.<ref name="Kaiser_Friedrich_III.">[http://books.google.at/books?ei=hfNcTNmTM5CNOPDg7bwJ&ct=result&id=YGciAQAAIAAJ&dq=von+graben++kornberg&q=von+graben+#search_anchor Google Buchsuche: Kaiser Friedrich III. (1440–1493): Hof, Regierung und Politik]</ref> in Grabner v Rosenburgu. Von Grabni so bili plemiška rodbina, ki je posedovala kar nekaj gradov, med njimi Kornberg, Marburg ([[Maribor]]), [[Straß in Steiermark]], [[Riegersburg]]. Med letoma 1456 in 1564 je imela ta linija v lasti Obermarburg in grad Marburg. Več pomembnih cesarskih svetovalcev in politikov, kot je [[Friderik II. Grabenski|Friderik II.]], [[Ulrik III. Grabenski|Ulrik III.]], je prišlo iz linije Kornberg in [[Wolfgang Grabenski]]. Wolfgang († 1521) je v različnih virih omenjen kot prednik družine [[De Graeff]].<ref name="dbnl.org">[http://www.dbnl.org/tekst/molh003nieu02_01/molh003nieu02_01_1035.php Nieuw Nederlandsch biografisch woordenboek. Deel 2: La famiglia De Graeff]</ref><ref>[https://books.google.com/books/about/Genealogisches_Taschenbuch_der_Ritter_u.html?hl=de&id=jXBSsVwyu_wC#v=onepage&q=de%20graeff%20von%20graben&f=false Genealogisches Taschenbuch der Ritter- u. Adels-Geschlechter, Band 3, p 229 (1870)]</ref><ref>[http://www.triomfdervrede.nl/images/andries_de_graeff_20100113.pdf Pieter C. Vies: Andries de Graeff (1611–1678) `t Gezagh is heerelyk: doch vol bekommeringen. p 5]</ref><ref>[https://www.familienverbandgraeff.at/ Familienverband Gräff-Graeff e. V. (tedesco, inglese)]</ref> ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * Ulrik I. Grabenski († pred 1325), grad grof Gleichenberg. * Otto I. Grabenski († pred 1360), grad grof Gleichenberg, gospod Kornberga. * Ulrik II. Grabenski (~1300-~1361), grad grof na Hohenwang-[[Langenwang]], gospod iz Kornberga. * Friderik I. Grabenski († pred 1404), gospod Kornberški, grad grof Riegersburg in Gleichenberg. * [[Friderik II. Grabenski]] (~1378-1463), cesarski svetnik, diplomat, gospod Kornberški in Mariborski, grad grof in Riegersburg. * [[Ulrik III. Grabenski]] (1415-1486), ''deželni glavar'' (guverner) [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]], grad grof v [[Gradec|Gradcu]], gospod Kornberški in Mariborski. * [[Rupert V. Grabenski]] (omenjen med 1456 in 1494), cesarski komornik, upravitelj in vojaški poveljnik, grad gof Strudengau in Ehrenfels * [[Wolfgang Grabenski]] († 1521), gospod Kornberga in Mariborski, grad grof Saldenhofen. Velja za prednika družine De Graeff. * Andrej Grabenski († 1521), gospoda Kornberga in Mariborski, grad grof Saldenhofna. * Andrej Grabenski († 1556), glavar Slovenj Gradca, gospod Mariborski in Kornberški. <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Wolfgang und Andree von Graben (beide † 1521), Herren von Kornberg.jpg|Wolfgang Grabenski († 1521) in Andrej Grabenski († 1521), gospoda Kornberga, grad grof Saldenhofna </gallery> === Grabner zu Rosenburg === Ta veja je imela obsežno posest [[grad Rosenburg|Rosenburg]], Zägging in Pottenbrunn ter na Moravskem (Joslowitz) in je bila ena od zagovornikov protestantizma med [[reformacija|reformacijo]] v Spodnji Avstriji. V 16. stoletju je Grabner Rosenburg postal središče avstrijske reformacije. V 16. in zgodnjem 17. stoletju so bili Grabnerji med najbogatejšimi in najbolj spoštovanimi družinami v Avstriji in ena izmed prevladujočih protestantskih plemiških družin v državi.<ref name="Umlauft">[https://books.google.at/books?id=0Y8imH5JdGcC&pg=PA333&dq=leopold+grabner+rosenburg&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjerO6K8abpAhVuzqYKHYAOBccQ6AEIKDAA#v=onepage&q=leopold%20grabner%20rosenburg&f=false Wanderungen durch die Oesterreichisch-Ungarische Monarchie; S. 333; herausgegeben von Friedrich Umlauft (1879)]</ref><ref name="Allgemeine">[https://books.google.at/books?id=C_YRL9JvEnYC&pg=PA220&dq=sebastian+grabner+rosenburg&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwjQzK7kmqDpAhUyxqYKHc-YDiQQ6AEIPzAD#v=onepage&q=sebastian%20grabner%20rosenburg&f=false Allgemeine Encyclopädie der Wissenschaften und Künste, Band 77, S. 220–222 (Leipzig 1864)]</ref><ref>[https://www.gedaechtnisdeslandes.at/orte/action/show/controller/Ort/ort/pottenbrunn.html www.gedaechtnisdeslandes.at - Pottenbrunn]</ref> ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * Christoph Grabner zu Rosenburg (klical 1487–1515), viteški politik, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * Sebastian I. Grabner zu Rosenburg († 1535), avstrijski protestant, poslanec v cesarskem parlamentu Svetega rimskega cesarstva, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * Georg Grabner zu Rosenburg († 1562), avstrijski protestant, viteški politik, gospod iz Rosenburg, Zagging in Pottenbrunn. * [[Leopold Grabner zu Rosenburg]] († 1583), pomemben avstrijski protestant, gospod iz Rosenburg in Pottenbrunn. * [[Sebastian II. Grabner zu Rosenburg]] († 1613), pomemben avstrijski protestant, gospod iz Rosenburg in Pottenbrunn. <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Epitaph Hans von Dachpeck zu Greillenstein und Petronella Grabner zu Judenau 04.jpg|Epitaf Hansa von Dachpecka zu Greillensteina († 1499) in Petronelle Grabner zu Judenau </gallery> === Graben zu Sommeregg === [[Grad Sommeregg|Sommereggerjeva]] linija, ki je prihajala s Kornbergške linije, je bila med letoma 1442 in 1536 aktivna tudi kot grofje in gospodje Sommeregga na Koroškem in je bila konec 15. in v začetku 16. stoletja najpomembnejša družina na dvoru goriških [[Goriški grofje|Majnhardincev]].<ref>{{Navedi splet |url=https://www.dolomitenstadt.at/story/ein-kirchlein-mit-geschichte/ |title=www.dolomitenstadt.at ''Ein Kirchlein mit Geschichte'' |accessdate=2021-03-19 |archive-date=2021-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122165145/https://www.dolomitenstadt.at/story/ein-kirchlein-mit-geschichte/ |url-status=dead }}</ref> Poleg Sommeregga je bil v lasti družine še Heinfels, Herbstenburg, grad Lienz, grad Stein in drugi. Najpomembnejši njen predstavnik je bil [[Koroška (vojvodina)|koroški]] [[politik]] in [[Diplomacija|diplomat]] [[Virgil von Graben]]. ==== Pomembni predstavniki rodbine ==== * [[Andreas von Graben zu Sommeregg]] († 1463), guverner z [[Ortenburžani|grofje Ortenburški]], grad grof in gospod iz Sommeregga * [[Vergil Grabenski]] († 1507), cesarski svetnik, diplomat, regent in guverner [[Gorizia|Gorice]], Lienza in vzhodne Tirolske, grad grof in gospod iz Sommeregga, Lienza in Heinfelsa <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Virgil von Graben (Lienz).jpg|Virgil von Graben (1430/40-1507) Huwelijkswapen van de geslachten Von Graben von Stein en Von Rain zu Sommeregg.jpg|Grb Graben zu Sommeregg-Von Rain zu Sommeregg </gallery> === Graben von Stein === ==== Koroška ==== * [[Lukas von Graben von Stein]] († 1550), cesarski častnik, grof Heinfelški, gospod iz Steina <gallery widths="100" heights="100" class="left"> </gallery> ==== Tirolska ==== * [[Otto von Graben zum Stein]] (tudi ''Graf zum Stein'') (1690-1756), [[pisatelj]] <gallery widths="100" heights="100" class="left"> Otto von Graben zum Stein.jpg|Otto von Graben zum Stein (1690-1756) </gallery> ==Glej tudi== * [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://vongrabenforschung.jimdofree.com/ Von Graben Forschung (nemško)] {{commons category|Von Graben}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 068l0akvkw92qxxfonrnl1prqp1oubp 0 265500 6749613 6743133 2026-09-12T13:04:29Z Andrejj 94 /* Glej tudi */ * [[Univerza v Novem mestu]] (javna) 6749613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image=University of Novo Mesto 2.jpg |native_name = |established = [[2017]] |rector = [[Marjan Blažič]] |vice_chancellor = |students = 1080 |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = https://uni-nm.si }} '''Univerza v Novem mestu''' je zasebna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Prvo akreditacijo je univerza dobila septembra 2017. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novo-mesto-dobilo-6-slovensko-univerzo.html |title=arhivska kopija |access-date=2018-02-03 |archive-date=2018-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180204000538/https://www.delo.si/novice/slovenija/novo-mesto-dobilo-6-slovensko-univerzo.html |url-status=dead }}</ref> V šolskem letu 2022/2023 je bilo vpisanih 1080 študentov (559 rednih in 521 izrednih). Število diplomantov leta 2022 je bilo 188.<ref>https://uni-nm.si/uploads/_custom/UNM_Letno_poroilo_2022_-_splet.pdf</ref> S šolskim letom 2026/27 se bo pridružila novo ustanovljeni javni [[Univerza v Novem mestu|Univerzi v Novem mestu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Članice univerze == * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu]] (javna) == Zunanje povezave == * [https://uni-nm.si/ Uni-nm.si], uradna stran {{Univerze v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2017]] 8nuxqqxifxmg2sh6fvwi7ofpc97qakw 0 266661 6749879 6378665 2026-09-12T23:36:28Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6749879 wikitext text/x-wiki '''Benedik''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 522 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 567. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Boris Benedik]] (*1966), kegljavec * [[Božo Benedik]] (1916—2004), športni (veslaški) delavec in publicist (Bled) * [[Brane Benedik]] (*1960), smučarski skakalec * [[Drago Benedik]] (1909—1974), zdravnik dermatovenerelog * [[Emil Benedik]] (*1965), klinični psiholog, psihoterapevt * [[Evgen Benedik]], klinični dietetik, pediater *[[Franc Benedik|Franc(e) Benedik]] (*1944), zgodovinar, muzealec * [[Francka Benedik|Francka (Frančiška) Benedik]] (*1947), jezikoslovka dialektologinja * [[Grega Benedik]] (*1962), alpski smučar * Gregor Benedik (1850—1923), slikar panjskih končnic * [[Jaka Benedik]], oblikovalec lesa * [[Janko Benedik]] (1868—1929), zdravnik in družbeni delavec z Bleda (Janko mlajši 1906—1977) * [[Ljudmila Benedik]], radiokemičarka (IJS) * [[Majda Benedik]] (1918—1995), zdravnica pediatrinja *[[Majda Benedik Dolničar]], pediatrinja hematoonkologinja * [[Marko Benedik]] (1940—2010), duhovnik, zgodovinski publicist, dr. * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] (1910—1999), zdravnik kirurg, zdravstveni organizator * [[Martin Benedik (profesor)|Martin Benedik]] (*1950), latinist, predavatelj FF UL * [[Matic Benedik]] (*1993), smučarski skakalec * [[Metod Benedik]] (1943—2025), kapucin, teolog, cerkveni zgodovinar, univ. profesor * [[Peter Benedik]], alpinist * [[Raša Benedik]] (*1930), baletni plesalec, koreograf (na Švedskem) *[[Tanja Benedik]], zborovodkinja * [[Valentin Benedik]] (1907—1989), župnik, popotnik, dobrotnik, publicist * Valentin Benedik, restavrator/konservator == Tuji nosilci priimka (Slovaki) == * [[Pavol Benedik]], slovaški duhovnik, avguštinec, papeški komornik v Vatikanu * [[Peter Benedik]] (*1947), slovaški nogometaš in trener == Glej tudi == * [[Benedikt (razločitev)|Benedikt]] * priimek [[Benedičič]] * priimek [[Benedek]], [[Benetek]] * priimek [[Benedetti]] * priimek [[Benedetič]] * priimek [[Bedenk]], [[Beden]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Benedik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] adtrww260cwynrq97mw3wne5u8lzgfw 0 267316 6749776 6597556 2026-09-12T18:29:30Z ~2026-49596-25 265655 /* */ 6749776 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jan III. Sobieski''', po slovensko ustrezneje poimenovan kot '''Janez III. Sobieski''', [[kralj]] [[Poljska|Poljske]], [[veliki knez]] [[Velika litovska kneževina|Litve]], * [[17. avgust]] [[1629]], Olesko, mestece blizu [[Lvov]]a v Galiciji, † [[17. junij]] [[1696]], Wilanów pri [[Varšava|Varšavi]]. Janez III. Sobieski je bil vladar [[Republika obeh narodov|poljsko-litvanske unije]] od leta 1674. Bil je odličen vojskovodja in organizator, ki je za kratek čas zadnjič dvignil Poljsko-Litvo v močno vojaško silo in jo obranil pred napadi [[Osmansko cesarstvo|Turkov]]. Najbolj odmevna je bila njegova [[Drugo obleganje Dunaja|zmaga nad Turki pred Dunajem]] (1683). Ni pa uspel notranje stabilizirati državo in vojsko. V drugem delu njegovega vladanja so ponovno prišle do izraza sredobežne tendence poljskega velikega plemstva, ki si ni želelo močnega kralja in močne države in se je za svoje koristi raje povezovalo s tujci. ==Mladost== Družina Sobieski je pripadala nižjemu rutenskemu (ukrajinskemu) plemstvu. Janov oče Jakob Sobieski (*1588, †1646) se je s službo na kraljevem dvoru povzpel na nivo visokega plemstva in ob koncu življenja napredoval na položaj kastelana v [[Krakov]]u, kar ga je uvrstilo med člane senata (zgornji dom poljskega parlamenta). Janova mati Zofia Teofillia Daniłowicz je bila vnukinja slavnega vojskovodje hetmana [[Stanisław Żółkiewski|Stanisława Żółkiewskega]]. Jan je otroštvo preživel v Żółkiewu ([[Žovkva]]). Leta 1643 je končal šolanje na Novodvorskem kolegiju v Krakovu in leta 1646 diplomiral na filozofski fakuleteti Jagelonske univerze v Krakovu. Skupaj z bratom Markom je na poti po Evropi obiskal [[Leipzig]], [[Antwerpen]], [[Pariz]], [[London]], [[Leiden]] in [[Haag]]. Pri tem je srečal pomembne osebnosti, kot so bili [[Louis II. Condéjski]], [[Karel II. Angleški]], [[Viljem II. Oranski]] ter se naučil francosko, nemško, italijansko in latinsko. ==Hitro napredovanje v vojaški hierarhiji== Leta 1648 sta se z bratom vrnila domov in se ob vstaji [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] kot prostovoljca pridružila poljsko-litvanski vojski. Jan se je odlikoval kot poveljnik oddelka konjenice, napredoval v vojaški hierarhiji in se ponovno izkazal v [[bitka pri Berestečku|bitki pri Berestečku]] (1651). Kralj ga je kot člana diplomatske misije poslal v [[Istanbul]], kjer se je naučil tatarskega in turškega jezika in se seznanil s turškim vojaškim izročilom in taktiko. Po [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)#Švedska invazija na Poljsko-Litvo|švedski invaziji na Poljsko]] (1655) se je skupaj z vojaško enoto, v kateri je sodeloval, predal švedskemu kralju [[Karel X. Švedski|Karlu X.]] in mu prisegel zvestobo. Marca 1656 je prestopil na stran poljskega kralja [[Ivan II. Poljski|Jana II. Kazimirja]] in se boril pod poveljstvom hetmana Stefana Czarnieckega. Julija 1656 je v tridnevni bitki pri Varšavi poveljeval 2.000 [[Tatari|tatarskim]] konjenikom. Čeprav močan podpornik francoske stranke, je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)#Zarota Lubomirskega|uporom Lubomirskega]] ostal zvest kralju, kar je pospešilo njegovo nadaljnjo vojaško kariero. Leta 1665 se je poročil z Marie Casimire Louise de la Grange d'Arquien, dvorno damo poljske kraljice Marie Luise Gonsaga, napredoval v čin velikega maršala in naslednje leto v velikega hetmana kraljeve vojske. Leta 1667 so se uprli [[Kozaki]] v poljskem delu [[Ukrajina|Ukrajine]] (desni breg [[Dneper|Dnepra]]). Njihov vodja, [[hetman]] Pjotr Dorošenko, je priznal vazalstvo [[Mehmed IV.|turškemu sultanu]] in poklical na pomoč [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]]. Jan je oktobra 1667 na čelu poljske kraljeve vojske pri [[Podgaytsy|Podhajcih]] premagal združeno kozaško-tatarsko vojsko in se spomladi 1668 zmagovito vrnil v [[Varšava|Varšavo]]. Ob odstopu kralja [[Ivan II. Poljski|Jana II. Kazimirja]] (1668) ga je njegova žena, ki so jo Poljaki imenovali ''Marysieńka'', poskušala s svojimi francoskimi zvezami spraviti na poljski prestol, vendar ji načrt ni uspel. Poljsko plemstvo je spomladi 1669 izvolilo za kralja kandidata Habsburžanov, [[Mihael Poljski|Mihaela Korybut Wiśniowieckega]]. Novi kralj (tako kot njegov predhodnik) ni bil sposoben urediti razmer v državi: delo sejma (poljski parlament) je bilo zaradi blokad še naprej onemogočeno, državna blagajna je bila prazna, vojaki so se v zaščito svojih interesov združevali v posamezne vojaške zveze (konfederacije). V takšnih razmerah se država ni mogla upreti Turkom, ko so jo junija 1672 pod poveljstvom [[vezir]]ja [[Köprülü Fazıl Ahmed]] paše napadli s 100.000 glavo vojsko. Po šestindvajsetdnevnem obleganju so zavzeli ključno poljsko trdnjavo [[Kamieniec Podolski]] in se približali [[Lvov]]u, ki je plačal odkupnino. Z mirom v Bučaču (oktober 1672) je Poljska-Litva izgubila Podolje in Braclavsko pokrajino ter pristala na plačevanje letnega tributa (priznala [[vazal]]stvo). To ponižanje je vendarle toliko streznilo poljsko-litovsko plemstvo, da je začasno opustilo medsebojne spore, odpovedalo sultanu dajatve in denar raje usmerilo v davek za oborožitev vojske. Poveljstvo vojske so poverili Janu Sobieskemu, ki je 11. novembra 1673 v bitki pri [[Hotin]]u dosegel še eno veliko zmago nad Osmani. Skoraj na isti dan je umrl kralj Mihael. Sijajna zmaga je Jana Sobieskega (kljub nasprotovanju pristašev [[Habsburžani|Habsburžanov]]) maja 1674 ponesla na poljski prestol. ==Poljski kralj== Kot pristaš Francozov je Jan Sobieski junija 1675 v svoji rezidenci v Jaworowu sklenil z njimi tajni sporazum, po katerem naj bi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] svoje turške zaveznike prepričal, da bi Poljski vrnili njena ukrajinska ozemlja in z njo sklenili mir; mir s Turčijo bi Sobieskemu omogočil, da bi se skupaj s Francozi bojeval proti [[Brandenburg (volilna kneževina)#Hohenzollerji (od 1415 naprej)|Brandenburgu]] in [[Habsburžani|Habsburžanom]] ter Poljski ponovno priboril tisti del [[Prusija|Prusije]], ki ga je izgubila med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|''potopom'']]. Vendar so šli dogodki drugačno pot. Vojna s Turki se je v letih 1674-76 nadaljevala in se končala, ne z mirom kot je obljubljal Ludvik XIV., ampak le s premirjem v Żurawnu (oktober 1676), ki je bil za Poljsko-Litvo komaj kaj ugodnejši od tistega v Bučaču. Podolje s trdnjavo Kamieniec Podolski je še naprej ostalo pod turško oblastjo, Poljska je dobila nazaj le območje Biała Cerkiew. Tudi na poljsko plemstvo, ki je bilo večinoma Francozom nenaklonjeno, Ludvik XIV. ni mogel niti želel vplivati in se je do Sobieskega vedel kot do svojega [[vazal]]a. Mirovno pogodbo s Turčijo so odklanjali tudi Habsburžanom naklonjeni (in od njih podkupljeni) magnati (najbogatejši plemiči), ki so bili do kralja sovražno razpoloženi in so ga celo želeli odstaviti. Za nadaljevanje vojne z "neverniki" se je zavzemala tudi [[Rimska kurija|papeška diplomacija]]. V takšnih okoliščinah in ob grozeči turški nevarnosti je Sobieski spremenil načrt. Dal je utrditi obzidji Krakova in Lvova ter 1. aprila 1683 sklenil zvezo s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], po kateri sta se pogodbenika obvezala, da si bosta v stiski pomagala z vso vojaško močjo. Ko je pozno poleti 1683 ogromna osmanska vojska (kakih 150 tisoč mož ali še več) pod poveljstvom velikega vezirja [[Kara Mustafa Paša]] [[Drugo obleganje Dunaja|obkolila Dunaj]], je Sobieski mestu prihitel na pomoč s 25.000 možmi. Ker je imel med vojaškimi poveljniki, ki so prišli [[Dunaj]]u na pomoč, najvišji čin, je prevzel vrhovno poveljstvo nad vojsko 75.000 mož in dosegel 12. septembra 1683 na Kahlenbergu briljantno zmago nad Turki. Cesar Leopold I., ki se je z dvorom umaknil v [[Passau]], se je po zmagi vedel do Sobieskega in Poljakov izredno oholo in žaljivo, med tem ko je vsa Evropa občudovala in slavila zmago poljskega orožja. ==Po zmagi na Dunaju== Jan Sobieski je skupaj za avstrijsko vojsko 9. oktobra 1683 dosegel še eno zmago nad Turki ob [[Donava|Donavi]] pri Parkanih (danes slovaško Štúrovo ob madžarski meji); dva dni prej je bil skoraj ob življenje, ko je poljska predstraža, ki ji je poveljeval, padla v turško zasedo. Leta 1684 je pod pritiskom papeške diplomacije pristopil k sveti ligi, t j poljsko-avstrijsko-beneško-papeški zvezi, ki jo je organiziral papež [[Papež Inocenc XI.|Inocenc XI.]] [[slika:Irp1686.png|thumb|Poljska-Litva leta 1686, po "večnem miru" z Rusijo.]] Sobieski je bil v nadaljnjih bojih proti Turkom (1684-91), v katerih je želel osvoboditi Podolje, Moldavijo in Vlaško in iz njih narediti vladavino za svojega najstarejšega sina Jakoba, v glavnem neuspešen. Avstrija, ki ni želela, da se okrepi vpliv Poljske na jugu, mu pri tem ni prav nič pomagala. Zato je iskal vojaško pomoč pri [[Rusko cesarstvo|Rusih]], ki so se tudi borili proti Turkom. Leta 1686 je sklenil z njimi ''večni mir'', v katerem se je v korist Rusije dokončno odrekel [[Kijev]]ski pokrajini (ki jo je Poljska leta 1667 z mirom v Andrusovu Rusiji prepustila le začasno). S Turki pa mu miru ni uspelo skleniti.<ref>Mir med Poljsko in Turčijo je bil sklenjen šele po Janovi smrti na pogajanjih v Sremskih Karlovcih leta 1699, potem ko sta Turčijo premagali Avstrija in Rusija; s tem mirom je Poljska dobila nazaj vsa ozemlja, ki jih je izgubila leta 1672, t. j. Podolje (s Kamiencem) in Braclawsko pokranjino.</ref> ==Ob koncu== Kljub temu da Sobieskemu ni uspelo skleniti miru z Osmanskim cesarstvom, je s svojo vojaško in organizacijsko spretnostjo uspel ubraniti Poljsko-Litvo pred Turki, pa čeprav so ga pri tem plemstvo in sejm ves čas ovirali. Uspel je tudi reorganizirati in posodobiti vojsko, okrepiti topniške enote in vpeljati nove taktike bojevanja. Manj uspešen je bil v notranjih zadevah. Popolnoma so neuspeli vsi njegovi poskusi, da bi okrepil položaj krone in stabiliziral vojsko. Po veliki zmagi leta 1683 so plemiči kazali malo zanimanja za obrambo dežele in litovski magnati so se raje bojevali med seboj kot s Turki. Sobieski je bil v zadnjih letih življenja pogosto resno bolan. Sporom s plemiči, ki so bili stalnica njegovega vladanja, so se pridružili spori v družini; najstarejši sin Jakob je bil v sporu z materjo in mlajšima bratoma (po Janovi smrti so na volitvah novega kralja tudi nastopali eden proti drugemu). Uspešna je bila edino poroka hčere Kunegunde z bavarskim volilnim knezom [[Maksimilijan II. Emanuel Bavarski|Maksimilijanom II. Emanuelom]] (1694). Kljub vsemu pa je premoženje vladarskega para kar naprej raslo; znala sta pridobivati denar na račun prodaje služb in časti, tako da je kralj zapustil veliko bogastvo. Sobieski je velike vsote denarja porabil za svoje rezidence v Żółkiewu in Jaworówu in še posebej za dvorec Wilanów blizu Varšave, lep primerek baročne arhitekture. Bil je mecen pesnikov in slikarjev. Med vsemi poljskimi vladarji 17. stoletja je bil najbolj izobražen in najbolj se je zanimal za literaturo in kulturno življenje. Ker sta bila z ženo pogosto ločena - on na fronti, ona na poteh po Franciji - ji je Jan pisal dolga pisma, ki so zelo zanimiv in pomemben zgodovinski vir; njena pisma se niso ohranila. Po enem letu brezvladja je Jana III. Sobieskega nasledil [[Saška (volilna kneževina)|saški]] volilni knez Friderik Avgust I., ki si je kot poljski kralj nadel ime [[Avgust Močni|Avgust II.]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |title= Zgodovina Poljske|last=Aleksander Gieysztor, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki |first= |authorlink= |year=1982 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |isbn=}} * {{navedi knjigo |title=The new encyclopaedia Britannica|url=https://archive.org/details/newencyclopaedia14ency|last= |first= |authorlink= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} {{S-start}} {{s-hou|Družina Sobieski |17. avgust|1629|17. junij |1696|}} {{s-reg|}} |- {{s-vac|last=[[Mihael Koribut Višnjevecki|Mihael I.]]}} {{s-ttl|title=Kralj Poljske <br />Veliki vojvoda Litve |years=1674–1696}} {{s-vac|next=[[Avgust II. Močni|Avgust II.]]}} {{s-off}} |- {{s-vac|last=Štefan Čarnjecki }} {{s-ttl|title=Hetman Poljske krone|years=1666–1667}} {{s-aft|rows=2|after=Dimitrij Višnjevecki }} |- {{s-vac|last= Stanislav "Revera" Potocki}} {{s-ttl|title=Veliki hetman Republike obeh narodov|years=1667–1674}} |- {{s-bef|before= Jurij Sebastjan Lubomirski}} {{s-ttl|title=Veliki maršal Poljske krone|years=1667–1674}} {{s-aft|after= Stanislav Heraklij Lubomirski}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljski kralji]] [[Kategorija:Poljski rimokatoličani]] [[Kategorija:Diplomiranci Jagelonske univerze]] [[Kategorija:Jan III. Sobieski| ]] qsq94ua85qkk0gyyk44104tplrmvfa0 6749780 6749776 2026-09-12T18:36:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6749776|6749776]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-49596-25|~2026-49596-25]] ([[User talk:~2026-49596-25|pogovor]]) - ni vira 6749780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jan III. Sobieski''', [[kralj]] [[Poljska|Poljske]], [[veliki knez]] [[Velika litovska kneževina|Litve]], * [[17. avgust]] [[1629]], Olesko, mestece blizu [[Lvov]]a v Galiciji, † [[17. junij]] [[1696]], Wilanów pri [[Varšava|Varšavi]]. Jan III. Sobieski je bil vladar [[Republika obeh narodov|poljsko-litvanske unije]] od leta 1674. Bil je odličen vojskovodja in organizator, ki je za kratek čas zadnjič dvignil Poljsko-Litvo v močno vojaško silo in jo obranil pred napadi [[Osmansko cesarstvo|Turkov]]. Najbolj odmevna je bila njegova [[Drugo obleganje Dunaja|zmaga nad Turki pred Dunajem]] (1683). Ni pa uspel notranje stabilizirati državo in vojsko. V drugem delu njegovega vladanja so ponovno prišle do izraza sredobežne tendence poljskega velikega plemstva, ki si ni želelo močnega kralja in močne države in se je za svoje koristi raje povezovalo s tujci. ==Mladost== Družina Sobieski je pripadala nižjemu rutenskemu (ukrajinskemu) plemstvu. Janov oče Jakob Sobieski (*1588, †1646) se je s službo na kraljevem dvoru povzpel na nivo visokega plemstva in ob koncu življenja napredoval na položaj kastelana v [[Krakov]]u, kar ga je uvrstilo med člane senata (zgornji dom poljskega parlamenta). Janova mati Zofia Teofillia Daniłowicz je bila vnukinja slavnega vojskovodje hetmana [[Stanisław Żółkiewski|Stanisława Żółkiewskega]]. Jan je otroštvo preživel v Żółkiewu ([[Žovkva]]). Leta 1643 je končal šolanje na Novodvorskem kolegiju v Krakovu in leta 1646 diplomiral na filozofski fakuleteti Jagelonske univerze v Krakovu. Skupaj z bratom Markom je na poti po Evropi obiskal [[Leipzig]], [[Antwerpen]], [[Pariz]], [[London]], [[Leiden]] in [[Haag]]. Pri tem je srečal pomembne osebnosti, kot so bili [[Louis II. Condéjski]], [[Karel II. Angleški]], [[Viljem II. Oranski]] ter se naučil francosko, nemško, italijansko in latinsko. ==Hitro napredovanje v vojaški hierarhiji== Leta 1648 sta se z bratom vrnila domov in se ob vstaji [[Bogdan Hmelnicki|Bogdana Hmelnickega]] kot prostovoljca pridružila poljsko-litvanski vojski. Jan se je odlikoval kot poveljnik oddelka konjenice, napredoval v vojaški hierarhiji in se ponovno izkazal v [[bitka pri Berestečku|bitki pri Berestečku]] (1651). Kralj ga je kot člana diplomatske misije poslal v [[Istanbul]], kjer se je naučil tatarskega in turškega jezika in se seznanil s turškim vojaškim izročilom in taktiko. Po [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)#Švedska invazija na Poljsko-Litvo|švedski invaziji na Poljsko]] (1655) se je skupaj z vojaško enoto, v kateri je sodeloval, predal švedskemu kralju [[Karel X. Švedski|Karlu X.]] in mu prisegel zvestobo. Marca 1656 je prestopil na stran poljskega kralja [[Ivan II. Poljski|Jana II. Kazimirja]] in se boril pod poveljstvom hetmana Stefana Czarnieckega. Julija 1656 je v tridnevni bitki pri Varšavi poveljeval 2.000 [[Tatari|tatarskim]] konjenikom. Čeprav močan podpornik francoske stranke, je med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)#Zarota Lubomirskega|uporom Lubomirskega]] ostal zvest kralju, kar je pospešilo njegovo nadaljnjo vojaško kariero. Leta 1665 se je poročil z Marie Casimire Louise de la Grange d'Arquien, dvorno damo poljske kraljice Marie Luise Gonsaga, napredoval v čin velikega maršala in naslednje leto v velikega hetmana kraljeve vojske. Leta 1667 so se uprli [[Kozaki]] v poljskem delu [[Ukrajina|Ukrajine]] (desni breg [[Dneper|Dnepra]]). Njihov vodja, [[hetman]] Pjotr Dorošenko, je priznal vazalstvo [[Mehmed IV.|turškemu sultanu]] in poklical na pomoč [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]]. Jan je oktobra 1667 na čelu poljske kraljeve vojske pri [[Podgaytsy|Podhajcih]] premagal združeno kozaško-tatarsko vojsko in se spomladi 1668 zmagovito vrnil v [[Varšava|Varšavo]]. Ob odstopu kralja [[Ivan II. Poljski|Jana II. Kazimirja]] (1668) ga je njegova žena, ki so jo Poljaki imenovali ''Marysieńka'', poskušala s svojimi francoskimi zvezami spraviti na poljski prestol, vendar ji načrt ni uspel. Poljsko plemstvo je spomladi 1669 izvolilo za kralja kandidata Habsburžanov, [[Mihael Poljski|Mihaela Korybut Wiśniowieckega]]. Novi kralj (tako kot njegov predhodnik) ni bil sposoben urediti razmer v državi: delo sejma (poljski parlament) je bilo zaradi blokad še naprej onemogočeno, državna blagajna je bila prazna, vojaki so se v zaščito svojih interesov združevali v posamezne vojaške zveze (konfederacije). V takšnih razmerah se država ni mogla upreti Turkom, ko so jo junija 1672 pod poveljstvom [[vezir]]ja [[Köprülü Fazıl Ahmed]] paše napadli s 100.000 glavo vojsko. Po šestindvajsetdnevnem obleganju so zavzeli ključno poljsko trdnjavo [[Kamieniec Podolski]] in se približali [[Lvov]]u, ki je plačal odkupnino. Z mirom v Bučaču (oktober 1672) je Poljska-Litva izgubila Podolje in Braclavsko pokrajino ter pristala na plačevanje letnega tributa (priznala [[vazal]]stvo). To ponižanje je vendarle toliko streznilo poljsko-litovsko plemstvo, da je začasno opustilo medsebojne spore, odpovedalo sultanu dajatve in denar raje usmerilo v davek za oborožitev vojske. Poveljstvo vojske so poverili Janu Sobieskemu, ki je 11. novembra 1673 v bitki pri [[Hotin]]u dosegel še eno veliko zmago nad Osmani. Skoraj na isti dan je umrl kralj Mihael. Sijajna zmaga je Jana Sobieskega (kljub nasprotovanju pristašev [[Habsburžani|Habsburžanov]]) maja 1674 ponesla na poljski prestol. ==Poljski kralj== Kot pristaš Francozov je Jan Sobieski junija 1675 v svoji rezidenci v Jaworowu sklenil z njimi tajni sporazum, po katerem naj bi [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik XIV.]] svoje turške zaveznike prepričal, da bi Poljski vrnili njena ukrajinska ozemlja in z njo sklenili mir; mir s Turčijo bi Sobieskemu omogočil, da bi se skupaj s Francozi bojeval proti [[Brandenburg (volilna kneževina)#Hohenzollerji (od 1415 naprej)|Brandenburgu]] in [[Habsburžani|Habsburžanom]] ter Poljski ponovno priboril tisti del [[Prusija|Prusije]], ki ga je izgubila med [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|''potopom'']]. Vendar so šli dogodki drugačno pot. Vojna s Turki se je v letih 1674-76 nadaljevala in se končala, ne z mirom kot je obljubljal Ludvik XIV., ampak le s premirjem v Żurawnu (oktober 1676), ki je bil za Poljsko-Litvo komaj kaj ugodnejši od tistega v Bučaču. Podolje s trdnjavo Kamieniec Podolski je še naprej ostalo pod turško oblastjo, Poljska je dobila nazaj le območje Biała Cerkiew. Tudi na poljsko plemstvo, ki je bilo večinoma Francozom nenaklonjeno, Ludvik XIV. ni mogel niti želel vplivati in se je do Sobieskega vedel kot do svojega [[vazal]]a. Mirovno pogodbo s Turčijo so odklanjali tudi Habsburžanom naklonjeni (in od njih podkupljeni) magnati (najbogatejši plemiči), ki so bili do kralja sovražno razpoloženi in so ga celo želeli odstaviti. Za nadaljevanje vojne z "neverniki" se je zavzemala tudi [[Rimska kurija|papeška diplomacija]]. V takšnih okoliščinah in ob grozeči turški nevarnosti je Sobieski spremenil načrt. Dal je utrditi obzidji Krakova in Lvova ter 1. aprila 1683 sklenil zvezo s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I.]], po kateri sta se pogodbenika obvezala, da si bosta v stiski pomagala z vso vojaško močjo. Ko je pozno poleti 1683 ogromna osmanska vojska (kakih 150 tisoč mož ali še več) pod poveljstvom velikega vezirja [[Kara Mustafa Paša]] [[Drugo obleganje Dunaja|obkolila Dunaj]], je Sobieski mestu prihitel na pomoč s 25.000 možmi. Ker je imel med vojaškimi poveljniki, ki so prišli [[Dunaj]]u na pomoč, najvišji čin, je prevzel vrhovno poveljstvo nad vojsko 75.000 mož in dosegel 12. septembra 1683 na Kahlenbergu briljantno zmago nad Turki. Cesar Leopold I., ki se je z dvorom umaknil v [[Passau]], se je po zmagi vedel do Sobieskega in Poljakov izredno oholo in žaljivo, med tem ko je vsa Evropa občudovala in slavila zmago poljskega orožja. ==Po zmagi na Dunaju== Jan Sobieski je skupaj za avstrijsko vojsko 9. oktobra 1683 dosegel še eno zmago nad Turki ob [[Donava|Donavi]] pri Parkanih (danes slovaško Štúrovo ob madžarski meji); dva dni prej je bil skoraj ob življenje, ko je poljska predstraža, ki ji je poveljeval, padla v turško zasedo. Leta 1684 je pod pritiskom papeške diplomacije pristopil k sveti ligi, t j poljsko-avstrijsko-beneško-papeški zvezi, ki jo je organiziral papež [[Papež Inocenc XI.|Inocenc XI.]] [[slika:Irp1686.png|thumb|Poljska-Litva leta 1686, po "večnem miru" z Rusijo.]] Sobieski je bil v nadaljnjih bojih proti Turkom (1684-91), v katerih je želel osvoboditi Podolje, Moldavijo in Vlaško in iz njih narediti vladavino za svojega najstarejšega sina Jakoba, v glavnem neuspešen. Avstrija, ki ni želela, da se okrepi vpliv Poljske na jugu, mu pri tem ni prav nič pomagala. Zato je iskal vojaško pomoč pri [[Rusko cesarstvo|Rusih]], ki so se tudi borili proti Turkom. Leta 1686 je sklenil z njimi ''večni mir'', v katerem se je v korist Rusije dokončno odrekel [[Kijev]]ski pokrajini (ki jo je Poljska leta 1667 z mirom v Andrusovu Rusiji prepustila le začasno). S Turki pa mu miru ni uspelo skleniti.<ref>Mir med Poljsko in Turčijo je bil sklenjen šele po Janovi smrti na pogajanjih v Sremskih Karlovcih leta 1699, potem ko sta Turčijo premagali Avstrija in Rusija; s tem mirom je Poljska dobila nazaj vsa ozemlja, ki jih je izgubila leta 1672, t. j. Podolje (s Kamiencem) in Braclawsko pokranjino.</ref> ==Ob koncu== Kljub temu da Sobieskemu ni uspelo skleniti miru z Osmanskim cesarstvom, je s svojo vojaško in organizacijsko spretnostjo uspel ubraniti Poljsko-Litvo pred Turki, pa čeprav so ga pri tem plemstvo in sejm ves čas ovirali. Uspel je tudi reorganizirati in posodobiti vojsko, okrepiti topniške enote in vpeljati nove taktike bojevanja. Manj uspešen je bil v notranjih zadevah. Popolnoma so neuspeli vsi njegovi poskusi, da bi okrepil položaj krone in stabiliziral vojsko. Po veliki zmagi leta 1683 so plemiči kazali malo zanimanja za obrambo dežele in litovski magnati so se raje bojevali med seboj kot s Turki. Sobieski je bil v zadnjih letih življenja pogosto resno bolan. Sporom s plemiči, ki so bili stalnica njegovega vladanja, so se pridružili spori v družini; najstarejši sin Jakob je bil v sporu z materjo in mlajšima bratoma (po Janovi smrti so na volitvah novega kralja tudi nastopali eden proti drugemu). Uspešna je bila edino poroka hčere Kunegunde z bavarskim volilnim knezom [[Maksimilijan II. Emanuel Bavarski|Maksimilijanom II. Emanuelom]] (1694). Kljub vsemu pa je premoženje vladarskega para kar naprej raslo; znala sta pridobivati denar na račun prodaje služb in časti, tako da je kralj zapustil veliko bogastvo. Sobieski je velike vsote denarja porabil za svoje rezidence v Żółkiewu in Jaworówu in še posebej za dvorec Wilanów blizu Varšave, lep primerek baročne arhitekture. Bil je mecen pesnikov in slikarjev. Med vsemi poljskimi vladarji 17. stoletja je bil najbolj izobražen in najbolj se je zanimal za literaturo in kulturno življenje. Ker sta bila z ženo pogosto ločena - on na fronti, ona na poteh po Franciji - ji je Jan pisal dolga pisma, ki so zelo zanimiv in pomemben zgodovinski vir; njena pisma se niso ohranila. Po enem letu brezvladja je Jana III. Sobieskega nasledil [[Saška (volilna kneževina)|saški]] volilni knez Friderik Avgust I., ki si je kot poljski kralj nadel ime [[Avgust Močni|Avgust II.]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |title= Zgodovina Poljske|last=Aleksander Gieysztor, Stefan Kieniewicz, Emanuel Rostworowski, Janusz Tazbir, Henryk Wereszycki |first= |authorlink= |year=1982 |publisher=Državna založba Slovenije |location=Ljubljana |isbn=}} * {{navedi knjigo |title=The new encyclopaedia Britannica|url=https://archive.org/details/newencyclopaedia14ency|last= |first= |authorlink= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} {{S-start}} {{s-hou|Družina Sobieski |17. avgust|1629|17. junij |1696|}} {{s-reg|}} |- {{s-vac|last=[[Mihael Koribut Višnjevecki|Mihael I.]]}} {{s-ttl|title=Kralj Poljske <br />Veliki vojvoda Litve |years=1674–1696}} {{s-vac|next=[[Avgust II. Močni|Avgust II.]]}} {{s-off}} |- {{s-vac|last=Štefan Čarnjecki }} {{s-ttl|title=Hetman Poljske krone|years=1666–1667}} {{s-aft|rows=2|after=Dimitrij Višnjevecki }} |- {{s-vac|last= Stanislav "Revera" Potocki}} {{s-ttl|title=Veliki hetman Republike obeh narodov|years=1667–1674}} |- {{s-bef|before= Jurij Sebastjan Lubomirski}} {{s-ttl|title=Veliki maršal Poljske krone|years=1667–1674}} {{s-aft|after= Stanislav Heraklij Lubomirski}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljski kralji]] [[Kategorija:Poljski rimokatoličani]] [[Kategorija:Diplomiranci Jagelonske univerze]] [[Kategorija:Jan III. Sobieski| ]] cc9z1958jy43m3ur3i9k5my799o4z5p 0 270424 6749816 6598381 2026-09-12T19:28:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Slovenci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749816 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Ambrož''', [[Slovenci|slovenski]] [[veteran vojne za Slovenijo]], * ?. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1994]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821235633/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Ambrož, Jože}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Ambrož, Jože]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Ambrož, Jože]] ltx4hmzbdmg311ok8jkiudbvws4tcub 6749817 6749816 2026-09-12T19:29:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6749816|6749816]] uporabnika [[Special:Contributions/Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[User talk:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) - a 6749817 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Ambrož''', [[Slovenci|slovenski]] [[veteran vojne za Slovenijo]], * ?. == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1994]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821235633/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Ambrož, Jože}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenci]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Ambrož, Jože]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Ambrož, Jože]] aq436lspdmi5vu59x1dra6r7yvniuis 0 273256 6749714 4754779 2026-09-12T17:16:34Z Erardo Galbi 166658 6749714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''John Barnett''', [[angleži|angleški]] [[skladatelj]] [[Židje|židovskega]] rodu, * [[15. julij]] [[1802]], [[Bedford]], † [[16. april]] [[1890]], [[Cheltenham]]. Barnett je danes najbolj poznan kot avtor [[opera|oper]]. Napisal je prvo v celoti komponirano angleško opero ''Gorska silfida'' (ang. The Mountain Sylph), krstno uprizorjena 25. avgusta 1834. Znani sta še operi ''Fair Rosamond'' (1837) in ''[[Farinelli (opera)|Farinelli]]'' (1839). Tudi njegova otroka, hči [[Clara Kathleen Barnett]] (poročena Rogers) in sin [[John Francis Barnett]] sta bila glasbenika. Bil je sorodnika znanega skladatelja [[Giacomo Meyerbeer|Giacoma Meyerbeera]]. ==Glej tudi== *[[Seznam angleških skladateljev]] * [[balet]] [[Silfida]] {{composer-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Barnett, John}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1890]] [[Kategorija:Angleški skladatelji]] [[Kategorija:Judovski Angleži]] fx2j0h3kvqy9db551qe1wxuo02xyeoc 0 277301 6749708 6300120 2026-09-12T16:50:28Z Erardo Galbi 166658 6749708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kardinal |name = Achille Silvestrini }} '''Achille Silvestrini''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[25. oktober]] [[1923]], [[Brisighella]], † [[29. avgust]] [[2019]], [[Vatikan]]. == Življenjepis == 13. julija 1946 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 4. maja 1979 je bil imenovan za [[naslovni nadškof|naslovnega nadškofa]] [[Novaliciana]] in za tajnika v [[Rimska kurija|Rimski kuriji]]; 27. maja istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 28. junija 1988 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Benedetto fuori Porta S. Paolo]]. 1. julija 1988 je bil imenovan za prefekta [[Apostolska signatura|Apostolske signature]]. Med 24. majem 1991 in 7. septembrom 2000 je bil prefekt [[Kongregacija za vzhodne Cerkve|Kongregacije za vzhodne Cerkve]]. 9. januarja 1999 je bil imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a S. Benedetto fuori Porta S. Paolo. == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Silvestrini, Achille kardinal}} [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Prefekti Kongregacije za vzhodne cerkve]] [[Kategorija:Prefekti Apostolske signature]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez Pavel II.]] s28jutwifwqk7xr9jwhx2p9t4n2ddb9 0 282692 6749945 6718216 2026-09-13T08:29:30Z ~2026-44996-51 264415 6749945 wikitext text/x-wiki '''Zlatorog''' ima več pomenov: * [[Zlatorog (mitologija)]] - bajeslovno bitje * [[Zlatorog (pripovedka)]] - slovenska ljudska [[pripovedka]] * [[Zlatorog (opera)]] - opera Viktorja Parme * [[Laško Zlatorog]], blagovna znamka piva [[Pivovarna Laško|Pivovarne Laško]] * [[Dvorana Zlatorog]], večnamenska športna dvorana v [[Celje|Celju]] * [[Tovarna Zlatorog]] - [[Maribor]] * [[Bio Hotel Zlatorog & Vila Zlatorog]] (bohinjski [[hotel Zlatorog]]) ** [[Bio Hotel Zlatorog & Vila Zlatorog|Vila Zlatorog]] ob [[Blejsko jezero|Blejskem jezeru]] * [[Košarkarski klub Zlatorog]], slovenski košarkarski klub iz Laškega * [[Zlatorog (počitniško naselje)|Kompleks Zlatorog]] - opuščeno počitniško naselje in plaža pri turističnem naselju [[Sv. Pelegrin (naselje)|Sv. Pelegrin]] južno od [[Umag|Umaga]] {{razločitev}} 1p87tgf6s28u3k9g43vcz6fd1iac957 6749946 6749945 2026-09-13T08:31:14Z ~2026-44996-51 264415 6749946 wikitext text/x-wiki '''Zlatorog''' ima več pomenov: * [[Zlatorog (mitologija)]] - bajeslovno bitje * [[Zlatorog (pripovedka)]] - slovenska ljudska [[pripovedka]] oz. [[literarni lik]] * [[Zlatorog (opera)]] - opera Viktorja Parme * [[Laško Zlatorog]], blagovna znamka piva [[Pivovarna Laško|Pivovarne Laško]] * [[Dvorana Zlatorog]], večnamenska športna dvorana v [[Celje|Celju]] * [[Tovarna Zlatorog]] - [[Maribor]] * [[Bio Hotel Zlatorog & Vila Zlatorog]] (bohinjski [[hotel Zlatorog]]) ** [[Bio Hotel Zlatorog & Vila Zlatorog|Vila Zlatorog]] ob [[Blejsko jezero|Blejskem jezeru]] * [[Košarkarski klub Zlatorog]], slovenski košarkarski klub iz Laškega * [[Zlatorog (počitniško naselje)|Kompleks Zlatorog]] - opuščeno počitniško naselje in plaža pri turističnem naselju [[Sv. Pelegrin (naselje)|Sv. Pelegrin]] južno od [[Umag|Umaga]] {{razločitev}} sqpnw4rghhh6i1vsh1ruekkytmlf6qv 0 286313 6749597 6749596 2026-09-12T11:59:54Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Nosilci legije časti]]; +[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Yves-Marie-Jacques-Guillaume de Boisboissel |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1945]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Yves-Marie-Jacques-Guillaume de Boisboissel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. maj]] [[1886]], † [[17. februar]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Boisboissel/Yves-Marie-Jacques-Guillaume_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Boisboissel, Yves-Marie-Jacques-Guillaume de}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] galtmqu30ii03zb0zz7ijp53g2sbqb0 0 286314 6749599 5935177 2026-09-12T12:13:27Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6749599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert-Marie-Jules-Camille Boissau |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1904–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert-Marie-Jules-Camille Boissau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. julij]] [[1886]], † [[19. november]] [[1950]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Boissau/Robert-Marie-Jules-Camille/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Boissau, Robert-Marie-Jules-Camille}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] rd1msjmwpml2hl7u4j72v9vyvuykx21 6749600 6749599 2026-09-12T12:15:07Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert-Marie-Jules-Camille Boissau |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1904–1946 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert-Marie-Jules-Camille Boissau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. julij]] [[1886]], † [[19. november]] [[1950]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Boissau/Robert-Marie-Jules-Camille/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Boissau, Robert-Marie-Jules-Camille}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] 5j3mv5shljtvfihnrrtn5qs6iindhfm 0 286316 6749939 5979357 2026-09-13T07:54:30Z Engelbert 76895 pp 6749939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marcel Bolotto |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel Bolotto''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. februar]] [[1887]], † [[16. januar]] [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Bolotte/Marcel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bolotto, Marcel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] etvubvknq1bjgr9olfpj8zycyd5t4a4 0 286317 6749942 5926462 2026-09-13T08:07:09Z Engelbert 76895 pp 6749942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Auguste Bonavita |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1943 |rank=[[Slika:Army-FRA-OF-07.svg|25px]] [[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Auguste Bonavita''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[6. december]] [[1887]], † [[22. april]] [[1943]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bonavita/Auguste/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bonavita, Auguste}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] tpr9d0ufng3ehzve48bjkzjn0pz70rx 0 286318 6749980 5934346 2026-09-13T10:48:59Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6749980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Louis Bondis |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1955]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]<br>[[Prva indokinska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Louis Bondis''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. januar]] [[1895]], † [[15. april]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bondis/Paul-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bondis, Paul-Louis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1895]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve indokinske vojne]] lw0jo5eghxdqm4knd3m6vj80mzvpzpt 6749988 6749980 2026-09-13T10:59:15Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Louis Bondis |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1955]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]<br>[[Prva indokinska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Paul-Louis Bondis''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. januar]] [[1895]], † [[15. april]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bondis/Paul-Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bondis, Paul-Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve indokinske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci srebrne zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] b9nv3yj5uh0r3lhjnk3cx68u0b6lvp3 0 286319 6749990 5926472 2026-09-13T11:04:01Z Engelbert 76895 pp 6749990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Auguste-Léon Bonjour |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1951 |rank=[[Slika:Army-FRA-OF-06.svg|25px]] [[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Auguste-Léon Bonjour''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[6. september]] [[1897]], † [[4. januar]] [[1986]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bonjour/Auguste-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bonjour, Auguste-Léon}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] pnokjyik65ugixo8iubqj061wl6s5nn 0 286320 6749992 5932662 2026-09-13T11:33:00Z Engelbert 76895 pp 6749992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Marcel Bonnaissieux |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Marcel Bonnaissieux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. september]] [[1883]], † [[18. junij]] [[1960]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Bonnaissieux/Marie-Marcel/France.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Bonnaissieux, Marie-Marcel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] d7wrhfgdp97qbmo1dz0rnl22jfgolq8 0 289291 6749710 6552963 2026-09-12T16:57:09Z Erardo Galbi 166658 6749710 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Fritz Haase |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of the German Empire.svg|20px|Nemško cesarstvo]] [[Nemško cesarstvo]]<br>[[Slika:Flag of Germany (2-3).svg|20px|]] [[Weimarska republika]]<br>[[Slika:Flag of Germany 1933.svg|20px|]] [[Tretji rajh]] |branch=[[Slika:OKH2.svg|20px|Heer (Wehrmacht)]] [[Heer (Wehrmacht)|Heer]] |serviceyears= |rank=[[Generalveterinär]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Fritz Haase''', [[Nemci|nemški]] [[general]] in vojaški [[veterinar]], * [[3. marec]] [[1877]], † [[8. december]] [[1945]], [[Berlin]]. == Glej tudi == * [[seznam nemških generalov]] {{portal|Vojaštvo}} == Zunanje povezave == * [http://www.oocities.org/~orion47/WEHRMACHT/HEER/Veterinaer/HAASE_FRITZ.html Axis Biographical Research] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Haase, Fritz}} [[Kategorija:Nemški generali]] [[Kategorija:Generali Heera (Wehrmacht)]] [[Kategorija:Nemški vojaški veterinarji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 2w2zva50814o4b67wdot9dm626q1mlc 0 295390 6749713 6143869 2026-09-12T17:14:25Z Erardo Galbi 166658 6749713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport|[[Rokomet]]}} {{MedalCountry | {{flagicon|Zahodna Nemčija}} [[Zahodna Nemčija]] }} {{MedalCompetition|[[Olimpijske igre]]}} {{Srebrna medalja|[[Poletne olimpijske igre 1984|1984 Los Angeles]]|[[Moški rokomet na poletnih olimpijskih igrah 1984|Moški rokomet]]}} }} '''Rüdiger Neitzel''', [[Nemci|nemški]] [[rokometaš]], * [[16. marec]] [[1963]], [[Solingen]], [[Zahodna Nemčija]]. Leta 1984 je na [[Poletne olimpijske igre 1984|poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu]] v sestavi [[zahodnonemška rokometna reprezentanca|zahodnonemške rokometne reprezentance]] osvojil [[srebrna olimpijska medalja|srebrno olimpijsko medaljo]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam nemških rokometašev]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o rokometašu}} {{DEFAULTSORT:Neitzel, Rüdiger}} [[Kategorija:Nemški rokometaši]] [[Kategorija:Zahodnonemški rokometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Zahodno Nemčijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Zahodno Nemčijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 1984]] s4abi320t4hi5tkgt8jt3jua6z1acbd 0 296193 6749989 6179783 2026-09-13T11:01:04Z Erardo Galbi 166658 6749989 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar }} '''Primož Pikl''', [[slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]], * [[25. avgust]] [[1982]], [[Celje]], [[SR Slovenija]]. Pikl je v [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] nastopal med sezonama [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002/03]] in [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011/12]] ter se sedemindvajsetkrat uvrstil med dobitnike točk na posamičnih tekmah. Prvič je točke osvojil 28. novembra 2004, ko je bil 29. v [[Kuusamo|Kuusamu]], najboljšo uvrstitev pa je dosegel 25. marca [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2007]] s petnajstim mestom na [[Letalnica bratov Gorišek|planiški velikanki]]. Dan pred tem je postavil svoj osebni rekord 208 m. Na ekipnih tekmah je v svetovnem pokalu nastopil dvanajstkrat z najboljšo uvrstitvijo na četrto mesto, ki jo je dosegel trikrat. Nastopil je na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2007|Svetovnem prvenstvu 2007]] v [[Saporo|Saporu]] na ekipni tekmi, ko je slovenska reprezentanca zasedla deseto mesto. Za [[Slovenija|Slovenijo]] je nastopil na [[Zimske olimpijske igre 2010|Zimskih olimpijskih igrah 2010]] v [[Vancouver|Vancouvru]], kjer je osvojil 8. mesto ekipno na večji skakalnici in 24. posamično na srednji skakalnici. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Pikl, Primož}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2010]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 3z42ezurlmroyl2cjo89htcpgscnrig 0 301646 6749878 6144943 2026-09-12T23:27:52Z ~2026-49306-13 265664 /* */ 6749878 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tenisač | image = <!-- Wikidata --> | playername = Mats Wilander | country = {{SWE}} | residence = [[Hailey, Idaho|Hailey]], [[Idaho]], [[ZDA]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 182 cm | weight = 77 kg | turnedpro = 1981 | retired = 1996 | plays = Desničar (dvoročni backhand) | careerprizemoney = 7,976,256 $ | tennishofyear = 2002 | tennishofid = mats-wilander | singlesrecord = 571–222 | singlestitles = 33 | highestsinglesranking = Št. '''1''' (12. september 1988) | AustralianOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 1983 - moški posamično|1983]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1984 - moški posamično|1984]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1988 - moški posamično|1988]]) | FrenchOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Francije 1982 - moški posamično|1982]], [[Odprto prvenstvo Francije 1985 - moški posamično|1985]], [[Odprto prvenstvo Francije 1988 - moški posamično|1988]]) | Wimbledonresult = ČF ([[Odprto prvenstvo Anglije 1987 - moški posamično|1987]], [[Odprto prvenstvo Anglije 1988 - moški posamično|1988]], [[Odprto prvenstvo Anglije 1989 - moški posamično|1989]]) | USOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 1988 - moški posamično|1988]]) | doublesrecord = 168–127 | doublestitles = 7 | highestdoublesranking = Št. 3 (21. oktober 1985) | grandslamsdoublesresults = yes | AustralianOpenDoublesresult = F (1984) | FrenchOpenDoublesresult = PF (1985) | WimbledonDoublesresult = '''Z''' (1986) | USOpenDoublesresult = F (1986) | updated = 12. april 2007 }} '''Mats Wilander''', [[Švedi|švedski]] [[tenisač]], * [[22. avgust]] [[1964]], [[Växjö]], [[Švedska]]. Wilander se je uvrstil v enajst finalov za [[Grand Slam]], v katerih je sedemkrat zmagal, po trikrat na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] in [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtem prvenstvu Francije]] ter enkrat na [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprtem prvenstvu ZDA]]. Na [[Odprto prvenstvo Anglije|Odprtem prvenstvu Anglije]] se pa mu je trikrat uspelo uvrstiti v četrtfinale., leta 1986 pa ga je osvojil v konkurenci moških dvojic. Ob koncu leta 1988 je bil vodilni na lestvici [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]]. Je eden sedmih tenisačev, ki so osvojili turnirje za Grand Slam na travi, pesku in trdi podlagi, ob njem še [[Jimmy Connors]], [[Andre Agassi]], [[Rafael Nadal]], [[Roger Federer]], Novak Djoković in Carlos Alcaraz. Na Odprtem prvenstvu Francije je zmagal v svojem prvem nastopu, kar je do kasneje uspelo tudi Nadalu, z dvajsetimi leti pa je Wilander najmlajši tenisač, ki je osvojil štiri turnirje za Grand Slam.<ref>[http://www.tennisfame.com/famer.aspx?pgID=867&hof_id=102 International Tennis Hall of Fame Profile of Mats Wilander]</ref> Leta 2002 je bil sprejet v [[Mednarodni teniški hram slavnih]]. Ob prenosih teniških turnirjev na [[Eurosport]]u vodi oddajo ''Game, Set & Mats''. ==Finali Grand Slamov (11)== === Zmage (7) === {{Glava za finala GS}} |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1982 - moški posamično|1982]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] || {{flagicon|ARG}} [[Guillermo Vilas]] || 1–6, 7–6(6), 6–0, 6–4 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1983 - moški posamično|1983]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 6–1, 6–4, 6–4 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1984 - moški posamično|1984]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2) || {{flagicon|RSA|1928}} [[Kevin Curren]] || 6–7(5), 6–4, 7–6(3), 6–2 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1985 - moški posamično|1985]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2) || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 3–6, 6–4, 6–2, 6–2 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1988 - moški posamično|1988]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3) || {{flagicon|AUS}} [[Pat Cash]] || 6–3, 6–7(3), 3–6, 6–1, 8–6 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1988 - moški posamično|1988]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(3) || {{flagicon|FRA}} [[Henri Leconte]] || 7–5, 6–2, 6–1 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo ZDA 1988 - moški posamično|1988]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 6–4, 4–6, 6–3, 5–7, 6–4 |} === Porazi (4) === {{Glava za finala GS}} |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1983 - moški posamično|1983]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] || {{flagicon|FRA}} [[Yannick Noah]] || 6–2, 7–5, 7–6(3) |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1985 - moški posamično|1985]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{flagicon|SWE}} [[Stefan Edberg]] || 6–4, 6–3, 6–3 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1987 - moški posamično|1987]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 7–5, 6–2, 3–6, 7–6(3) |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo ZDA 1987 - moški posamično|1987]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 6–7(7), 6–0, 7–6(4), 6–4 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ameriških tenisačev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.wilanderonwheels.com/}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o tenisaču}} {{DEFAULTSORT:Wilander, Mats}} [[Kategorija:Švedski tenisači]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni teniški hram slavnih]] [[Kategorija:Tenisači, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Švedski športniki, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Teniški komentatorji]] jrlyin9xep50kjg4i7pshpyfn7wpac6 6749881 6749878 2026-09-12T23:48:23Z ~2026-49306-13 265664 /* */ 6749881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Tenisač | image = <!-- Wikidata --> | playername = Mats Wilander | country = {{SWE}} | residence = [[Hailey, Idaho|Hailey]], [[Idaho]], [[ZDA]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 182 cm | weight = 77 kg | turnedpro = 1981 | retired = 1996 | plays = Desničar (dvoročni backhand) | careerprizemoney = 7,976,256 $ | tennishofyear = 2002 | tennishofid = mats-wilander | singlesrecord = 571–222 | singlestitles = 33 | highestsinglesranking = Št. '''1''' (12. september 1988) | AustralianOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 1983 - moški posamično|1983]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1984 - moški posamično|1984]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1988 - moški posamično|1988]]) | FrenchOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Francije 1982 - moški posamično|1982]], [[Odprto prvenstvo Francije 1985 - moški posamično|1985]], [[Odprto prvenstvo Francije 1988 - moški posamično|1988]]) | Wimbledonresult = ČF ([[Odprto prvenstvo Anglije 1987 - moški posamično|1987]], [[Odprto prvenstvo Anglije 1988 - moški posamično|1988]], [[Odprto prvenstvo Anglije 1989 - moški posamično|1989]]) | USOpenresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 1988 - moški posamično|1988]]) | doublesrecord = 168–127 | doublestitles = 7 | highestdoublesranking = Št. 3 (21. oktober 1985) | grandslamsdoublesresults = yes | AustralianOpenDoublesresult = F (1984) | FrenchOpenDoublesresult = PF (1985) | WimbledonDoublesresult = '''Z''' (1986) | USOpenDoublesresult = F (1986) | updated = 12. april 2007 }} '''Mats Wilander''', [[Švedi|švedski]] [[tenisač]], * [[22. avgust]] [[1964]], [[Växjö]], [[Švedska]]. Wilander se je uvrstil v enajst finalov za [[Grand Slam]], v katerih je sedemkrat zmagal, po trikrat na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] in [[Odprto prvenstvo Francije|Odprtem prvenstvu Francije]] ter enkrat na [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprtem prvenstvu ZDA]]. Na [[Odprto prvenstvo Anglije|Odprtem prvenstvu Anglije]] se pa mu je trikrat uspelo uvrstiti v četrtfinale., leta 1986 pa ga je osvojil v konkurenci moških dvojic. Ob koncu leta 1988 je bil vodilni na lestvici [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]]. Je eden sedmih tenisačev, ki so osvojili turnirje za Grand Slam na travi, pesku in trdi podlagi, ob njem še [[Jimmy Connors]], [[Andre Agassi]], [[Rafael Nadal]], [[Roger Federer]], [[Novak Djoković]] in [[Carlos Alcaraz]]. Na Odprtem prvenstvu Francije je zmagal v svojem prvem nastopu, kar je do kasneje uspelo tudi Nadalu, z dvajsetimi leti pa je Wilander najmlajši tenisač, ki je osvojil štiri turnirje za Grand Slam.<ref>[http://www.tennisfame.com/famer.aspx?pgID=867&hof_id=102 International Tennis Hall of Fame Profile of Mats Wilander]</ref> Leta 2002 je bil sprejet v [[Mednarodni teniški hram slavnih]]. Ob prenosih teniških turnirjev na [[Eurosport]]u vodi oddajo ''Game, Set & Mats''. ==Finali Grand Slamov (11)== === Zmage (7) === {{Glava za finala GS}} |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1982 - moški posamično|1982]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] || {{flagicon|ARG}} [[Guillermo Vilas]] || 1–6, 7–6(6), 6–0, 6–4 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1983 - moški posamično|1983]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 6–1, 6–4, 6–4 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1984 - moški posamično|1984]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2) || {{flagicon|RSA|1928}} [[Kevin Curren]] || 6–7(5), 6–4, 7–6(3), 6–2 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1985 - moški posamično|1985]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2) || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 3–6, 6–4, 6–2, 6–2 |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1988 - moški posamično|1988]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3) || {{flagicon|AUS}} [[Pat Cash]] || 6–3, 6–7(3), 3–6, 6–1, 8–6 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1988 - moški posamično|1988]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(3) || {{flagicon|FRA}} [[Henri Leconte]] || 7–5, 6–2, 6–1 |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo ZDA 1988 - moški posamično|1988]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 6–4, 4–6, 6–3, 5–7, 6–4 |} === Porazi (4) === {{Glava za finala GS}} |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1983 - moški posamično|1983]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] || {{flagicon|FRA}} [[Yannick Noah]] || 6–2, 7–5, 7–6(3) |-bgcolor="#FFFFCC" | [[Odprto prvenstvo Avstralije 1985 - moški posamično|1985]] || [[Odprto prvenstvo Avstralije]] || {{flagicon|SWE}} [[Stefan Edberg]] || 6–4, 6–3, 6–3 |-bgcolor="#EBC2AF" | [[Odprto prvenstvo Francije 1987 - moški posamično|1987]] || [[Odprto prvenstvo Francije]] || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 7–5, 6–2, 3–6, 7–6(3) |-bgcolor="#CCCCFF" | [[Odprto prvenstvo ZDA 1987 - moški posamično|1987]] || [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] || {{flagicon|TCH}} [[Ivan Lendl]] || 6–7(7), 6–0, 7–6(4), 6–4 |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam ameriških tenisačev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|http://www.wilanderonwheels.com/}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o tenisaču}} {{DEFAULTSORT:Wilander, Mats}} [[Kategorija:Švedski tenisači]] [[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni teniški hram slavnih]] [[Kategorija:Tenisači, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Švedski športniki, kaznovani zaradi dopinga]] [[Kategorija:Teniški komentatorji]] m63cherih2noirpal30hjulrc4j3cw3 0 304258 6749678 6748321 2026-09-12T16:14:49Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Peršman]] na [[Peršmanova domačija]]: glej [[Pogovor:Peršmanova domačija#Predlog_za_preimenovanje|pogovor]] 6748321 wikitext text/x-wiki [[Slika:Persmanhof.jpg|sličica|desno|Peršmanova domačija]] [[slika:Gedenktafel Persman.jpg|sličica|desno|Spominska plošča na Peršmanu]] '''Peršman''' je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega odpora]] [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] v [[Železna Kapla - Bela|Železni Kapli]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Bila je tudi [[Partizani|partizanska]] postojanka med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], kjer so nacisti storili zločin nad civilisti in pobili domala celo družino. == Zgodovina == Peršmanova domačija je postala leta 1941 važna postojanka [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanov]]. Slovenska družina Sadovnik je obdelovala domačijo. Konec aprila 1945 je pričakalo 150 partizanov bližajoči se konec vojne prav na Peršmanu. Deli posebne enote 4. kompanije I. bataljona nacistične SS in policijskega regimenta 13, ki so posebej zasledovali OF, so 25. aprila 1945 napadli Peršmanovo domačijo. Partizani so zbežali, toda civilne žrtve so postali člani družine Sadovnik in Kogoj: štirje odrasli in sedem otrok je bilo umorjenih. Štirje otroci so težko ranjeni preživeli, ko so nacisti domačijo požgali.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Das Massaker an den Familien Sadovnik und Kogoj |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1946 je avstrijsko sodstvo raziskovalo dejanja zaradi storitve [[vojni zločin|vojnega zločina]]. Leta 1949 pa so raziskovanja ustavili. Razlogi za to do danes niso znani. Proti SS-ovski kompaniji in policijskemu regimentu 13 oz. do njujinih članov nikdar ni prišlo do rednega procesa.<ref>[http://www.erinnern.at/bundeslaender/oesterreich/gedaechtnisorte-gedenkstaetten/katalog/museum_persmanhof erinnern.at: Museum Peršmanhof]</ref> == Spominski muzej Peršman == [[slika:Persman.jpg|sličica|desno|[[Partizanski spomenik]] na Peršmanu]] 25. aprila 1965 je bila prva komemoracija na Peršmanu in takrat je bila postavljena slovenska spominska plošča na kraj nacističnega zločina. Od začetka 1980-ih let pa so na Peršmanu redne spominske proslave v opomin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Der Peršmanhof nach 1945 |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1982 je [[Zveza koroških partizanov]] v eni sobi stanovanjskega poslopja uredila spominski muzej, ki predstavlja zgodovino partizanskega odpora koroških Slovencev za časa nacistične strahovlade. Leto kasneje je bil postavljen osrednji spomenik protifašističnega odpora. Le-ta je bil postavljen leta 1947 na pokopališču v [[Velikovec|Velikovcu]], spomenik mednarodnim žrtvam nacizma, in borcem, ki so se borili na [[Svinja|Svinjski planini]] proti okupatorju. Neznani storilci so ta spomenik leta 1953 razstrelili in za to niso bili nikdar kaznovani. Zaradi političnih razmer ni bilo možno postaviti spomenika na svojo prvotno mesto.<ref>[http://www.doew.at/aktuell/persman.html Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes Gedenkfeier am Peršmanhof]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Koroški Slovenci]] * [[Železna Kapla - Bela]] == Zunanje povezave == * [http://www.persman.at Uradna spletna stran] {{Koordinate DMS v naslovu|46|30|25|N|14|41|45|E|type=landmark |region=AT-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Železna Kapla - Bela]] ibdoxv8phg8bcan4juzmsmyy5xg45ct 6749688 6749678 2026-09-12T16:16:54Z Upwinxp 126544 6749688 wikitext text/x-wiki [[Slika:Persmanhof.jpg|sličica|desno|Peršmanova domačija]] [[slika:Gedenktafel Persman.jpg|sličica|desno|Spominska plošča na Peršmanu]] '''Peršmanova domačija''' je nekdanja kmečka domačija in sedaj osrednji muzej [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega odpora]] [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] v [[Železna Kapla - Bela|Železni Kapli]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]]. Bila je tudi [[Partizani|partizanska]] postojanka med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], kjer so nacisti storili zločin nad civilisti in pobili domala celo družino. == Zgodovina == Peršmanova domačija je postala leta 1941 važna postojanka [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|partizanov]]. Slovenska družina Sadovnik je obdelovala domačijo. Konec aprila 1945 je pričakalo 150 partizanov bližajoči se konec vojne prav na Peršmanu. Deli posebne enote 4. kompanije I. bataljona nacistične SS in policijskega regimenta 13, ki so posebej zasledovali OF, so 25. aprila 1945 napadli Peršmanovo domačijo. Partizani so zbežali, toda civilne žrtve so postali člani družine Sadovnik in Kogoj: štirje odrasli in sedem otrok je bilo umorjenih. Štirje otroci so težko ranjeni preživeli, ko so nacisti domačijo požgali.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Das Massaker an den Familien Sadovnik und Kogoj |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1946 je avstrijsko sodstvo raziskovalo dejanja zaradi storitve [[vojni zločin|vojnega zločina]]. Leta 1949 pa so raziskovanja ustavili. Razlogi za to do danes niso znani. Proti SS-ovski kompaniji in policijskemu regimentu 13 oz. do njujinih članov nikdar ni prišlo do rednega procesa.<ref>[http://www.erinnern.at/bundeslaender/oesterreich/gedaechtnisorte-gedenkstaetten/katalog/museum_persmanhof erinnern.at: Museum Peršmanhof]</ref> == Spominski muzej Peršman == [[slika:Persman.jpg|sličica|desno|[[Partizanski spomenik]] na Peršmanu]] 25. aprila 1965 je bila prva komemoracija na Peršmanu in takrat je bila postavljena slovenska spominska plošča na kraj nacističnega zločina. Od začetka 1980-ih let pa so na Peršmanu redne spominske proslave v opomin.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |title=Museum des antifaschistischen Widerstandes in Kärnten: Der Peršmanhof nach 1945 |accessdate=2011-11-08 |archive-date=2011-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110909033504/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de |url-status=dead }}</ref> Leta 1982 je [[Zveza koroških partizanov]] v eni sobi stanovanjskega poslopja uredila spominski muzej, ki predstavlja zgodovino partizanskega odpora koroških Slovencev za časa nacistične strahovlade. Leto kasneje je bil postavljen osrednji spomenik protifašističnega odpora. Le-ta je bil postavljen leta 1947 na pokopališču v [[Velikovec|Velikovcu]], spomenik mednarodnim žrtvam nacizma, in borcem, ki so se borili na [[Svinja|Svinjski planini]] proti okupatorju. Neznani storilci so ta spomenik leta 1953 razstrelili in za to niso bili nikdar kaznovani. Zaradi političnih razmer ni bilo možno postaviti spomenika na svojo prvotno mesto.<ref>[http://www.doew.at/aktuell/persman.html Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes Gedenkfeier am Peršmanhof]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi== * [[Koroški Slovenci]] * [[Železna Kapla - Bela]] == Zunanje povezave == * [http://www.persman.at Uradna spletna stran] {{Koordinate DMS v naslovu|46|30|25|N|14|41|45|E|type=landmark |region=AT-2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Avstriji]] [[Kategorija:Železna Kapla - Bela]] d8ncz6y0sllxbzf8ylrpyz9uxh0mp1i 0 307715 6749886 5705199 2026-09-13T01:15:26Z ~2026-44996-51 264415 6749886 wikitext text/x-wiki '''Sankovič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Goran Sankovič]] (1979—2022), nogometaš * [[Samo Sankovič]], arheolog, kustos == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sankovič}} {{priimek}} gxoo7vtflgqq5oz89y0x5kivs5vff3h 0 335716 6749818 6107008 2026-09-12T19:31:47Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo]] na [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] 6107008 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo| native_name=| image=University of Novo Mesto 2.jpg| established=2006| type=| dean=[[Andrej Lipej]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fs-unm.si/ www.fs-unm.si]| }} '''Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo''' (pred tem '''Fakulteta za tehnologije in sisteme''' in še prej '''Visoka šola za tehnologije in sisteme''') v [[Novo mesto|Novem mestu]] je fakulteta v Novem mestu, soustanoviteljica in članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Šola je bila ustanovljena 8. marca 2006, ustanovitelj je [[Visokošolsko središče Novo mesto]]. Temeljna cilja zavoda sta visokošolsko izobraževanje in znanstvenoraziskovalna dejavnost na področju [[tehnologija|tehnologij]] in sistemov s področja strojništva. Prvi dekan je bil [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], trenutni dekan je [[Andrej Lipej]]. == Programi == Fakulteta na 1. stopnji omogoča redni in izredni študij. Študij obsega module: procesno inženirstvo, infoinženirstvo, industrijska energetika, tehnologije in sistemi v stavbah, izbrane tehnologije, merilni instrumenti in proizvodno inženirstvo. Diplomant pridobi strokovni naslov diplomirani inženir strojništva. Študij na 1. stopnji poteka od leta 2007. Od leta 2011 na fakulteti omogočajo tudi študij na 2. stopnji s programom Tehnologije in sistemi v strojništvu. Od leta 2017 ima fakulteta akreditiran tudi doktorski študij Sonaravne tehnologije in sistemi v strojništvu. Leta 2017 je imela fakulteta skupno 11 diplomantov. <ref>{{Navedi splet |url=https://fs.uni-nm.si/uploads/VITES_pripone/Porocila/2018/fts_letno_porocilo_2017_mizs.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-07-13 |archive-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713140438/https://fs.uni-nm.si/uploads/VITES_pripone/Porocila/2018/fts_letno_porocilo_2017_mizs.pdf |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.fs-unm.si/}} {{school-stub}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu|strojništvo ]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu|strojništvo]] {{normativna kontrola}} mwfqwrny5f9ulawav3c72gjdde9cp1p 6749820 6749818 2026-09-12T19:39:21Z Andrejj 94 ime 6749820 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo| native_name=| image=University of Novo Mesto 2.jpg| established=2006| type=| dean=[[Andrej Lipej]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fs-unm.si/ www.fs-unm.si]| }} '''Fakulteta za strojništvo v Novem mestu ''' (pred tem '''Fakulteta za tehnologije in sisteme''' in še prej '''Visoka šola za tehnologije in sisteme''') v [[Novo mesto|Novem mestu]] je fakulteta v Novem mestu, soustanoviteljica in članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Prvi dekan je bil [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], trenutni dekan je [[Andrej Lipej]]. == Programi == Fakulteta na 1. stopnji omogoča redni in izredni študij. Študij obsega module: procesno inženirstvo, infoinženirstvo, industrijska energetika, tehnologije in sistemi v stavbah, izbrane tehnologije, merilni instrumenti in proizvodno inženirstvo. Diplomant pridobi strokovni naslov diplomirani inženir strojništva. Študij na 1. stopnji poteka od leta 2007. Od leta 2011 na fakulteti omogočajo tudi študij na 2. stopnji s programom Tehnologije in sistemi v strojništvu. Od leta 2017 ima fakulteta akreditiran tudi doktorski študij Sonaravne tehnologije in sistemi v strojništvu. Leta 2017 je imela fakulteta skupno 11 diplomantov. <ref>{{Navedi splet |url=https://fs.uni-nm.si/uploads/VITES_pripone/Porocila/2018/fts_letno_porocilo_2017_mizs.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-07-13 |archive-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713140438/https://fs.uni-nm.si/uploads/VITES_pripone/Porocila/2018/fts_letno_porocilo_2017_mizs.pdf |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.fs-unm.si/}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu|strojništvo ]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu|strojništvo]] {{normativna kontrola}} gep7nfl6ybpxqc531h14xt9uy0lie68 6749827 6749820 2026-09-12T19:50:28Z Andrejj 94 ime 6749827 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za strojništvo| native_name=| image=University of Novo Mesto 2.jpg| established=2006| type=| dean=[[Andrej Lipej]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://www.fs-unm.si/ www.fs-unm.si]| }} '''Fakulteta za strojništvo v Novem mestu ''' (pred tem '''Fakulteta za tehnologije in sisteme''' in še prej '''Visoka šola za tehnologije in sisteme''') v [[Novo mesto|Novem mestu]] je fakulteta v Novem mestu, soustanoviteljica in članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Prvi dekan je bil [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], trenutni dekan je [[Andrej Lipej]]. == Programi == Fakulteta na 1. stopnji omogoča redni in izredni študij. Študij obsega module: procesno inženirstvo, infoinženirstvo, industrijska energetika, tehnologije in sistemi v stavbah, izbrane tehnologije, merilni instrumenti in proizvodno inženirstvo. Diplomant pridobi strokovni naslov diplomirani inženir strojništva. Študij na 1. stopnji poteka od leta 2007. Od leta 2011 na fakulteti omogočajo tudi študij na 2. stopnji s programom Tehnologije in sistemi v strojništvu. Od leta 2017 ima fakulteta akreditiran tudi doktorski študij Sonaravne tehnologije in sistemi v strojništvu. Leta 2017 je imela fakulteta skupno 11 diplomantov. <ref>{{Navedi splet |url=https://fs.uni-nm.si/uploads/VITES_pripone/Porocila/2018/fts_letno_porocilo_2017_mizs.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-07-13 |archive-date=2018-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180713140438/https://fs.uni-nm.si/uploads/VITES_pripone/Porocila/2018/fts_letno_porocilo_2017_mizs.pdf |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.fs-unm.si/}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu|strojništvo ]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2006]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu|strojništvo]] {{normativna kontrola}} 25husf91b8cxysow77p7j5psa7ee797 0 335717 6749872 5021533 2026-09-12T23:01:32Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] 6749872 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] pbqpdthemogy4rn4ud839hfp3yl7vkl 2 340739 6749601 6677072 2026-09-12T12:15:28Z Ljuba24b 92351 /* Obiskane države */ dp 6749601 wikitext text/x-wiki __NOTOC__ {| |- valign="top" |rowspan=2| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF;float: border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''Ljuba Brank''' |-- |{{User sl}}{{user sr-2}} |- |{{User en-1}}{{Uporabnik WP1000}} |- |{{User de-1}}{{Uporabnik Ste vedeli|več kot 300}} |- |{{User hr-2}}{{Uporabnik WPUniverza3}} |- {| cellspacing="0" cellpadding="4" style="width:300px; border: 1px darkblue solid; float:left; background: #A9D0F5; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid black; text-align:center;" | [http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Special%3ACentralAuth&target=Ljuba24b '''Globalni števec urejanj''']<br> [http://tools.wmflabs.org/xtools-ec/index.php?user=Ljuba24b&project=sl.wikipedia.org Podrobno o urejanju slovenske Wikipedije]<br> [https://tools.wmflabs.org/pageviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&range=latest-20&pages=G20 Podatki o branosti člankov]<br> [https://stats.wikimedia.org/v2/#/sl.wikipedia.org/reading/top-viewed-articles/normal|table|last-month|~total|monthly Najrazličnejše statistike o slovenski Wikipediji] [https://pageviews.toolforge.org/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&redirects=0&range=latest-20&pages=Letalo Koliko branj dnevno za posamezni članek?] [https://pageviews.wmcloud.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&start=2015-07-01&end=2025-01-01&user=Ljuba24b&sort=views&direction=1&view=list&user=Ljuba24b Čisto iz nule ustvarjeni članki] [https://pageviews.toolforge.org/userviews?project={{SERVERNAME}}&user={{ROOTPAGENAMEE}}] |} {{-}} == O meni == Sem Ljuba Brank (1948) iz Ljubljane, gradbeni inženir (nizke gradnje) v pokoju. Poleg tehnike me zanima predvsem naravoslovje, geografija, popotništvo in pohodništvo. Sem slušateljica geografije, umetnostne zgodovine (moje novejše zanimanje) in nekaterih drugih predmetov na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani (3UNI). Za pisanje prispevkov v Wikipedijo sem se navdušila, ko je bil spomladi 2012 na 3UNI organiziran tečaj, kjer smo dobili osnove oblikovanja prispevkov. Ker sem velik porabnik informacij, ki jih najpreprosteje dobim preko spleta, ugotavljam, da je neskončno možnosti kako in kaj prispevati v slovensko Wikipedijo, da bi jo izboljšali in naredili bolj verodostojno. == Urejam / urejala sem == Navedeni so samo nekateri novi ali bistveno dopolnjeni članki iz začetnih let mojega udejstvovanja. ===Geografija=== [[Turkmenistan]] | [[Uzbekistan]] | [[Kirgizistan]] | [[Ašhabad]] | [[Nisa]] | [[Hiva]] | [[Buhara]] | [[Samarkand]] | [[Šahrisabz]] | [[Taškent]] | [[Geografija Uzbekistana]] | [[Geografija Kirgizistana]] |[[Sir Darja]] |[[Oš]] | [[Biškek]] | [[Isik Kul]] | [[Ala-Arča]] | [[Galapaški otoki]] | [[Ekvador]] | [[Quito]] | [[Cuenca]] | [[Chimborazo]] | [[Cotopaxi]] | [[Baltra]] | [[Santa Fe (Galápagos)]] | [[Santiago (Galápagos)]] | [[Bartolomé (Galápagos)]] | [[Severni Seymour]] | [[Santa Cruz (Galápagos)]] | [[Jemen]] | [[Šibam]] | [[Sana]] | [[Hadramaut]] | [[Vadi]] | [[Tibet]] | [[Potala]] | [[Lasa]] | [[Islandija]] |[[Črna na Koroškem]] | [[Ptuj]] | [[Ptujski grad]] | [[Poljčane]] | [[Soča]] | [[Trenta]] | [[Podzemlje Pece]] | [[Snežna jama]] | [[Kraška jama]] | [[Jama]] | [[Ljubelj]] | [[Jezerski vrh, Jezersko]] | [[Pekel pri Borovnici]] | [[Botanični vrt Alpinum Juliana]] | [[Prlekija]] | [[Rogla]] | [[Vršič]] | [[Brahmaputra]] | [[Tolminka]] | [[Tolminska korita]] | [[Julijske Alpe]] | [[Peru]]|[[Cusco]] | [[Machu Picchu]] | [[Aralsko jezero]] | [[Titicaca]] | [[Arequipa]] | [[Lima]] | [[Nazca]] | [[Kultura Nazca]] | [[Paracas]] | [[Snežni plaz]] | [[Drežnica]] | [[Drežniške Ravne]] | [[Davča, Železniki]] | [[Kobarid]] | [[Slap Kozjak]] | [[Nežica, slap]] | [[Slap Bojanca]] | [[Slap Pekel]] | [[Slap Ubijavnik]] | [[Fratarica]] | [[Martuljški slapovi]] | [[Pirašiški slap]] | [[Seznam slapov v Sloveniji]] | [[Krajinski park Zgornja Idrijca]] | [[Tominčev slap]] | [[Slap Virje]] | [[Mirna]] | [[Kanjon reke Kokre]] | [[Mali grad, Ptuj]] | [[Naravni deželni park Lessinia]] | [[Bistriški Šum]] | [[Bistriški vintgar]] | [[Železno, Avstrija]] | [[Možnica]] | [[Koritnica, Bovec]] | [[Madeira]] | [[Mesto]] | [[Morje]] | [[Nockberge]] | [[Planina (pašnik)]] | [[Verona]] | [[Reykjavík]] | [[Þingvellir]] | [[Vestmanski otoki ]] | [[Skaftafell]] | [[Gullfoss]] | [[Narodni park Vatnajökull]] | [[Ledenik Vatnajökull]] | [[Mývatn]] | [[Jökulsárgljúfur]] | [[Haukadalur]] | [[Skálholt]] | [[Akureyri]] | [[Gardsko jezero]] | [[Perugia]] | [[Chiusi]] | [[Škofja Loka]] | [[Suha, Škofja Loka]] | [[Breg ob Kokri]] | [[Spoleto]] | [[Gubbio]] | [[Assisi]] | [[Todi]] | [[Orvieto]] | [[Arezzo]] | [[Urbino]] | [[Mehika]] | [[Zgodovina Mehike]] | [[Ciudad de Mexico]] | [[Pušja vas]] | [[Tablja]] | [[Posočje]] | [[Veliki kanjon]] | [[Puebla de Zaragoza]] | [[Oaxaca]] | [[San Cristóbal de las Casas, Mehika]] | [[Chichen Itza]] | [[Uxmal]] | [[Calakmul]] | [[Iran]] | [[Geografija Irana]] | [[Svilna cesta]] | [[Teheran]] | [[Isfahan]] | [[Perzepolis]] | [[Širaz]] | [[Pasargad]] | [[Kãshãn]] | [[Yazd]] | [[Kerman]] | [[Mahan, Iran]] | [[Iransko višavje]] | [[Zagros]] | [[Dasht-e Lut]] | [[Dasht-e Kavĩr ]] | [[Raj, Iran]] | [[Strasbourg, Avstrija]] | [[Driselpoh]] | [[Baška grapa]] | [[Naravni park Kopački rit]] | [[Cambridge]] | [[Planina pri Sevnici]] | [[Dobje pri Planini]] | [[Zagorje, Kozje]] | [[Ely]] | [[Lincoln, Lincolnshire]] | [[York]] | [[Rievaulx]] | [[Narodni park Peak District, Anglija]] | [[Stratford-upon-Avon]] | [[Gloucester, Anglija]] | [[Plymouth]] | [[Dartmoor]] | [[Narodni park Yosemite]] | [[Exeter]] | [[Salisbury]] | [[Old Sarum]] |[[Winchester, Anglija]] | [[Mongolija]] | [[Ulan Bator]] | [[Gorovje Khangai]] | [[Gorovje Altaj]] | [[Narodni park Gobi Gurvansaikhan]] | [[Bayanzah]] | [[Gurvan Saikhan]] | [[Dalanzadgad]] | [[Narodni park Hustain Nuruu]] | [[Köppnova podnebna klasifikacija]] | [[Bagnaia]] | [[Vignanello]] | [[Tuscania]] | [[Sutri]] | [[Civita Castellana]] | [[Ostia (Rim)]] | [[Frascati]] | [[Grottaferrata]] | [[Castel Gandolfo]] | [[Ariccia]] | [[Anagni]] |[[Egipt‎]]|[[Étretat]]|[[Normandija]]|[[Ulm]]|[[Schwäbisch Hall]]|[[Heidelberg]]|[[Schwäbisch Gmünd]]|[[Nubija]] |[[Mjanmar]] | [[Yangon]] | [[Mandalaj]], | [[ Obalna geografija]] | [[Peščeno morje]] | [[Notranja delta]] članki o Grčiji, Namibiji, Mjanmaru, Malti, Šrilanki, Čilu, Južni Angliji, Walesu, Irski, Alzaciji, Normandiji, Porenju, Piemontu, Alpah, Češki, španskih pokrajinah, avstrijskih deželah, narodnih parkih po svetu, skratka o deželah, ki jih obiščem in tako dalje. ===Promet in prometna infrastruktura=== [[Cesta]] | [[Avtocesta]] | [[Avtocesta A1]] | [[Avtocesta A2]] | [[Avtocesta A3]] | [[Avtocesta A4]] | [[Avtocesta A5]] | [[Hitra cesta]] | [[Hitra cesta H1]] | [[Hitra cesta H2]] | [[Hitra cesta H3]] | [[Hitra cesta H4]] | [[Hitra cesta H5]] | [[Hitra cesta H6]] | [[Hitra cesta H7]] |[[Glavna cesta]] | [[Regionalna cesta]] | [[Javna pot]] | [[Krožno križišče]] | [[Protihrupna ograja]] | [[Vseevropsko cestno omrežje]] | [[Slovensko avtocestno omrežje]] | [[Celovška cesta, Ljubljana]] | [[Vinjeta]] | [[Avtocestni razcep]] | [[Izvennivojsko križanje]] | [[Prometna nesreča]] | [[Prometna varnost]] | [[Povprečni letni dnevni promet]] | [[Predor]] | [[Viadukt]] | [[Most]] | [[Promet]] | [[Cestni promet]] | [[Transport]] | [[Makadam]] | [[Pešcona]] | [[Pešpot]] |[[Pešec]] | [[Čevljarski most]] | [[Šempetrski most]] | [[Šentjakobski most, Ljubljana]] | [[Tromostovje]] | [[Hradeckega most]] | [[Karlovški most (stari)]] | [[Karlovški most]] |[[Mrtvaški most, Ljubljana]] |[[Brv na Špici]] |[[Fabianijev most, Ljubljana]] |[[Zmajski most]] |[[Žitni most, Ljubljana]] |[[Seznam ljubljanskih mostov na Ljubljanici]] | [[Gruberjev kanal]] | [[Streliška brv]] | [[Ribja brv]] | [[Prulski most, Ljubljana]] | [[Mostova čez Ljubljanico na avtocesti A1/A2]] |[[Most čez Ljubljanico na avtocesti A1]] | [[Puhov most]] | [[Most čez Ljubljanico na progi Ljubljana-Grosuplje]] | [[Most čez Gruberjev kanal na progi Ljubljana-Grosuplje]] | [[Fužinski most]] | [[Panamski prekop]] | [[Oprema cest]] | [[Prometna signalizacija]] | [[Turistična cesta]] | [[Zimsko vzdrževanje cest]] | [[Snežna ograja]] | [[Vzdrževanje cest]] | [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji]] | [[Kolesarska povezava]] | [[Pločnik]] | [[Marmaray]] | [[Cestni predor Gotthard]] | [[Bazni predor Gotthard]] | [[Železnice v Švici]] | [[Bazni predor Lötschberg]] | [[Predor Gotthard]] | [[Bazni predor Ceneri]] | [[Predori v Švici]] | [[Cestni predori v Sloveniji]] | [[Predor Šentvid]] | [[Karakorumska avtocesta]] | [[Sueški prekop]] | [[Kraljevska cesta]] | [[Transmongolska železnica]] | [[Čajna cesta]] | [[Transsibirska železnica]] | [[Inkovski cestni sistem]] | [[Pont de Normandie]] | [[Seznam mostov čez Savo v Sloveniji]] | [[Most Vasco da Gama ‎]] | [[Most treh dežel ]] | [[Most San Francisco – Oakland Bay]] | [[Most Mackinac]] | [[Most Fatih Sultan Mehmed]] | [[Bosporski most]]| [[Most na reki Sidu]] | [[Viseči most]] | [[Most s poševnimi zategami]] | [[Most Jiaxing-Shaoxing Sea]] | [[Most Erasmus]] | [[Most Octávio Frias de Oliveira]] | [[Most Port Mann]] | [[Burmanska cesta]] | [[Železniška proga Gornergrat]] | [[Železniška proga Jungfrau]], zgodovinske ceste in drugi ===Biografije=== [[Alfred Keller (arhitekt)]] | [[Karl Born]] | [[Peter Škrjanec]] | [[Maria Sibylla Merian]] | [[Josip Slavec]] | [[Matthias Grünewald]] | [[Paul Hindemith]] | [[Henry Purcell]] | [[Domenico Scarlatti]] | [[Giovanni Battista Pergolesi]] | [[Giovanni Pierluigi da Palestrina]] | [[Frédéric Chopin]] | [[Richard Wagner]] | [[Felix Mendelssohn Bartholdy]] | [[Carl Maria von Weber]] | [[Modest Petrovič Musorgski]] | [[George Gershwin]] | [[Dmitrij Šostakovič]] | [[Claude Debussy]] | [[Igor Stravinski]] | [[Gustav Mahler]] | [[Giacomo Puccini]] | [[Gabriel Fauré]] | [[Johannes Brahms]] | [[Pablo Picasso]] | [[Francisco de Goya y Lucientes]] | [[Rembrandt]] | [[Henri Matisse]] | [[Albrecht Dürer]] | [[Le Corbusier]] | [[Raffaello Santi]] | [[Frank Lloyd Wright]] | [[Paul Cézanne]] | [[Giotto di Bondone]] | [[Masaccio]]| [[Jan van Eyck]] | [[Piero della Francesca]] | [[Sandro Botticelli]] | [[Hieronymus Bosch]] | [[Henri de Toulouse-Lautrec]] | [[Caravaggio]] | [[Marco Polo]] | [[Ktezij]] | [[Kvint Kurcij Ruf]] | [[Gustave Eiffel]] | [[Nikolaj Mihajlovič Przevalskij]] | [[John Venn]] | [[Donatello ]] | [[Duccio]] |[[Andrea Mantegna]] | [[Correggio]]|[[Gvelfi in gibelini]]|[[Dinastija Welf ]]|[[Balthasar Neumann ‎]] | [[Jurij Kunaver]] | [[Pavel Kunaver]] | [[ Thomas Telford]] | [[Friderik Velbič]] | [[ Henri Rousseau]] | [[ Pedro de Ribera]] | [[ Félix Candela]] | [[Santiago Calatrava]] | [[ Martin Knoller]] in drugi ===Planinstvo in pohodništvo=== [[Razširjena Slovenska planinska pot]] | [[Zavarovana plezalna pot]] | [[Planinska pot]] | [[Lahka pot]] | [[Zahtevna pot]] | [[Zelo zahtevna pot]] | [[Obhodnica]] | [[Planinska koča]] | [[Markacija]] | [[Planinsko društvo IMP]] | [[Samostanska učna pot Studenice]] | [[Soška pot]] | [[Naravoslovna učna pot]] | [[Borovška naravoslovna pot]] | [[Slovenska planinska pot]] | [[Planinska zveza Slovenije]] | [[Markacist]] | [[Komisija za varstvo gorske narave]] | [[Varuh gorske narave]] | [[Koščeva učna pot]] | [[Gozdna učna pot Panovec]] | [[Gozdna učna pot Rožni studenec]] | [[Učna pot po gozdovih Bistre]] | [[Naravoslovna učna pot ob potoku Hubelj]] | [[Donačka gora]] | [[Naravoslovna učna pot ob Rakah]] | [[Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti]] | [[Koča v Krnici]]| [[Blejska koča na Lipanci]] | [[Polovnik]] | [[Slovenski planinski muzej]] | [[Komisija za športno plezanje ]] | [[Komisija za planinske poti ‎]] | [[Komisija za alpinizem]] | [[Komisija za turno kolesarstvo]] | [[Mladinska komisija]] | [[Vodniška komisija]]| [[Gorništvo]] | [[Možic (označba)]] |[[Tumova koča na Slavniku]] | [[Bivak]] | [[Club Arc Alpin]] | [[Komisija za odprave v tuja gorstva]] | [[Pot ob reki Iški »Okljuk«]] in drugi ===Tehnika=== [[Falkirško kolo]] | [[Hidroelektrarna Česenj, Ljubljana-Brod]] | [[Kanat]] | [[Eifflov stolp]] in drugi ===Geologija=== [[Dravit]] |[[Turmalin]] | [[Geopark]] | [[Geopark Karavanke]] | [[Zemeljski plaz]] | [[Eklogit]] | [[Oligocen]] | [[Konglomerat]] | [[Eocen]] | [[Kenozoik]] | [[Neogen]] | [[Paleocen]] | [[Jadeit]] | [[Paleogen]] | [[Mezozoik]] | [[Geologija]] | [[Jura]] | [[Kreda]] | [[ Flimsov plaz]] | [[ Renski masiv]] | [[ Intruzija]] | [[Pelagično območje]] | [[Skrilavec]] | [[ Drobirski tok]] | [[Aluvialni stožec]] | [[ Slanišče (geologija) ]] | [[ Puščavski lak]] | [[Vodonosnik]] | [[Endoreična kotlina]] | [[Tektonski jarek]] | [[Gnajs]] | [[Depresija (geologija) ‎]] | [[Prepletena reka]] | [[Robno morje ]] | [[Oceanski jarek]] | [[Otoški lok ‎]] in drugi === Rastlinstvo, živalstvo === [[Pomladanski žafran]] | [[Navadna jarica]] | [[Navadni mali zvonček]] | [[Pomladanski veliki zvonček]] | [[Povodni kos]] | [[Košeniljka]] | [[Akant]] | [[Kininovec]] | [[Šrilanški slon]] | [[ Golob selec]] | [[Kapski morski medved]] | [[Opičji kruhovec]] | [[Mopane]] | [[Velbičevka]] | [[Andski kondor]] in drugi === Drugo=== [[Mitraizem]] | [[Seznam mejnih prehodov Slovenije]] | [[Schengensko območje]] | [[Mejni prehod]] | [[Državna meja]] | [[Geografski informacijski sistem]] | [[Pokrajina]] | [[Regija]] | [[Mavzolej]] | [[Zgodovina Irana]] | [[Ur]] | [[Ahemenidsko cesarstvo]] | [[Zigurat]] | [[Sumerija]] | [[Šahri Sohte]] | [[Tape-Sialk]] | [[Medijsko cesarstvo]] | [[Sasanidsko cesarstvo]] | [[Akadsko kraljestvo]] | [[Amoriti]] | [[Uruk]] | [[Çatal Höyük]] | [[Mari]] | [[Ninive]] | [[Akad (mesto)]] | [[Asirija]] | [[Nimrud]] | [[Asirski vladarji]] | [[Babilon]] | [[Dur-Šarukin]] | [[Bazilika v Krki, Avstrija]] | [[Maskota]] | [[Hibrid (mitologija)]] | [[Grifin]] | [[Lamassu]] | [[Hipogrif]] | [[Pojoči pesek]] | [[Inkovski imperij]]|[[Zapoteki]], drugo === Umetnost in arhitektura === [[Abstraktna umetnost]] | [[Arabeska]] | [[Akvatinta ]] | [[Atika (arhitektura)]] | [[Samostan Adergas]] | [[Churrigueresque]] | [[Vrata (arhitektura)]] | [[Altamira]] | [[Relief (umetnost)]] | [[Chiaroscúro]] | [[Sfumato]] | [[Akvarel]] | [[Apsida]] | [[Timpanon (arhitektura)]] | [[Apadana]] | [[Karavanseraj]] | [[Fiala (arhitektura)]] | [[Risba]] | [[Mezopotamska umetnost]] | [[Emajl]] | [[Miniatura (umetnost)]] | [[Portik]] | [[Preproga]] | [[Babilonski viseči vrtovi]] | [[Refektorij]] | [[Pilaster]] | [[Kapitel]] | [[Arhitrav]] | [[Friz]] | [[Slavolok]] | [[Križni hodnik]] | [[Empora]] | [[Peristil]] | [[Cina (arhitektura)]] | [[Ikonostas]] | [[Egipčanska umetnost]] | [[Umetnostna zgodovina]] | [[Seznam evropskih umetniških gibanj]] | [[Arhitekt]] | [[Portret]] | [[Umetnost egejskih kultur]] | [[Egipčanska umetnost]] | [[Starogrška umetnost]] | [[Seznam grških templjev]] | [[Krizelefantinska tehnika]] | [[Akrolit]] | [[Amfora]] | [[Keramika]] | [[Majolika]] | [[Azulejo]] | [[Krogovičje]] | [[Ornament]] | [[Woburn Abbey]] | [[King's College Chapel, Cambridge]] | [[Katedrala Ely]] | [[Kolidž Trinity (Univerza v Cambridgeu)]] | [[Katedrala v Lincolnu, Anglija]] | [[Barbakan]] | [[Stolnica v Yorku]] | [[Transept]] | [[Rievaulx Abbey]] | [[Rozeta (arhitektura)]] | [[Triforij]] | [[Kapiteljska dvorana]] | [[Gotska arhitektura]] | [[Chatsworth House]] | [[Cerkev Svete Trojice, Stratford-upon-Avon]] | [[Katedrala v Gloucesteru]] | [[Katedrala v Exetru]] | [[Katedrala v Salisburyju]] | [[Longleat]] | [[Katedrala v Winchestru]] | [[Romsey Abbey]] | [[Samostan Gandan]] | [[Samostan Erdene Zuu]] | [[Okno]] | [[Tempelj]] | [[Voluta]] | [[Rotunda]] | [[Filigran]] | [[Bizantinska umetnost]] | [[Katedrala San Lorenzo, Viterbo]] | [[Katedrala Civita Castellana]] | [[Cosmatesque]] | [[Intarzija]] | [[Inkrustacija]] | [[Ostia Antica]] | [[Villa Torlonia (Frascati)]] | [[Opatija Santa Maria di Grottaferrata]] | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ariccia]] | [[Svetišče Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale]] | [[Rimski beton]] | [[Tondo (umetnost)]] | [[Obelisk]] | [[Propileje]] | [[Piramida]] | [[Gledališče (zgradba)]] | [[Rimsko gledališče (zgradba)]] | [[Mestna vrata]] | [[Grobnica]] | [[Lok (arhitektura)]] | [[Obok]]|[[Prazgodovinska umetnost]]|[[Tiavanaku ‎]] |[[Jardin Botanique de la Perrine]]|[[Park Thabor, Rennes]]|[[ Stolnica svetega Petra, Rennes]]|[[Tapiserija iz Bayeuxa]]|[[Opatija Sainte-Trinité, Caen]]|[[Kultura lijakastih čaš]]|[[Kultura trakaste keramike]]|[[Kultura zvončastih čaš]]|[[Nuragi]]|[[Megalit]]|[[Menhir]]|[[Stolnica v Ulmu]]|[[Cerkev svetega Mihaela, Schwäbisch Hall]]|[[Grad Bruchsal]]|[[Cerkev Svetega Duha, Heidelberg]]|[[Stolnica v Speyerju ]]|[[Grad Heidelberg]]|[[Staro mesto Heidelberg]]|[[Stolnica v Mainzu ]]|[[Samostan Lorsch]]|[[Cerkev svetega Križa, Schwäbisch Gmünd]]|[[Opatija Neresheim]]|[[Umetnost mlajšega paleolitika]]|[[Levji človek iz Hohlenstein Stadel]]|[[Willendorfska Venera]]|[[Umetnost srednjega paleolitika]]|[[Lepenski Vir]] |[[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]] in drugi o angleški umetnosti, umetnosti na Malti, o starogrški umetnosti, o arhitekturnih elementih, o arhitekturi gradov, predvsem o tematikah, ki jih poslušamo na predavanjih na ''Univerzi za tretje življenjsko obdobje''. == Obiskane države == Kot navdušen popotnik pa tudi zaradi strokovnega izpopolnjevanja v času, ko sem bila še aktivna na področju cestogradenj, sedaj pa na Univerzi za tretje življenjsko obdobje (smer umetnostna zgodovina, zgodovina, geografija, narava), sem obiskala in raziskala kar nekaj držav. {| class="wikitable sortable" ! # !! [[Država]] !! # !! [[Država]]!! # !! [[Država]]!! # !! [[Država]] # !! # !! [[Država]] |- | 1. || {{zastava|Hrvaška}}|| 18. || {{zastava|Češka}}|| 35. || {{zastava|Rusija}}|| 52. || {{zastava|Turčija}}<br/>[[Kapadokija]], [[Marmara, Turčija|Marmara]] || 69. ||{{zastava|Luksemburg}} |- | 2. || {{zastava|Avstrija}}<br/>večina zveznih dežel|| 19. || {{zastava|Belgija}}|| 36. || {{zastava|Kirgizistan}}|| 53. ||{{zastava|Butan}} || 70. ||{{zastava|Lihtenštajn}} |- | 3. || {{zastava|Italija}}<br/>večina dežel in otoki|| 20. || {{zastava|Velika Britanija}} ([[Anglija]],<br/>[[Cornwall]], [[Severna Irska]]) || 37. || {{zastava|Švica}}|| 54. ||{{zastava|Nepal}} || 71. ||{{zastava|Alžirija}} |- | 4. || {{zastava|Nemčija}}<br/>večina zveznih dežel|| 21. || {{zastava|Grčija}}<br/>sklopi več regij|| 38. || {{zastava|Slovaška}}|| 55. ||{{zastava|Estonija}} || 72. ||{{zastava|Japonska}} |- | 5. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}}|| 22. || {{zastava|Egipt}} || 39. || {{zastava|Makedonija}} || 56. ||{{zastava|Latvija}} || 73. ||{{zastava|Brazilija}} |- | 6. || {{zastava|Francija}}<br/>več posameznih regij|| 23. || {{zastava|Tunizija}} || 40. || {{zastava|Srbija}}|| 57. ||{{zastava|Litva}} || 74. ||{{zastava|Bolgarija}} |- | 7. || {{zastava|Monako}}|| 24. || {{zastava|Maroko}}|| 41. || {{zastava|Črna Gora}}|| 58. ||{{zastava|Jordanija}} || 75. ||{{zastava|Južna Afrika}} |- | 8. || {{zastava|Španija}}<br/>večina avtonomnih skupnosti|| 25. || {{zastava|Avstralija}}<br/>([[Novi Južni Wales]])|| 42. || {{zastava|Islandija}}|| 59. ||{{zastava|Kolumbija}} || 76. ||{{zastava|Zimbabve}} |- | 9. || {{zastava|Vatikan}}|| 26. || {{zastava|Jemen}}|| 43. || {{zastava|Iran}}|| 60. ||{{zastava|Kenija}} || 77. ||{{zastava|Bocvana}} |- | 10. ||{{zastava|Kitajska}},<br/>[[Junan]], [[Tibet]], [[Guidžov]], [[Hunan]], [[Hubej]] || 27. || {{zastava|ZDA}}<br/>[[Kalifornija]], [[Nevada]], [[Arizona]] || 44. || {{zastava|Mongolija}}|| 61. ||{{zastava|Tanzanija}} || 78. ||{{zastava|Nova Zelandija}} |- | 11. || {{zastava|San Marino}}|| 28. || {{zastava|Kanada}} ([[Ontario]])|| 45. || {{zastava|Mjanmar}} (Burma)|| 62. ||{{zastava|Oman}} || 79. ||{{zastava|Kazahstan}} |- | 12. || {{zastava|Portugalska}}<br/>[[Madeira]], [[Azori]]|| 29. || {{zastava|Mehika}} || 46. || {{zastava|Namibija}}|| 63. ||{{zastava|Argentina}} || 80. || |- | 13. || {{zastava|Finska}} || 30. || {{zastava|Peru}} || 47. || {{zastava|Malta}}|| 64. ||{{zastava|Ciper}} in [[Severni Ciper]] || 81. || |- | 14. || {{zastava|Norveška}} || 31. || {{zastava|Ekvador}} in [[Galapaški otoki]] || 48. ||{{zastava|Šrilanka}}|| 65. ||{{zastava|Gruzija}} || 82. || |- | 15. || {{zastava|Danska}}|| 32. || {{zastava|Madžarska}} || 49. ||{{zastava|Romunija}}|| 66. ||{{zastava|Armenija}} || 83. || |- | 16. || {{zastava|Poljska}}<br/>večina vojvodstev || 33. || {{zastava|Turkmenistan}} || 50. ||{{zastava|Irska}}|| 67. ||{{zastava|Vietnam}} || 84. || |- | 17. || {{zastava|Nizozemska}}|| 34. || {{zastava|Uzbekistan}} || 51. ||{{zastava|Čile}} in [[Velikonočni otok]]|| 68. ||{{zastava|Kambodža}} || 85. || |} == Priznanja == {{Priznanje3|izjemni novinec|velikost=60px|komentar=Ljuba, podeljujem ti '''[[Wikipedija:Wiki priznanja|priznanje izjemnega novinca]]''' za tvoje številne geografske ter pohodniško-planinske prispevke. 1200 urejanj ni malo za pol leta delovanja in upam, da bo tvoja delovna vnema trajala čim dlje. Pozdrav od ljubitelja gora, --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:03, 24. avgust 2012 (CEST)}} <br/> {{Priznanje3|zvezda neumornosti|komentar=<br/>Od mene '''[[Wikipedija:Priznanja#Zvezda_neumornosti|zvezda neumornosti]]''' za obsežne članke o svetu okoli nas. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:16, 8. april 2013 (CEST)}} <br/> {{Priznanje3|ste vedeli|komentar='''<br/><br/><br/>[[Wikipedija:Priznanja#Medalja_.C2.BBSte_vedeli.C2.AB|Medalja ste vedeli]]''' za vse nove ali močno povečane članke, brez katerih bi težko sestavljali rubriko "Ste vedeli, da...". --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:16, 8. april 2013 (CEST)}} <br/> {{Priznanje3|veteran1|komentar=<br/>In navsezadnje: '''[[Wikipedija:Priznanja#Veteranska_priznanja|šele prva obletnica delovanja]]''' - v upanju, da jih bo še dosti! Mimogrede, praznujeva jo skupaj, saj sva na slovenski Wikipediji začela skupaj.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:16, 8. april 2013 (CEST)}} <br/> {{Priznanje3|veteran2|komentar=<br/>'''[[Wikipedija:Priznanja#Veteranska_priznanja|Za dve neumorni leti.]]''' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:06, 1. april 2014 (CEST)}} {{-}} [[Slika:1000 gold.jpg|50px|left]]<br>Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:54, 19. november 2014 (CET) {{-}} {{priznanje3|zvezda|komentar=<br>Za veliko marljivost.}} -- [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) 01:25, 25. januar 2016 (CET) {{-}} {{priznanje3|zgodovinska zvezda|komentar=<br>'''[[Wikipedija:Wiki priznanja|Zgodovinska zvezda]]''' v zahvalo za tvoje delo na področju starogrške umetnosti}} --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 07:30, 17. december 2016 (CET) {{-}} {{Priznanje3|veteran5|komentar=Naj tole '''[[Wikipedija:Priznanja#Veteranska priznanja|Veteransko]]''' ti priznanje,<br>dokaže, kar preprosto ni verjeti:<br>Da ko začela si deliti znanje,<br>med nas, bilo pred petimi je leti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:40, 2. marec 2017 (CET)}}<br> [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|Wikimedia CEE Pomlad 2020]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:42, 15. junij 2020 (CEST) {{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:02, 16. junij 2021 (CEST) {{-}} [[Slika:Working_Man's_Barnstar.png|60px|left]] Za neverjetno število objavljenih obsežnih, kvalitetnih in pomembnih člankov na najrazličnejših področjih, na skoraj dnevni ravni, ti podeljujem Delavsko zvezdo. -[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:23, 10. oktober 2021 (CEST) {{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:35, 4. junij 2022 (CEST) {{-}} {{Priznanje3|veteran10|komentar=<br/>Z nekaj zamude, za deset neumornih let in na še enkrat toliko :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:19, 3. januar 2023 (CET)}} {{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:39, 12. junij 2023 (CEST) {{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Priznanje za sodelovanje in tretje mesto na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:55, 10. junij 2024 (CEST) {{-}} [[Slika:Cqlosten prinos.png|60px|left]] Hvala za sodelovanje na natečaju [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|Wikimedia CEE Pomlad 2025]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:36, 1. junij 2025 (CEST) ak25z63xs7t9f02syd0ntu45g0shlb0 0 349856 6749828 6065935 2026-09-12T19:53:35Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede]] na [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] 6065935 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto| native_name=| image=University of Novo Mesto 2.jpg| established=2007| type=| dean (she) = [[Nevenka Kregar Velikonja]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[https://fzv.uni-nm.si/ fzv.uni-nm.si/]| }} '''Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto''' (prej '''Visoka šola za zdravstvo Novo mesto''') v [[Novo mesto|Novem mestu]] je članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Šola je bila ustanovljena leta 2007, ustanovitelj je [[Visokošolsko središče Novo mesto]]. Trenutna dekanja je doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja. == Programi == Na 1. stopnji šola izvaja program ''Zdravstvena nega'', na 2. stopnji pa program ''Vzgoja in menedžment v zdravstvu''. == Zunanje povezave == * {{official website|https://fzv.uni-nm.si/}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2007]] [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu|zdravstvene vede]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu|zdravstvene vede]] {{normativna kontrola}} cr4ar22hpndcwtfgbp09md9ajnogg13 6749847 6749828 2026-09-12T20:54:22Z Andrejj 94 --np 6749847 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto| native_name=| image=University of Novo Mesto 2.jpg| established=2007| type=| dean (she) = [[Nevenka Kregar Velikonja]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[https://fzv.uni-nm.si/ fzv.uni-nm.si/]| }} '''Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto''' (prej '''Visoka šola za zdravstvo Novo mesto''') v [[Novo mesto|Novem mestu]] je članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Šola je bila ustanovljena leta 2007, ustanovitelj je Visokošolsko središče Novo mesto. Trenutna dekanja je doc. dr. Nevenka Kregar Velikonja. == Programi == Na 1. stopnji šola izvaja program ''Zdravstvena nega'', na 2. stopnji pa program ''Vzgoja in menedžment v zdravstvu''. == Zunanje povezave == * {{official website|https://fzv.uni-nm.si/}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2007]] [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu|zdravstvene vede]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu|zdravstvene vede]] {{normativna kontrola}} g3t8kx32ytq7ftivgl18blnmnijwwu6 0 349866 6749830 6609754 2026-09-12T19:57:51Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]] na [[Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto]] prek preusmeritve 6609754 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto | native_name = | image = University of Novo Mesto 2.jpg | established = 2011 | type = | dean (she) = [[Jasmina Starc]] | students = | city = [[Novo mesto]] | country = [[Slovenija]] | website = [http://fpuv.vs-nm.si/sl/domov/ fpuv.vs-nm.si] }} '''Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto''' (kratica '''FPUV''', angleško ''Faculty of Business and Management Sciences Novo Mesto'' ) v [[Novo mesto|Novem mestu]] je članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Šola je bila ustanovljena leta 2011, ustanovitelja sta [[Visokošolsko središče Novo mesto]] in [[Pedagoška obzorja]]. Trenutna dekanja je dr. Jasmina Starc. == Programi == Fakulteta na I., II. in III. stopnji izvaja program ''Poslovna ekonomija''. == Opombe == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://fpuv.vs-nm.si/}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] {{normativna kontrola}} bl3u4p4950ybyevenzdftw9ruet2jf0 6749848 6749830 2026-09-12T20:55:18Z Andrejj 94 --np 6749848 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto | native_name = | image = University of Novo Mesto 2.jpg | established = 2011 | type = | dean (she) = [[Jasmina Starc]] | students = | city = [[Novo mesto]] | country = [[Slovenija]] | website = [http://fpuv.vs-nm.si/sl/domov/ fpuv.vs-nm.si] }} '''Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto''' (kratica '''FPUV''', angleško ''Faculty of Business and Management Sciences Novo Mesto'' ) v [[Novo mesto|Novem mestu]] je članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Šola je bila ustanovljena leta 2011, ustanovitelja sta Visokošolsko središče Novo mesto in [[Pedagoška obzorja]]. Trenutna dekanja je dr. Jasmina Starc. == Programi == Fakulteta na I., II. in III. stopnji izvaja program ''Poslovna ekonomija''. == Opombe == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://fpuv.vs-nm.si/}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] {{normativna kontrola}} ke2d55ejxcx2xslfjku20ufo2uu0ezm 6749849 6749848 2026-09-12T20:55:59Z Andrejj 94 --en 6749849 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto | native_name = | image = University of Novo Mesto 2.jpg | established = 2011 | type = | dean (she) = [[Jasmina Starc]] | students = | city = [[Novo mesto]] | country = [[Slovenija]] | website = [http://fpuv.vs-nm.si/sl/domov/ fpuv.vs-nm.si] }} '''Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto''' ('''FPUV''') v [[Novo mesto|Novem mestu]] je članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Šola je bila ustanovljena leta 2011, ustanovitelja sta Visokošolsko središče Novo mesto in [[Pedagoška obzorja]]. Trenutna dekanja je dr. Jasmina Starc. == Programi == Fakulteta na I., II. in III. stopnji izvaja program ''Poslovna ekonomija''. == Opombe == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://fpuv.vs-nm.si/}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] {{normativna kontrola}} ru8c1zsbjvl9p4t85j76moa1qbe5qb6 0 351347 6749785 6749351 2026-09-12T18:50:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog 6749785 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gallenberg-grb.jpg|sličica|Grb rodbine Gallenberg]] Gospodje '''Gallenbergi''', so bili kot stranska veja Gallov, ena izmed najstarejših [[Kranjska|kranjskih]] plemiških rodbin, ki se omenja v začetku 12. stoletja, je bila že 1463 med kranjskimi deželani, leta 1666 pa je bila povzdignjena v državne grofe ter imela na Kranjskem dominije do srede 19. stoletja. Imenovali so se po izvornem družinskem [[Grad Gamberk|gradu Gamberk]] (Gallenberg), ki je stal blizu Zagorja ob Savi. == Zgodovina == Po [[Josip Gruden|Josipu Grudnu]] je družina izšla iz rodbine [[Ostrovrharji|Ostrovrharjev]].<ref>{{Navedi wikivir|title=Zgodovina slovenskega naroda|author=Dr. Josip Gruden|publication-date=1910}}</ref> Po zgodovinarju Schumi-ju so bili Galli ministeriali [[Andeški|Andeško-Meranskih]] grofov, ki so po letu 1105 z grofom Bertholdom II. prišli iz južne Bavarske na Kranjsko, in si postavili svoj novi izvorni [[grad Gamberk]] (Gallenberg). Ta je prvič posredno omenjen leta 1248 v listini Wilbirge, hčere Konrada Galla. Za starejše Gallenberge sta bili značilni osebni imeni Zigfrid (Žiga) in Viljem. V drugi polovici 13. stoletja so s poroko dedovali in prevzeli grad [[Grad Mekinje|Mekinje]] pri Kamniku in pričeli novo vejo imenovano po izvornem gradu (Gallenbergi) s posestjo na Kamniškem in na severni strani Save, druga veja pa je z izgradnjo gradu [[Grad Podpeč|Podpeč]] ali Gallenstein pri [[Gabrovka|Gabrovki]] nadaljevala rod Gallov. Žiga III. pl. Gallenberg (1277—1301) je leta 1300 ustanovil [[Samostan Mekinje|samostan klarisinj v Mekinjah]], za kar je samostanu podaril grad Mekinje, ki je bil na začetku tudi glavno poslopje samostana, ki ga je kot prva opatica vodila njegova hči Klara Gallenberg<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/372. </ref>. Po letu 1360 je Viljem pl. Gallenberg ustanovil novo vejo, katere glavna posest je bil [[Grad Ostri vrh|grad Ostri vrh]] pri Podgradu blizu Laz ob Savi. Egidij pl. Osterberg Gallenberg je bil 1389 praefectus aulae celjskega grofa in 1409 burgraf Celjskih na Haspergu pri Planini. Ta rod je po moški liniji izumrl leta 1562, posest pa so si priženili Raspi. Osnovna (kamniška) linija Gallenbergov je v prvi polovici 15. stoletju opravljala pomembne upravne funkcije za deželnega kneza tj. Habsburžane. Tako je bil Seifrid pl. Gallenberg v začetku 15. stoletja glavar v Metliki in 1405-1407 deželni glavar na Kranjskem<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, IX/18. </ref>. V naslednjem stoletju, ko so Gallenbergi svoje stare posesti že skoraj v celoti izgubili in so si nove pridobivali na Dolenjskem. Jošt III. z [[Grad Podpeč|gradu Podpeč]] je bil od leta 1558 do smrti 1. oktobra 1566 deželni oskrbnik. Jošt V. pl. Gallenberg iz Lanšpreža je bil deželni stanovski odbornik v letih 1571-1573, 1581-1583 vojni svétnik v Krajini in spomladi 1583 namestnik deželnega glavarja na Kranjskem. Nov vzpon rodbine je dosegel Jurij Žiga grof Gallenberg (rojen po 1624, umrl 1697), ki je podedoval [[Dvorec Soteska|Sotesko]] in kupil [[Grad Brdo pri Lukovici|Brdo]], in ki ga je leta 1666 cesar povzdignil v državnega grofa, se udeležil 1671 na Dunaju posvetovanja glede ureditve vojaške krajine, bil 1670-1672, 1679, 1680, 1682, 1685 in 1686 odbornik deželnih stanov (1682 tudi predsednik), od 1682 deželni oskrbnik in deželni upravitelj, a zlasti se izkazal v letih kuge 1681-1683. Njegov sin Volk Vajkard grof Gallenberg je bil v letih 1723 - 1734 deželni glavar Kranjske. V 16. stoletju so Gallenbergi pridobili dedni lovski urad na Kranjskem, ki so ga upravljali preko 100 let. Gallenbergi pa so si času primerno morali služiti kruh tudi z vojaško službo oziroma v bojevanju s Turki. O prvem, Frideriku z [[Grad Luknja|gradu Luknja]], poroča že Valvasor in naj bi se leta 1469 boril proti Turkom. <ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, X/307; XI/350; XV/369.</ref> Jurij III. Gallenberg se je boril 1529 pred Dunajem s Turki ter padel 1562 pri Bihaču; <ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/434; XV/428. </ref> Žiga VII. pa je padel 1541 pri Budimu. Jošt III. iz Podpeči je leta 1565 vodil stanovske čete [[Grad Krupa (Bosna)|Krupi]] na pomoč. Gallenbergi so v drugi polovici 18. stoletja gospodarsko propadali in izgubljali posest. Ko so jim po prodaji gospostva Zduše 1797 ostali na Kranjskem le še podložniki neznatne mekinjske advokacije, so praktično izgubili stik s Kranjsko. V kranjskih maticah se omenjajo Gallenbergi zadnjič leta 1862, ko je grof Hektor Gallenberg mimogrede služboval v Ljubljani. == Posesti == [[Slika:Dvor Drnča.jpg|sličica|293x293_pik|Dvor Drnča]] Rodbina Gallenbergov je v glavnem imela v lasti posesti, ki so bile v fevdu od deželnega kneza. Teh posesti ni bilo toliko, da bi na njih imeli gradiščane ali upravnike, ampak so na njih živeli člani rodbine, ki so bili občasno gradiščani na drugih gradovih. Gradovi in dvori ter gospostva v njihovi lasti so bili: * [[Grad Gamberk]], matični grad Gallenbergov/Gallov – od 12. do 15. stoletja <ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/159. </ref>, * [[Grad Mekinje]] pri Kamniku - do leta 1300<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/369. </ref>, * [[Stari grad Kamnik|Grad Stari grad nad Kamnikom]] - od zač. 13. stoletja do 1452<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, X/290; XI/159, 428. </ref>, * [[Grad Šenkov turn]] ali Šinkov turn pri Vodicah (Schenkenturn) od 1360 do 1553<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/507. </ref>, * [[Grad Mengeš]] leta 1475<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/362. </ref>, * [[Dvorec Dol]] (Lustthal) pri Ljubljani – od 1532 do 1549, * [[Dvor Drnča]] Dvorska vas, Begunje pri Radovljici – od 1505 do 1576<ref name="#1"> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/519. </ref>, * [[Grad Luknja]] v Prečni pri Novem mestu - leta 1494 in med 1711-1738 <ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/350. </ref>, * [[Grad Ostri vrh]] (Osterberg) od 1360 do 1562, * [[Grad Podpeč]] (Gallenstein) Gabrovka pri Litiji – od 1562-5 do po 1688<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/169, 372. </ref>, * [[Grad Turn pri Gabrovki]] (Turn Gallenstein) Moravče pri Gabrovki – od srede 16.st. do 1747<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/574. </ref>, * [[Grad Lanšprež (novi grad)|Grad Lanšprež]] (Landspreis) stari in novi – od 1572 -1592<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/329. </ref>, * [[Grad Mokronog (Spodnji)]] od 1576 - 1616, * [[Gradič Zagorica]] pri Mokronogu<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/395. </ref>, * [[Grad Šentjurjeva gora]] (St. Iorgenberg) Moravče pri Gabrovki – od 1623/64 do 1. pol. 18. stoletja<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/293. </ref>, * [[Dvorec Gabrje]] (Gallenhof) Moravče pri Gabrovki – od 1623/64 do 1751<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/168. </ref>, * [[Grad Soteska]] (Ainöd) pri Novem mestu – od 1628 do 1733<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/9. </ref>, * [[Grad Graben]] pri Novem mestu – od 1709 do 1751, * [[Grad Grm]] pri Novem mestu – od 1709 do 1751, * [[Gradič Zaboršt]] pri Novem mestu – od 1709 do 1751, * [[Grad Zalog (Breitenau)]] Gorenja straža pri Novem mestu – od 1551 do 1555, * [[Grad Rožek]] v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah – od 1681 do 1733<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/472. </ref>, * [[Grad Brdo pri Kranju]] lastniki polovice – od 1669 do 1747<ref> Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, XI/129. </ref>, * [[Dvorec Zduša]] pri Kamniku – od 1688 do 1797<ref name="#1"/>, == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Stopar, Ivan, 1987, ''Gradovi na Slovenskem'', Cankarjeva Založba * Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v osrednji Sloveniji - I. Gorenjska (Med Goričanami in Gamberkom), Viharnik, Ljubljana, 2000, ISBN 961-6057-23-5 *Jakič, Ivan, 2002, ''Sto gradov na Slovenskem'', Prešernova družba == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=195800|avtor=Kidrič France|ime=Gallenbergi|vir=SBL}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] az1ubuw3qbwseet16tdp2iu6iu87p9j 0 360285 6749865 6072474 2026-09-12T21:45:08Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749865 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Žusem | image = Razvaline gradu Žusem.jpg | caption = Razvaline gradu Žusem | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = kopast pomol pod naseljem [[Dobrina, Šentjur|Dobrina]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NKD | designation1_offname = Babna Gora - Razvaline gradu Žusem | designation1_date = | designation1_number = 15589<ref>{{RKD|15589}}</ref> | občina = Šmarje pri Jelšah }} '''Grad Žusem''' ({{jezik-de|Sussenheim}}) je stal na kopastem pomolu nad naseljem [[Dobrina, Šentjur|Dobrina]] pri [[Žusem|Žusmu]], jugovzhodno od [[Šentjur]]ja. Zgrajen je bil na začetku 13. stoletja, doživel številne prezidave in opuščen okoli leta 1781, tako da so od njega ostale le še razvaline. == Zgodovina == [[File:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 424 Süßenheim - Zusem.jpg|thumb|left|Avtor: Vischer - Topographia Ducatus Stiriae]] [[File:Grad Žusem v katastru.jpg|thumb|left|Grad Žusem na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869]] [[File:297 Süßenheim, Schloß — Zusem - gezeich. v. Kuwasseg, lith. v. Folwarczni - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|thumb|left|Grad Žusem, Jozef Franz Kaiser, ''Lithographirte Ansichten der Steyermärkischen Städte, Märkte und Schlösser'', [[Gradec]] 1830]] [[File:Postcard of Žusem Castle.jpg|thumb|left|Razglednica ruševin gradu Žusem]] Grad so pozidali krški škofje na svojem ozemlju, ki ga je grofica Hema podarila leta 1043 krškemu samostanu, po katerem je to območje prišlo v last krške škofije. Posotelje je bilo na meji z Madžari, zato so škofje za obrambo sčasoma zgradili več gradov. Med njimi je bil konec 12. ali v začetku 13. stoletja tudi grad Žusem. Na gradovih so namestili svoje ministeriale, ki so imeli v fevdu žusemsko gospostvo. Bil je krški fevd, katerega so upravljali Žusemski vitezi vse do leta 1481, posedovali pa [[Celjski grofje]] v letih 1364−1404 in 1437-1456 ter deželni knezi, ki so bili dejanski lastniki do 1624. V listinah je Žusemski grad posredno omenjen leta 1203 v darilni listini krškega ministeriala viteza Poppo de Suzzenheima, leta 1208 pa njegov brat Henrik. Izrecno kot grad pa je v dokumentih omenjen šele leta 1364 (vest Suzzenhaim). Ker je bil Kunšperk kot obmejni grad najbolj ogrožen, je krški škof pred letom 1212 vojaško podredil [[Grad Kunšperk|Kunšperškim]] svoje viteze v zaledju, med njimi tudi žusemske. Poleg že omenjenega viteza Henrika Žusemskega je v prvi polovici 13. stoletja izpričan še njegov sin Friderik, leta 1259 pa se pojavljata Friderik in Henrik. [[Albreht Žusemski]] je bil leta 1329 po volji krškega škofa vojaško podrejen Planinskemu in ne več Kunšperškemu. Naslednji Henrik (Heinzel) Žusemski se pojavi sto let kasneje v treh listinah. Leta 1355 je pečatil pogodbo v korist gornjegrajskega samostana. Leta 1364 je z bratom Albrehtom priznal žusemsko trdnjavo (vest) za fevd Celjskim grofom, ki tako postanejo nosilci krškega fevda na gradu in gospostvu Žusem, žusemski vitezi pa ga dobijo v sekundarni fevd. Leta 1369 je bil Henrik v [[Vitanje|Vitanju]] med razsodniki nekega spora. Prezadolženi bratje vitezi Žusemski, Friderik, Viljem, Janez in Rajnpreht so se leta 1392 dogovorili o delitvi očetovega imetja in dolgov. Rajnpreht Žusemski je bil takrat župnik v Šmartinu pri Kranju. Trije od navedenih bratov so leta 1394 podarili nekaj imetja v Mislinjski dolini gornjegrajskemu opatu za Jakobovo cerkev (sand Jacob) v Dobrini nad žusemskim gradom. Ob tem je opat podaril Jakobovi cerkvi pravico župnijskega sedeža in do cerkvene desetine, med drugim pri Žusmu in Žamerku. Žusemski pa so dobili pravico prezentacije župnika. V 15. stoletju Žusemskim prinese nov vzpon [[Andrej Žusemski]]. Leta 1404 preide utrdba nazaj v roke Janezu (Hansu) Žusemskemu in njegovemu nečaku Andreju. Slednjemu je fevd potrdil krški škof, hkrati pa je dobil v fevd tudi Žamerk, ki ga je kupil. V vojni med Walseeji in Habsburžani je bil Andrej Žusemski na strani Habsburžanov, zaradi česar je začasno pred letom 1413 izgubil svoje priženjene konjiške fevde. Še pred tem letom se je poročil z Lizo hčerko Vida Betnavskega (Wintnawer), ki je imel v lasti gospostvo Betnava južno od Maribora. Leta 1425 mu je vetrinjski samostan prodal pravico do letnega činža od domcev s pripadajočo posestjo pred Ulrikovimi vrati pri Mariboru, kar je prej užival pokojni tast. Leta 1430 je kupil kot deželnoknežji fevd dvor v Močni (zahodno od [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenarta v Slovenskih goricah]]) z ducatom kmetij in posesti pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Vendar je tudi on zašel v dolgove in si leta 1437 sposodil pri celjskem knezu [[Friderik II. Celjski|Frideriku II.]] 2000 funtov in mu zanje zastavil svoj grad in žusemsko zemljiško gospostvo. Iz žusemskega gradu, ki ga je obdržal v upravi, se je preselil na [[Dvorec Betnava|Betnavo]]. Leta 1444 je od deželnega kneza dobil v začasno zastavo slovenjgraško gospostvo. Andrej je posedoval tudi krške in deželnoknežje fevde, vezane na gospostvi Vitanje in Vodriž (južno od Slovenj Gradca). Še leta 1449 in 1451 je Andrej dokupoval posest in pravice za žusemsko gospostvo znotraj njega in v njegovi soseščini. Konec leta [[1454]], tik pred smrtjo, je obdaril Tomažev oltar v mariborski župnijski cerkvi (žusemski beneficij), ki se je potlej imenoval tudi žusemski oltar, pred katerim je pokopana njegova žena Liza. Andrejevega sina Janeza viteza Žusemskega srečamo leta 1447 poročenega z Lizo Pesniško. Po materi Lizi je podedoval [[Vartenheim|Vartenhajm]] (severno od Rač pri Mariboru). Leta 1458 je Janez z drugo ženo Uršo, rojeno Ruckendorf, sprejel od krškega škofa po očetu podedovane fevde: žusemsko zemljiško gospostvo in žamerške ruševine (Burgstall), pri čemer deželni knez kot dedič leta [[1456]] izumrlih Celjskih ni protestiral. Janez je podedoval po materi tudi Valdek. Med letoma 1464 in 1472 je bil oskrbnik [[Celjski grad|Celjskega gradu]], leta [[1474]] in [[1479]] pa grajski oskrbnik na [[Grad Konjice|gradu Konjice]], od koder je leta 1474 poročal o pustošenju Turkov v okolici. Leta 1479 je za konjiško gospostvo dosegel pravico višjega deželnega sodstva ter bogato obdaril tudi konjiško kaplanijo. Janez Žusemski je umrl leta [[1480]]. V istem času z Andrejevem sinom Janezom Žusemskim, srečamo v virih tudi Andrejevega bratranca Janeza Žusemskega, ki je bil cesarjev komornik do leta [[1460]] in oskrbnik zemljiškega gospostva Fürstenfeld (vzhodno od Gradca). Ta Janez je leta 1479 zabredel v velike dolgove do cesarja. Po Andrejevem sinu [[Janez Žusemski|Janezu Žusemskem]] je leta 1480 prevzel deželnoknežja (ne več krška) gospostva Žusem, Valdek in Konjice njegov nečak Bernard Lichtenberger. Ta jim je gospodaril le 4 leta. Za njim je bil upravnik žusemskega gospostva Jurij Katzendorfer. Leta 1494 je deželnoknežja komora Žusem zastavila Pavlu Buchwaldu in upravnik je postal Ahac Mutmannsdorfer, poročen z vdovo Janeza Žusemskega. Mutmannsdorfer je kmalu prejel v zastavo blizu polovice žusemske posesti. Leta 1528 je za posojilo 2000 funtov grad Žusem in gospostvo prejel v zastavo [[Andrej pl. Altenhaus]]. Po njegovi smrti 1543 ga je nasledil sin Franc pl. Altenhaus. Slednji je leta 1550 za 4700 goldinarjev dobil grad in gospostvo Žusem v dosmrtno zastavo. Sin Franca Žiga Altenhaus se je leta 1571 poročil z Benigno, vdovo po račkem Žigi Regalu, rojeno Idunspeug. Za doto 500 goldinarjev ji je jamčil leta 1573 in 1580 z žusemskim zemljiškim gospostvom. Leta 1579 je pristavo v Pristavi (v okviru žusemskega gospostva) posedoval plemič Soteški (Helfenberg) po kupnem pravu, ki jo je prodal plemiču Juriju Reisingu. Po smrti Žige Altenhausa leta 1581 je postal gospodar Žusma Krištof Kronegger, a že leta 1583 ga je vzel v najem [[Inocenc Moscon]], ki je kot gospodar ostal vse do prve četrtine 17. stoletja. Leta 1624 je grad in gospostvo Žusem od deželnoknežje komore kupil baron Polikarp Scheidt, predsednik notranjeavstrijske dvorne komore, [[Štajerska|štajerski]] deželni upravitelj, cesarjev tajni svetnik in komornik. Grajski upravnik v tem času je bil Janez Liechtstock. Leta 1631 so ga kupili baroni Reisi(n)gi. Dne 5. maja 1635 so grad oplenili uporni kmetje, leta 1695 pa je pogorel. Reisingom so sledili grofje [[Rodbina Petač|Petazzi (Petač)]] (1724-1787), grofje de Herbuval (1787-1848), Ritter (1848-1850), dr. Fürst (1850-1858) in končno glažutarski podjetnik [[Leopold Fieglmüller]], ki ga je iz davčnih razlogov leta 1871 razkril in pet let pozneje deloma porušil. V začetku 20. stoletja je posestvo imela splošna hranilnica iz [[Linz]]a v [[Avstrija|Avstriji]]. Iz pisnih virov je razvidno, da je grad v [[14. stoletje|14. stoletju]] obsegal le stolpasto jedro (vest, gesloss), ki se mu je pred letom [[1437]] pridružilo tudi stanovanjsko poslopje (haws). Viri omenjajo, da je imela grajska kapela križni obok iz klesanega kamna, kar da sklepati, da je bila gotska. Ob gradu sta stala konjski hlev in pristava, leta [[1624]] tudi opekarna; pod gradom je bil [[ribnik]], ki se omenja že [[1496]]. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == *[[Ivan Stopar]], Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Kozjanskim in porečjem Save", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN 961-6057-00-6 * {{navedi knjigo |author=[[Dušan Kos]] |year=2005 |title=Vitez in Grad. |publisher=Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU |isbn=961-6500-82-1 |cobiss=219524608 |pages=}} * Jože Koropec: »Zemljiško gospostvo Žusem do 17. stoletja« (Die Grundherrschaft Zusem bis zum 17. Jahrhundert.) Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 1984, str. 1-22. *Ivan Jakič: »Vsi slovenski gradovi«, DZS, Ljubljana, 1997 == Zunanje povezave == {{Geopedia|F662:112_#T1008_b4_x538252.656_y112588.351_s14}} {{-}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Žusem]] [[Kategorija:Babna Gora, Šmarje pri Jelšah]] izb5rvgemkzoq2rlkmqlw1jwsff4fy9 0 362805 6749916 6749437 2026-09-13T05:34:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6749916 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Družina |coat_of_arms = Luttar1643.jpg |coat_of_arms_size = 250px |caption=Grb družine Luthar iz leta 1643 |other_names= Luthat / Luttar / Lutar |predikat= [[Sebeborci|sebeborski]] |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]] <br /> {{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}} [[Avstrijsko cesarstvo]]< <br /> [[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|30px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> |region={{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska]] [[Slovenija]] |origin= [[Prekmurje]] [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 16. stoletje |members= [[Adam Luthar|Adam Luthar pl. sebeborski]] }} '''Rodbina Luthar''' ''(tudi Luttar)'' je bila plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja. == Zgodovina == Poplemeniteni so bili 28. avgusta 1596, ko je cesar Svetega rimskega cesarstva in ogrski kralj [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf I.]] podelil plemiško listino in grb Juriju Lutharju iz [[Sebeborci|Sebeborec]] ''(Georgius Luttar de Szembiborcz)'', ter njegovima bratoma: Petru in Andreju. Plemstvo jim je bilo potrjeno še dvakrat in sicer - 1643, ter 1650, ko je Ferdinand III. ponovno potrdil plemiški status sebeborskim Lutharjem. Originalno listino iz leta 1596 hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. == Znameniti predstavniki == * [[Mihael Lutar|Mihael pl. Luthar]] familiar družine Banffy * [[Adam Luthar|Adam pl. Luthar]] ev. duhovnik, pisatelj in publicist * [[Grgo Lutar|Grgo pl. Luthar]] notar in pisatelj {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] == Viri == * Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn kp3bqs7tax95gatn17hf7kianyc48hx 0 367724 6749609 6656412 2026-09-12T12:51:32Z Ljuba24b 92351 dp 6749609 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kanat (država)}} [[Slika:Khettaras.jpg|thumb|upright 1.2|Ketara blizu Erfouda, [[Maroko]]]] '''Kanat''' (iz arabščine: قناة‎, kanāt) je sistem, sestavljen iz niza navpičnih jaškov, povezanih z vodoravnimi predori, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z vodo naseljem in za [[namakanje]] v vročih, sušnih in delno sušnih podnebjih. Znano je, da so tehnologijo kanatov razvili [[Perzija|perzijski]] ljudje nekje v zgodnjem 1. tisočletju pred našim štetjem in so se od tam počasi razširili proti zahodu in vzhodu.<ref>Andrew Wilson: "Hydraulic Engineering and Water Supply", in: John Peter Oleson: ''Handbook of Engineering and Technology in the Classical World'', New York: Oxford University Press, 2008 (editor), ISBN 978-0-19-973485-6, p.291f.</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.edwardgoldsmith.org/1031/the-qanats-of-iran/ |title=The qanats of Iran • Edward Goldsmith |accessdate=2014-01-11 |archive-date=2016-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160405135852/http://www.edwardgoldsmith.org/1031/the-qanats-of-iran/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://users.bart.nl/~leenders/txt/qanats.html The quanats of Iran]</ref><ref>http://www.waterhistory.org/histories/qanats/qanats.pdf</ref><ref>[http://www.heritageinstitute.com/zoroastrianism/kareez/index.htm Kareez (kariz, karez, qanat)]</ref> Pomen kanata je neposredno povezan s kakovostjo, količino in pravilnostjo pretoka vode. Veliko prebivalcev [[Iran]]a in drugih sušnih držav v [[Azija|Aziji]] in Severni Afriki je zgodovinsko odvisnih od vode iz kanatov; področja naselitev tesno sovpadajo s področij, kjer so kanati omogočeni. Čeprav sta bila izgradnja in vzdrževanje kanatov draga, je bila njihova dolgoročna vrednost za skupnost precejšnja. Perzijski namakalni sistem kanatov je bil uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine leta 2016.<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/1506]</ref> == Etimologija == Kanate v različnih jezikih imenujejo ''kārīz'' (ali ''kārēz'' iz perzijščine: كاريز) (Iran, Afganistan, Pakistan in Srednja Azija, ki izhaja iz perzijščine: كاهریز), ''kahan'' (iz perzijščine: کهن), ''kahriz''/''kəhriz'' (Azerbajdžan); ''ketara'' (Maroko); ''galería'' (Španija); ''falaj'' (Združeni arabski emirati in Oman); Kahn (Baloch) ali ''foggara'' / ''fughara'' (Severna Afrika). Alternativni izrazi za kanat v Aziji in Severni Afriki so: ''kakuriz, chin-avulz'' in ''mayun''. Pogoste različice besede kanat v angleščini (qanat) so: ''kanat, khanat, kunut, kona, konait, ghanat, ghundat''. == Tehnične značilnosti == [[Slika:Qanat cross section.svg|thumb|right|upright=1.5|Vzdolžni prerez kanata]] Kanati so izdelani kot niz navpičnih jaškov, povezanih s položnimi predori. Kanat seže do podtalnice na način, ki učinkovito prinaša velike količine vode na površino brez potrebe po črpanju. Voda odteka [[Gravitacija|gravitacijsko]], z višjega vira, ki je običajno gorski [[vodonosnik]], na nižjo raven. Kanat daje vodo, ki se prenaša na dolge razdalje v vročem suhem podnebju brez velikih izgub z izhlapevanjem. Zelo pogosto se pri gradnji kanata vodni vir nahaja pod zemljo ob vznožju ali v območju gore, kjer je vir najbližje površini. V tej točki je kanat z jaškom najbližje zgornji površini. Da se doseže vodonosnik, morajo kanate pogosto graditi na dolge razdalje.<ref name="Kheirabadi">{{navedi knjigo|author= Kheirabadi, Masoud |title= Iranian Cities: Formation and Development |url= https://archive.org/details/iraniancitiesfor0000khei |publisher= University of Texas Press |year=1991 |isbn=0-292-78517-8}}</ref> Kanati so včasih razdeljeni na podzemno distribucijsko omrežje manjših kanalov, imenovanih ''kariz''. Tako kot kanati so ti manjši kanali pod zemljo zato, da ne pride do kontaminacije. V nekaterih primerih je voda iz kanatov shranjena v [[rezervoar]]je, podobno kot pri črpalnih [[hidroelektrarna]]h. [[Ab Anbar]] je primer tradicionalnega kanata, ki je napajal rezervoar pitne vode v stari Perziji in deluje še danes. Sistem kanatov ima prednost, da je odporen proti naravnim ujmam, kot so [[potres]]i in poplave, ter namernemu uničevanju v [[vojna]]h. Poleg tega je skoraj neobčutljiv na raven padavin in dotok z manjšimi odstopanji v mokrem ali suhem delu leta. == Značilnosti, ki so skupne regijam, ki uporabljajo tehnologijo kanatov == Tehnologija kanatov se uporablja na območjih z naslednjimi značilnostmi: * odsotnost večjih rek s celoletnim tokom, ki bi zadostoval za podporo namakanju * bližina potencialno rodovitnih območij na padavinsko bogatih gorah ali gorovjih * sušno podnebje s hitrim izhlapevanjem velikih površin, tako da bi površinski zbiralniki in kanali imeli za posledico visoke izgube * vodonosnik, ki je na potencialno rodovitnem območju, je pregloboko za priročno uporabo preprostih [[vodnjak]]ov == Vpliv kanatov na vzorec poselitve == Značilno mesto v Iranu in drugod, kjer se uporabljajo kanati, ima več kot en kanat. Njive in vrtovi se nahajajo nad kanati, v bližini mesta, kjer se pojavi voda na površini, in pod zidnimi površinami. Voda iz kanatov opredeljuje tako socialno območje v mestu kot postavitev mesta.<ref name="Kheirabadi"/> Voda je sveža, čista in hladna v zgornjem delu in bogatejši ljudje običajno živijo na izhodu na površje ali neposredno pred njim. Kjer je kanat še vedno pod nivojem, je vodo treba na površino črpati preko [[vodnjak]]ov ali s pomočjo perzijskih vodnjakov z živalmi. Zasebni podzemni rezervoarji lahko oskrbijo hiše in druge zgradbe ter zadoščajo za namakanje vrtov. Nadalje se pretok zraka iz kanatov uporablja za hlajenje podzemnih poletnih sob (''šabestan''), ki jih še vedno najdemo v mnogih starejših hišah.<ref name="Kheirabadi"/> Nižje od iztoka voda teče preko površinskih kanalov, imenovanih ''džubi'' (''džūbi''), ki vodijo navzdol s stranskimi vejami za prenos vode v soseske, vrtove in na njive. Ulice potekajo običajno vzporedno s kanali ''džubi''. Posledično so mesta in kraji usmerjeni v skladu z nagibom terena. To je praktičen odziv na učinkovito razporeditev vode skozi različne terene.<ref name="Kheirabadi"/> V spodnjem toku kanalov so lokacije manj zaželene tako za stanovanja kot kmetijstvo, ker voda postopoma postaja bolj onesnažena. V sušnih letih so najverjetneje imeli znatno zmanjšan pretok v spodnjem toku.<ref name="Kheirabadi"/> == Konstrukcija == Tradicionalno kanate gradijo ročno skupine usposobljenih delavcev. Mukani je izraz za takega delavca; poklic je bil v preteklosti dobro plačan in se je prenašal iz roda v rod.<ref name="Kheirabadi" /> === Priprava === [[Slika:Alluvial fan in Iran.jpg|thumb|Aluvialni stožec v južnem Iranu. Slika iz Nasinega satelita Terra]] Kritični začetni korak pri gradnji kanata je določitev ustreznega vodnega vira. Iskanje se začne na točki stika [[aluvialni stožec|aluvialnega stožca]] in gorovja oziroma gorskega vznožja; v gorah so količine vode izdatnejše zaradi orografskega dviganja, izkop pa je na območju aluvialnih stožcev relativno enostaven. Delavci (mukaniji) sledijo toku glavnih vodotokov, ki prihajajo iz gore ali gorskega vznožja ter poiščejo dokaze za prisotnost podzemne vode, kot sta globoko ukoreninjeno rastlinje ali sezonsko pronicanje vode na površino. S poskusnim izkopom ugotovijo gladino podzemne vode in ali je na voljo zadosten pretok za upravičenost gradnje. Če so izpolnjeni ti predpogoji, se določi nadzemni del poti.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith">{{navedi knjigo|author=Smith, Anthony|title=Blind White Fish in Persia |url=https://archive.org/details/blindwhitefishin0000anth_i9l2|publisher= London, George Allen & Unwin |year=1953|isbn= none}}</ref> Oprema je enostavna: posode oziroma vsebniki (običajno usnjeni), vrvi in koluti za dvig posode na površino na vrh jaška, [[kramp]]i in [[lopata|lopate]] za izkop, luči, [[Vodna tehtnica|vodne tehtnice]] ali [[grezilo]] in vrvica. Glede na vrsto tal lahko v jašku uporabijo tudi oblogo iz žgane gline.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Čeprav so metode gradnje preproste, gradnja kanata zahteva podrobno poznavanje podzemne [[geologija|geologije]] in dovolj inženirskega znanja. Naklon kanata je treba skrbno nadzorovati: premajhen naklon ne daje nobenega toka, pri prestrmem naklonu pa pride do prekomerno [[Erozija|erozije]] in porušitve kanata. Tudi napačna ocena tal lahko vodi do zrušitev, ki v najboljšem primeru zahtevajo obsežna popravljalna dela, v najslabšem pa so usodne za delavce.<ref name="Smith" /> === Izkop === Gradnja kanata se običajno izvaja z ekipo treh do štirih delavcev »mukanijev«. Pri gradnji plitvega kanata en delavec navadno koplje vodoravni jašek, eden odnaša izkopano zemljo iz jaška in eden razporeja izkopano zemljo na vrhu. Delavci običajno začnejo z delom pri iztoku vode proti viru, kjer so predhodno naredili poskusni izkop. Navpične jaške izkopljejo na razdalji 20–35 m vzdolž poteka kanata. Razporeditev jaškov pomeni ravnovesje med količino dela, ki je potrebno za njihov izkop in za izkop povezovalnih kanalov med njimi, kot tudi zahtevnostjo kasnejšega vzdrževanja. Na splošno velja, da plitvejši kot so kanati, bližje skupaj so navpični jaški. Če je kanat dolg, lahko začnejo izkop na obeh koncih hkrati. Za dopolnilni pretok vode so včasih zgrajeni tudi pritočni kanali.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Večina kanatov v Iranu meri v dolžino manj kot 5 km, medtem ko so v bližini [[Kerman]]a nekateri dolgi tudi do okoli 70 km. Navpični jaški segajo običajno od 20 do 200 metrov v globino, globina navpičnih jaškov v kanatih v provinci Horasan pa meri tudi do 275 m. Navpični jaški podpirajo celotno konstrukcijo ter omogočajo vzdrževanje podzemnih kanalov in izmenjavo zraka v kanatih. Globoki jaški zahtevajo vmesne platforme za poenostavitev postopka odstranjevanja materiala.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Hitrost izvedbe je odvisna od globine in vrste terena. Če je zemlja mehka in enostavna za delo, lahko skupina štirih delavcev na globini 20 metrov izkoplje prečne kanale dolžine 40 metrov na dan. Pri navpičnih jaških globine 40 metrov lahko izkopljejo le 20 metrov vodoravnih kanalov na dan in pri 60 metrih globine ta pade pod 5 vodoravnih metrov na dan. V Alžiriji je skupna hitrost samo 2 m na dan v globini 15 m. Globoki in dolgi kanati, kakršni mnogi tudi so, zahtevajo leta in celo desetletja za izgradnjo.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Izkopani material se običajno prenaša z usnjenimi torbami po navpičnih jaških. Da bi delovišče zaščitili pred vetrom in nanosi materiala, zgradijo z izkopanim materialom okoli odprtine jaška gomilo, ki jo včasih tudi zaprejo. Iz zraka so ti jaški videti kot niz bombnih kraterjev.<ref name="Smith" /> Da voda teče v kanalu kanata, mora imeti zadosten vzdolžni nagib. Vendar naklon ne sme biti tako velik, da bi se ustvarili pogoji, pod katerimi bi bil pretok vode med superkritično in subkritično vrednostjo. Če se to zgodi, lahko valovi povzročijo hudo erozijo, ki lahko poškoduje ali uniči kanat. Pri krajših kanatih se naklon giblje med 1:1000 in 1:1500, medtem ko je pri daljših lahko skoraj vodoraven. Takšna natančnost se rutinsko pridobi z vodno tehtnico in vrvico.<ref name="Kheirabadi" /><ref name="Smith" /> Če je naklon strmejši, lahko pomagajo zgrajeni podzemni slapovi z ustreznimi projektnimi lastnostmi (običajno so obloženi), da absorbirajo energijo ob minimalni eroziji. V nekaterih primerih so moč vode izkoristili za poganjanje podzemnih [[mlin]]ov. Če ni mogoče speljati podzemnih kanalov tako, da bi bil izstop iz kanata v bližini naselja, so potrebni nadzemni kanali (»jubi«). Nadzemnim kanalom se sicer poskušajo izogniti, če je le mogoče, in sicer zaradi onesnaževanja, segrevanja in izgube vode zaradi izhlapevanja. == Uporabniki == [[Slika:Ancient water clock used in qanat of gonabad 2500 years ago.JPG|thumb|Starodavna perzijska [[vodna ura]]]] Perzijci so s pomočjo vodne ure leta 328 pred našim štetjem zagotovili pravično in natančno razdelitev vode iz kanatov do uporabnikov za namakanje kmetijskih zemljišč. Raba vodne ure v Iranu, zlasti v Zibadu (Horasan), sega v leto 500 pred našim štetjem. Kasneje so jih uporabljali tudi za določitev svetih dni v predislamski veroizpovedi, kot je ''Yaldā'' (zimski solsticij), ''Tiregān'' (sredi poletja) ali ''Nowruz'' (pomladno enakonočje) - najkrajši, najdaljši in enake dolžine dan in noč v letu. Vodne ure, ki so se uporabljale v Iranu so bile ena od najbolj praktičnih starih orodij za merjenje časa in letnega koledarja.<ref name="clock">conference of Qanat in Iran - water clock in persiaد1383 [http://www.aftabir.com/articles/view/science_education/technical/c3c1183387267p1.php/%D9%82%D9%86%D8%A7%D8%AA-%D9%85%DB%8C%D8%B1%D8%A7%D8%AB-%D9%81%D8%B1%D9%87%D9%86%DA%AF%DB%8C-%D9%88-%D8%B9%D9%84%D9%85%DB%8C-%D8%A7%DB%8C%D8%B1%D8%A7%D9%86%DB%8C%D8%A7%D9%86] آفتاب</ref> [[Vodna ura]] ali ''Fenjaan'' je v Perziji dosegla stopnjo natančnosti primerljivo z današnjimi standardi merjenja časa. ''Fenjaan'' so običajno uporabljali za merjenje ali za izračun zneska ali časa, kdaj mora kmet prejeti vodo iz kanata ali tudi za namakanje. Perzijske vodne ure so bile praktično in uporabno orodje za delničarje kanata za izračun, koliko časa je lahko preusmerjena voda na njihove kmetije. Kanat je edini vir vode za kmetijstvo in namakanje, tako da je bila pravična in poštena razdelitev vode zelo pomembna. To so dosegli tako, da so izvolili starejšega člana, ki bo vodja ure. Potrebna sta bila vsaj dva upravljavca za polni delovni čas za nadzor in opazovanje. ''Fenjaan'' (vodna ura) je bil velik lonec napolnjen z vodo in posoda z majhno luknjo v sredini. Ko je posoda postala polna vode, bi se lonec potopil in upravitelj bi izpraznil posodo in jo dal ponovno na vrh vode v loncu. On je beležil kolikokrat se je posoda potopila s postavitvijo kamenčkov v kozarec. Kraj, kjer je se je nahajala ura in njeni upravljavci, so imenovali ''khaneh fenjaan''. To je bilo običajno v zgornjem nadstropju javne hiše, z zahodnim in vzhodnim oknom za prikaz časa sončnega zahoda in vzhoda. Tam je bilo v določenem obdobju tudi orodje imenovan ''staryab'' ali [[astrolab]], vendar so ga večinoma uporabljali za vraževerna prepričanja in ni bil praktičen za uporabo kot koledar kmetov. ''Zibad Gonabad'' voda ura je bila v uporabi do leta 1965, ko jo je nadomestila sodobna ura. === Vzdrževanje === Vertikalne jaške so lahko pokrili, da bi se zmanjšal vdor peska. Kanale kanatov je bilo treba redno pregledovati glede na erozijo ali vdore, čistiti pesek in blato in redno popravljati. === Obnavljanje === Nekateri poškodovani kanati so bili obnovljeni. Trajnostna obnova je morala upoštevati veliko netehniških dejavnikov, ki se začnejo s postopkom izbire kanata potrebnega obnove. V Siriji so izbrali tri mesta na podlagi nacionalnih registrov in izvedli dela v letu 2001. Eden od njih, ''Drasiah kanat'' v Dmeiru, je bil končan leta 2002. V merila za izbor so vključili razpoložljivost in enakomeren pretok podtalnice, socialni vidik in pripravljenost občin za sofinanciranje ter obstoj delujočega sistema vodnih pravic.<ref>Wessels, K. (2000), Renovating Qanats in a changing world, a case study in Syria, paper presented to the International Syposuim on Qanats, May 2000, Yazd, Iran, quoted in:[http://www.waterhistory.org/histories/qanats/ WaterHistory.org:Qanats], accessed on October 25, 2009</ref> == Vloga kanatov == [[Slika:Qanat wind tower.svg|thumb|upright 1.2|Vetrni stolp in kanat za hlajenje.]] === Namakanje in oskrba s pitno vodo === Primarna funkcija kanatov je bila dobava vode za namakanje, zagotavljanje vode za živino in oskrbo s pitno vodo. Druga funkcija je bila hlajenje in shranjevanje ledu. === Hlajenje === Kanati, ki se uporabljajo v povezavi z vetrnimi stolpi, lahko zagotovijo hlajenje ter oskrbo z vodo. Vetrni stolp je dimniku podobna struktura nameščena nad hišo; njegove štiri odprtine se odpirajo nasproti smeri vetra za premikanje zraka iz hiše. Dohodni zrak se vleče od kanata pod hišo. Pretok zraka čez navpično odprtino jaška ustvari nižji tlak (glej Bernoullijev učinek) in vleče hladen zrak navzgor iz predora kanata ter se meša z njim. Zrak iz kanata potegnjen v predor na določeni razdalji se ohladi v stiku s hladnimi stenami predora/vodo in s prenosom latentne toplote izhlapeva kot voda izpari v zrak. V suhih puščavskih podnebjih lahko to povzroči znižanje temperature za več kot 15&nbsp;°C. Mešanje zraka je še vedno suho, zato je klet hladna in udobna. Vetrni stolp in kanat se za hlajenje uporabljata v puščavskih podnebjih za več kot 1000 let.<ref>{{cite journal |author=Bahadori MN |title=Passive Cooling Systems in Iranian Architecture |url=https://archive.org/details/sim_scientific-american_1978-02_238_2/page/144 |journal=Scientific American |volume=238 |issue=2 |pages=144–54 |date = February 1978|doi=10.1038/scientificamerican0278-144}}</ref> === Shramba za led === [[Slika:Yakhchal of Yazd province.jpg|thumb|right|upright|Yakhchal v provinci Yazd]] 400 let pred našim štetjem so perzijski inženirji obvladali tehniko shranjevanja ledu sredi poletja v puščavi.<ref name="Rael">[http://www.eartharchitecture.org/index.php?/archives/1045-Yakhchal-Ancient-Refrigerators.html Yakchal: Ancient Refrigerators]</ref> Led so pripeljali v času zime z bližnje gore. Bolj običajna in prefinjena metoda je bila, da so zgradili zid v smeri vzhod-zahod v bližini ''jakhčal'' (ledenice). V zimskem času, bi iz kanata vodo speljali na severno stran zidu, ki je bil v senci in je voda hitro zamrznila. Potem so led shranili v jakhčal - posebej izdelan, naravno hlajen hladilnik. Velik podzemni prostor z debelimi zidovi in izolacijo je bil povezan s kanatom in sistemom vetrnih stolpov, kar je zagotavljalo pripravo hladnega zraka in ohranjalo temperature v notranjosti prostora na nizki ravni tudi v vročih poletnih dneh. Posledično se je led topil počasi in je bil na voljo vse leto. == Kanati po državah == [[Slika:Qanat technology diffusion.svg|thumb|upright 1.5|Verjetna razširitev tehnologije kanatov]] === Azija === ==== Afganistan ==== Kanati se imenujejo ''kariz'' v Dari (Perzija) in v paštunščini in so bili v uporabi že v pred-islamskem obdobju. Ocenjujejo, da je bilo v uporabi več kot 20.000 ''kariz'' v 20. stoletju. Najstarejši še delujoči ''kariz'' je star več kot 300 let in je 8 kilometrov dolg in se nahaja v provinci Wardak. Še vedno zagotavlja vodo za skoraj 3000 ljudi.<ref>''"Karez: Afghanistan's Traditional Irrigation System."'' The Alternative Development Knowledge Network. [http://www.adkn.org/en/agriculture/article.asp?a=67 link] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090307202938/http://www.adkn.org/EN/agriculture/article.asp?a=67 |date=2009-03-07 }}</ref> Nenehne vojne v zadnjih 30 letih so uničile več teh starih struktur. Tudi vzdrževanje je težavno. Težavo predstavlja pomanjkanje kvalificiranih obrtnikov, ki imajo tradicionalno znanje. Številni veliki kmetje so opustili svoje ''kariz'' in jih nadomestili s cevmi in vodnjaki iz katerih črpajo vodo z dizelskimi črpalkami. Vendar pa se afganistanska vlada zaveda pomena teh struktur in si prizadeva za popravila, rekonstrukcije in vzdrževanje (prek skupnosti). Ministrstvo za rehabilitacijo in razvoj podeželja, skupaj z nacionalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami se trudijo v tej smeri. Še vedno so sistemi kanatov v letu 2009 v funkciji. Ameriške sile so poročale, da so nehote uničili nekatere kanale pri širitvi vojaške baze, kar je ustvarilo napetosti med njimi in lokalno skupnostjo.<ref>Michael M. Phillips [http://online.wsj.com/article/SB124224652409516525.html Learning a Hard History Lesson in 'Talibanistan':To Accommodate New Troops, the U.S. Military Expanded a Base and Inadvertently Disrupted Ancient Afghan Canals], The Wall Street Journal, May 14, 2009</ref> Nekateri od teh predorov so bili uporabljeni za shranjevanje zalog in skrivanje moških in opreme pod zemljo.<ref>Hadden, Robert Lee. 2005. [http://handle.dtic.mil/100.2/ADA444101 "Adits, Caves, Karizi-Qanats, and Tunnels in Afghanistan: An Annotated Bibliography."] {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20120914110948/http://handle.dtic.mil/100.2/ADA444101 |date=2012-09-14 }} US United States Army Corps of Engineers|Army Corps of Engineers, Army Geospatial Center.</ref> ==== Kitajska ==== [[Slika:Turpan-karez-museo-d02.jpg|thumb| Kanat blizu Turpana, Xinjiang,Kitajska]] [[Oaza]] Turpan v puščavi na severozahodu Kitajske uporablja vodo, ki jo dobijo s kanati (lokalno ''karez''). Turpan je že dolgo središče rodovitne oaze in pomembno trgovsko središče ob severni trasi [[Svilna cesta|Svilne ceste]]. V tem času je bilo v bližini kraljestvo Korla in Karashahr na jugozahodu. Zgodovinski zapis sistema ''karez'' sega nazaj do [[Dinastija Han|dinastije Han]]. [[Turpanski vodni sistem|Muzej vode v Turpanu]] prikazuje zavarovano območje Ljudske republike Kitajske zaradi pomembnosti lokalnega sistema ''karez'' v zgodovini območja. Število sistemov ''karez'' območju je skoraj 1000, celotna dolžina kanalov je približno 5000 kilometrov.<ref>[http://www.waterhistory.org/histories/turpan/ Oasis at Turpan in northwestern China uses water provided by ''karez''.]</ref> ==== Indija ==== V Karnataka, [[Indija]], je struktura tipa kanat imenovana ''Suranga'' in se uporablja za izkoriščanje podzemnih voda. Vendar so danes le še redko v uporabi. Sistemi kanatov obstajajo še v Gulburga, Bidar in Burhanpur (Kundi Bhandara). Sistem v kraju Bidar z 21 vertikalnimi jaški je približno dva kilometra dolg, z 21 vertikalnimi jaški, od katerih so bili nekateri zaprti, jih je še 17 danes vidnih. Uporabljali so jih kmetje in sosednja naselja. Fundacija Indian Heritage Cities Network (IHCNF) je delala v smeri ohranitve sistema ''karez''. V času raziskovanj je IHCNF odkril tudi kraljevsko kopel (''Bagh-e Hammam'') verjetno iz obdobja Bahmani. Ustno izročilo iz ''Bagh-e-Hammam'' pravi da lokalno znanje pozna terakota cevi iz ''kareza''. ==== Indonezija ==== Predlagano je bilo, da so podzemni templji v Gua Made na [[Java|Javi]] z jaški, v katerih so našli maske iz zelene kovine, nastali kot kanat.<ref>Fiorella Rispoli, 'Unmasking a mystery: the curious case of the Gua Made Green masks' ''Current World Archaeology'' 43 (Oct/Nov 2010), 42-9.</ref> ==== Iran ==== V sredini dvajsetega stoletja so ocenili da je v Iranu v uporabi še 50.000 kanatov. Od teh jih je samo 25.000 ostalo v uporabi do leta 1980. Eden od najstarejših in najbolj znanih kanatov je v iranskem mestu Gonabad in po 2700 letih še vedno omogoča pitno in namakalno vodo skoraj 40.000 ljudem. Njegova največja globina je več kot 360 metrov, dolžina pa je 45 kilometrov. [[Yazd]], Horasan in [[Kerman]] so območja za katera je znano, da so odvisni od obsežnega sistema kanatov. V tradicionalni perzijski arhitekturi, je ''kariz'' (کاریز) majhen kanat, navadno omrežje znotraj urbanega okolja. ''Kariz'' je struktura, ki distribuira vodo iz kanata do svoje končne destinacije. ==== Irak ==== Raziskava sistemov kanatov v regiji [[avtonomna regija Kurdistan|Kurdistan]] v [[Irak]]u, ki jo izvaja Oddelek za geografijo Oklahoma State University (ZDA) v imenu Unesca, je v letu 2009 pokazala, da je bilo od 683 ''karez'' sistemov, še vedno aktivnih 380 v letu 2004, le 116 pa v letu 2009. Razlogi za upad kanatov so opuščanje in zanemarjanje pred letom 2004, prekomerno črpanje iz vrtin, od leta 2005 pa suša. Pomanjkanje vode, pravijo, je prisililo od leta 2005, da je več kot 100.000 ljudi za svoje preživetje od ''karez'' sistemov, zapustilo svoje domove. Študija pravi, da ima en sam ''karez'' možnost, da zagotovi dovolj vode za gospodinjstva za skoraj 9000 posameznikov in namakanje za več kot 200 hektarjev kmetijskih zemljišč. [[UNESCO]] in vlada Iraka nameravajo sanirati ''karez'' prek pobude ''Karez Initiative for Community Revitalization'', ki se je začela v letu 2010. Večina ''karez'' je v Sulaymaniyah Governorate (84 %). Veliko število najdemo tudi v Erbilu Governorate (13 %), posebno na široko razpredena je mreža okoli in v mestu Erbil.<ref>UNESCO:[http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=46631&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Water shortage fueling displacement of people in northern Iraq, UNESCO study finds], October 2009, accessed on October 25, 2009</ref> ==== Jordanija ==== Med kanati zgrajenimi v rimskem cesarstvu, je 94 km dolg [[akvadukt]] Gadara na severu [[Jordanija|Jordanije]] in je morebiti najdaljši neprekinjeni kanat kdaj koli zgrajen.<ref name="Querschnitt">{{cite journal |author=Mathias Döring |title=Wasser für Gadara – 94 km langer antiker Tunnel im Norden Jordaniens entdeckt |journal=Querschnitt |volume=21 |issue= |pages=25–35 |year= |url=https://publikationen.h-da.de/downloadByDMID.skat?dmid=ID1480820_11158167&filename=querschnitt_21.pdf |access-date=2014-01-11 |archive-date=2016-01-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160111182937/https://publikationen.h-da.de/downloadByDMID.skat?dmid=ID1480820_11158167&filename=querschnitt_21.pdf |url-status=dead }} p 25, 32</ref> Delno poteka po starejšem helenističnem vodovodu, izkopavanja so se verjetno začela po obisku cesarja [[Hadrijan]]a v 129-130 n. št.. Gadara vodovod ni bil nikoli povsem končan in je bil dan v obratovanje le v odsekih. ==== Pakistan ==== Okrožje Chagai je v severozahodnem koncu Balochistana, [[Pakistan]], ki meji z [[Afganistan]]om in [[Iran]]om. Kanati, lokalno znani kot ''karezes'' so večinoma znani v tej regiji. Razporejeni so od Chaghai okrožja do okrožja Zhob. Številne med njimi najdemo v Qilla Abdulaha in Pishin okrožjih. ''Karezes'' so prav tako v veliki meri na voljo v sosednjih območjih Afganistana, kot je [[Kandahar]]. Ostanke ''karezes'' najdemo v različnih delih okrožja in jih pripisujejo Arabcem. ==== Sirija ==== Kanate je bilo mogoče najti v večjem delu [[Sirija|Sirije]]. Razširjena je vgradnja črpalk za črpanje podzemne vode, zato se je znižala podtalnica in sistem kanatov se je posušil. Opuščeni so po vsej državi.<ref name="water">[http://www.waterhistory.org/histories/qanats/ History from Waterhistory.org]</ref> === Arabski polotok === ==== Oman ==== V [[Oman]]u (v Salut, Bat in drugih mestih) so bili v železni dobi zgrajeni sistemi podzemnih vodovodov imenovani ''Falaj'', z vertikalnimi jaški, ki so bili povezani s položnimi horizontalnimi predori. Obstajajo tri vrste ''Falaj'': ''Daudi'' (داوودية) s podzemnimi vodovodi, ''Ghaili'' (الغيلية) zahtevajo jez za zbiranje vode in ''Aini'' (العينية), katerega izvor je izvirska voda. To je omogočalo obsežno kmetijstvo v sušnih okoljih. Po mnenju Unesca je okoli 3.000 ''aflaj'' (množina) ali ''Falaj'' (ednina) še vedno v uporabi. [[Nizwa]], nekdanje glavno mesto Omana, je bilo zgrajeno okoli ''Falaj'', ki je v uporabi še danes. V juliju 2006 je bilo pet reprezentativnih primerov tega namakalnega sistema vpisano kot [[Unescova svetovna dediščina|svetovna kulturna dediščina]].<ref>[[UNESCO]]:[http://whc.unesco.org/en/list/1207/ Aflaj Irrigation Systems of Oman], accessed on October 25, 2009</ref> ==== Združeni arabski emirati ==== [[Slika:Falaj at al ain.jpg|thumb|upright 0.7|Falaj namakalni sistem v oazi Al Ain]] Oaza Al Ain v Združenih arabskih emiratih uporablja še tradicionalne ''Falaj'' (kanate) za namakanje palmovih nasadov in vrtov. === Severna Afrika === ==== Egipt ==== Obstajajo štiri glavne oaze v [[egipt]]ovski puščavi. Oaza Kharga je tista, ki je bila temeljito raziskana. Dokazano je, da je že v drugi polovici 5. stoletja pr. n. št. vodo prinašal kanat. Kanat so izkopali skozi podtalnico, ki jo nosi [[peščenjak]] in ki pronica v kanal z vodo, nato jo zberejo za majhnim jezom na koncu sistema. Širina je približno 60 cm, višina pa od 5 do 9 metrov. Verjetno je, da so kanat poglobili da bi povečali pronicanje ko je vodostaj padel. Od tam se je voda zajemala za namakanje.<ref name="Wuttman">Michel Wuttmann, "The Qanats of 'Ayn-Manâwîr, Kharga Oasis, Egypt", in ''Jasr'' 2001, p. 1 [http://www.achemenet.com/pdf/jasr/jasr2000.1.pdf (pdf)].</ref> ==== Libija ==== David Mattingly poroča da se ''foggara'' razteza na stotine kilometrov v območju Garamantes, v bližini Jarma v [[Libija|Libiji]]: »kanali so bili v splošnem zelo ozki - manj kot 60 cm široki in visoki 1,5 m - nekateri pa so bili več kilometrov dolgi, bilo jih je okoli 600, od tega jih je bilo več sto pod zemljo. Kanale so izkopali in vzdrževali z nizom redno razporejenih vertikalnih jaškov na vsakih 30 metrov ali skupaj 100.000 komadov, v povprečju 10 m globokih, izjemoma celo 45 m «.<ref>{{Cite document|work=The 153 Club Newsletter |date=July 2007 |pages=14–19 |issue=112}} reprinted from ''Current world Archaeology''</ref> ==== Tunizija ==== Sistem upravljanja z vodo ''foggara'' v [[Tunizija|Tuniziji]], ki se uporablja za ustvarjanje oaz, je podoben iranskim kanatom. ''Foggara'' je vkopana v vznožje dokaj strmega gorskega območja, kot so vzhodna območja [[Atlas (gorovje)|Atlasa]]. Padavine v gorah napolnijo vodonosnik, ki se premika proti [[Sahara|Sahari]] na jugu. ''Foggara'' meri 1 do 3 km v dolžino, prodre v vodonosnik in zbira vodo. Družine ohranjajo ''foggare'' in lastniki zemljišč z njimi namakajo širino desetih metrov. Na tej osnovi izračunajo velikost parcele, za katero bo na voljo voda.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.institut.veolia.org/en/cahiers/water-symbolism/water-symbolism/practical-issues.aspx |title="Water: symbolism and culture" |accessdate=2014-01-11 |archive-date=2007-03-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310005456/http://www.institut.veolia.org/en/cahiers/water-symbolism/water-symbolism/practical-issues.aspx |url-status=dead }}</ref> ==== Alžirija ==== [[Slika:Foggara 02.jpg|thumb|right| Voda priteka prek razdelilnega jezu na foggaro v Alžiriji]] Kanati (''foggare'' v [[Alžirija|Alžiriji]] ) so vir vode za namakanje v velikih oazah kot je Gourara. Najdemo jih tudi v Touat (200 km od Gourara). Dolžina ''foggar'' v tej regiji je ocenjena na več tisoč kilometrov. Čeprav viri kažejo, da bi lahko bile ''foggare'' v uporabi že leta 200 n. št., so zagotovo bile v uporabi v 11. stoletju, ko so v oaze prišli Arabci in so prebivalci sprejeli islam. Vodo odmerijo za različne uporabnike s pomočjo distribucijskih jezov, ta meri pretok do različnih kanalov, vsak za določenega uporabnika. Vlažnost oaz se uporablja tudi za dopolnjevanje oskrbe z vodo v ''foggarah''. Temperaturni gradient v navpičnih jaških povzroča, da se zrak dvigne zaradi naravne konvekcije. Vlažen zrak na kmetijskih zemljiščih je sestavljen v ''foggari'' v nasprotni smeri odtekanja vode. V ''foggari'' se kondenzira na stene predora in zrak nato potuje v vertikalne jaške. Ta kondenzirana vlaga je na voljo za ponovno uporabo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mappeonline.com/unesco/atlas/data/photographical%20inventory/A17photograph.htm |title=An excellent UNESCO article with numerous clear photographs showing the Foggara in Algeria |accessdate=2014-01-11 |archive-date=2006-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061129065203/http://www.mappeonline.com/unesco/atlas/data/photographical%20inventory/A17photograph.htm |url-status=dead }}</ref> ==== Maroko ==== Na jugu [[Maroko|Maroka]] se tudi uporablja kanat (lokalno ''khettara''). Na robu puščave Sahare so izolirane oaze v dolini reke Draa in Tafilalt oprte na vodo za namakanje iz kanatov od poznega 14. stoletja. V [[Marakeš]]u in na planoti Haouz so bili kanati zapuščeni v zgodnjih 1970-ih, ko so usahnili. Na področju Tafilaft se polovica od 400 ''khettaras'' še vedno uporablja. Vpliv jezu Hassan Adahkil na lokalni vodostaj je vzrok, da je več kot polovica ''khettarov'' izgubljenih. Črni Berberi (haratin) na jugu so bili dedni razred kopačev kanatov v Maroku, ki so gradili in popravljali te sisteme. Njihovo delo je bilo nevarno.<ref name="Nair">{{Navedi splet |url=http://www.boloji.com/environment/24.htm |title=Article titled Etymological Conduit to the Land of Qanat by Dr. V. Sankaran Nair, 2004 |accessdate=2014-01-11 |archive-date=2006-06-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060616215409/http://www.boloji.com/environment/24.htm |url-status=dead }}</ref> === Evropa === ==== Armenija ==== Kanati so se ohranili v [[Armenija|Armeniji]] v skupnosti Shvanidzor, v južni provinci Syunik, ki meji z Iranom. Kanate so v armenščini poimenovali ''kahreze''. Obstaja jih 5 v Shvanidzorju. Štirje od njih so bili zgrajeni v 12. - 14. stoletju še preden je bilo ustanovljeno naselje. Peti ''kahrez'' je bil zgrajen leta 2005. Pitna voda teče skozi ''kahrezs'' I, II in V. ''Kahrez'' III in IV sta v zelo slabem stanju. V poletnih mesecih, predvsem v juliju in avgustu, količina vode doseže svojo najnižjo vrednost, razmere na vodovodnem sistemu so kritične. Kljub temu so ''kahrezes'' glavni vir pitne in namakalne vode za skupnost. ==== Azerbajdžan ==== Na ozemlju [[Azerbajdžan]]a so bili številni ''kahrizes'' že pred mnogimi stoletji. Arheološke najdbe kažejo, da je bil sistem uveljavljen že pred 9. stoletjem. Tradicionalno so bile ''kahrizes'' zgrajene in vzdrževane od skupine zidarjev, imenovanih ''Kankans'' z ročnim delom. Poklic se je prenašal z očeta na sina. Ocenjujejo, da je do 20. stoletja ostalo skoraj 1500 ''kahrizes'', od katerih jih je kar 400 v [[Nahičevan|Avtonomni republiki Nahičevan]]. Po uvedbi električnih črpalk in črpalk na gorivo v sovjetskih časih, so postale ''kahrizes'' zanemarjene. Danes ocenjujejo, da jih 800 še vedno deluje. Te operativne ''kahrizes'' so ključnega pomena za življenje mnogih skupnosti. ===== Mednarodna organizacija za migracije in Revival of Kahriz ===== Leta 1999 je na zahtevo občine v Nakhichevanu, ob upoštevanju potreb in prioritet skupnosti, zlasti žensk kot glavnih upravičencev, IOM začela izvajati pilotni program za sanacijo ''kahrizes''. Do leta 2011 je IOM sanirala več 143 ''kahrizes'' s sredstvi iz Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP), Evropske komisije, Kanadske Mednarodne agencije za razvoj (CIDA), Švicarske agencija za razvoj in sodelovanje (SDC) in urada za prebivalstvo, begunce in migracije State Department ZDA (BPRM) in samoprispevka lokalnih skupnosti. ===== KOICA in IOM's v teku projekt sanacije Kahriz v Azerbajdžanu ===== V letu 2010 je IOM začela projekt sanacije ''kahriz'' iz sredstev ''Korea International Cooperation Agency'' (KOICA), katere cilj je v celoti obnoviti skupno 20 ''kahrizes'' na celinskem delu Azerbajdžana. Od teh 20 ''kahrizes'' jih je že 16 sanirano, štiri so trenutno v sanaciji. Dela naj bi bila končana do konca leta 2012. ==== Grčija ==== Predor Eupalinos na [[Samos]]u teče 1 kilometer po hribu za oskrbo z vodo mesta Pythagorion. Zgrajen je bil po naročilu Polycratesa okoli 550 pred našim štetjem. Na obeh koncih predora je plitek kanat kot tunel, ki je dobavljal vodo iz izvira v mesto.<ref>*{{Cite journal| last = Apostol| first = Tom M.| author-link = | title = The Tunnel of Samos| journal = Engineering and Science| issue = 1| pages = 30–40| year = 2004| url = http://www.mamikon.com/TunnelSamos.pdf| format = [[Portable Document Format|PDF]]}}</ref> ==== Italija ==== Na 5653 m dolgi predor Claudius, namenjen za izpust največje italijanske celinske vode, jezera Fucine, je bil zgrajen s pomočjo tehnike kanatov. To pokaže jašek, največ do 122 m globok. Celotno starodavno mesto [[Palermo]] na [[Sicilija|Siciliji]] je opremljen z velikim sistemom kanatov zgrajenih v arabskem obdobju (827-1072). Mnogi kanati so zdaj izrisani na karti in nekatere je mogoče obiskati. Slavna soba Scirocco ima klimatske naprave, ki jih ohlaja pretok vode iz kanata in vetrnega stolpa.<ref>Grewe, Klaus: ''Licht am Ende des Tunnels. Planung und Trassierung im antiken Tunnelbau'', Mainz 1998, ISBN 3-8053-2492-8, pp.94-96</ref> ==== Luksemburg ==== Raschpëtzer bližini Helmsangeja na jugu [[Luksemburg]]a je zelo dobro ohranjen primer rimskega kanata. To je verjetno najbolj obsežen sistem svoje vrste severno od Alp. Do danes je okoli 330 m od skupaj 600 m predora raziskano. Trinajst od 20 ali 25 jaškov je tudi raziskanih. Kanat je dobavljal vodo veliki rimski vili na pobočjih doline Alzette. Zgrajena je bila med obdobjem Gallo-Roman, najverjetneje okoli leta 150 in je delovala približno 120 let. ==== Španija ==== V [[Španija|Španiji]] obstaja še veliko primerov ''galerias'' ali sistemov kanatov, ki so jih najverjetneje prinesli Mavri na območje med okupacijo Iberskega polotoka. Turrillas v [[Andaluzija|Andaluziji]], na sever obrnjena pobočja Sierra de Alhamilla imajo dokaze o sistemu kanatov. [[Granada]] je drugo mesto z obsežnim sistemom kanatov.<ref>{{sp icon}} [http://www.ucm.es/BUCM/revistas/ghi/02143038/articulos/ELEM8484120249A.PDF Water supplies in Granada] - A good visible qanat can be seen to the west of the church of San Lorenzo, a suburb of Segovia, irrigating what were huertas (market gardens).</ref> === Amerike === Kanati v Ameriki se navadno imenujejo filtrirne galerije in jih lahko najdemo v regiji [[Nazca]] v [[Peru]]ju in na severu [[Čile|Čila]]. Španija je uvedla kanate v [[Mehika|Mehiki]] leta 1520.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.qanat.info/en/colloge.php |title=Libyan web site on qanats |accessdate=2004-10-16 |archive-date=2004-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20041016133645/http://www.qanat.info/en/colloge.php |url-status=live }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Qanat}} * [http://www.waterhistory.org/histories/turpan/ WaterHistory.org Article on Karez in Turpan, Xinjiang, China] * [http://www.livius.org/q/qanat/qanat.html Qanat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081026084620/http://www.livius.org/q/qanat/qanat.html |date=2008-10-26 }} * [http://www.mondeberbere.com/civilisation/gourara/gourara.htm Site includes discussion of use of qanats in Libya {{fr icon}}] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160525162022/http://www.mondeberbere.com/civilisation/gourara/gourara.htm |date=2016-05-25 }} * [http://books.google.si/books?as_brr=1&id=SFkLAAAAIAAJ&vid=ISBN1422371476&dq=achaemenid&jtp=170&redir_esc=y#v=onepage&q=achaemenid&f=false The origin and spread of qanats in the Old World - by PW English, in Proceedings of the American Philosophical Society Volume 112, Number 3 June 21, 1968.] [[Kategorija:Vodonosniki]] [[Kategorija:Hidrologija]] [[Kategorija:Vodnjaki]] [[Kategorija:Oskrba z vodo]] [[Kategorija:Gradbene konstrukcije]] {{normativna kontrola}} lfte2o32rzp5l8ddt3qbjb7frpfozvl 0 374005 6749867 6745756 2026-09-12T22:59:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749867 wikitext text/x-wiki {{infopolje Vesoljski polet | name = Vesoljski teleskop Jamesa Webba | names_list = vesoljski teleskop naslednje generacije - Next Generation Space Telescope (NGST; 1996–2002) | image = JWST spacecraft model 2.png | image_caption = Teleskop s polno izproženimi deli | image_upright = <!-- Use this parameter to scale the image, instead of the deprecated "image_size"; see WP:IMGSIZE. --> | mission_type = [[vesoljski observatorij|Astronomija]] | operator = [[Space Telescope Science Institute|STScI]] ([[NASA]])<ref name="jwstPartners">{{navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/faq.html#partners|title=NASA JWST "Kdo sodeluje v projektu?"|publisher=NASA|access-date=18 November 2011|archive-date=2011-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20111129213226/http://www.jwst.nasa.gov/faq.html#partners|url-status=dead}} {{PD-notice}}</ref> | COSPAR_ID = [https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=JWST 2021-130A] | SATCAT = 50463<ref name="celestrakRawTLE">{{navedi splet|url=https://celestrak.com/satcat/tle.php?CATNR=50463|title=JWST|last=Kelso|first=Thomas S.|date=25 December 2021|website=Celestrak|publisher=Celestrak|access-date=26 December 2021|archive-date=2022-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220118030042/https://celestrak.com/satcat/tle.php?CATNR=50463|url-status=dead}}</ref> | website = {{oweb|https://jwst.nasa.gov/}} | mission_duration = {{Unbulleted list|20 let (pričakovano)<ref>{{navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|title=NASA Says Webb’s Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations – James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref>|10 let (po načrtu)|5½ let (prvenstvene naloge)<ref>{{navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#howlong|title=FAQ Full General Public Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref>|{{time interval|25 December 2021 12:20|show=ymd|sep=,}} (preteklo)}} | manufacturer = {{Unbulleted list|[[Northrop Grumman]]|[[Ball Aerospace & Technologies|Ball Aerospace]]|[[L3Harris Technologies|L3Harris]]<ref name="jwstPartners" />}} | launch_mass = {{cvt|6161.4|kg}}<ref>{{cite tweet |last=Clark |first=Stephen |user=StephenClark1 |number=1473999069706129419 |title=Natančna teža vesoljskega teleskopa James Webb: 6161,4 kilograma, vključno z 167,5 kg hidrazina in 132,5 kg dinitrogen tetroksida za pogonski sistem. |date=23 December 2021 |access-date=23 December 2021}}</ref> | dimensions = {{cvt|20.197|x|14.162|m}}, sončnik | power = 2 [[watt|kW]] | launch_date = {{Start date|2021|12|25|df=yes}}, 12:20 [[Coordinated Universal Time|UTC]] | launch_rocket = [[Ariane 5|Ariane 5 ECA]] ([[Ariane flight VA256|VA256]]) | launch_site = {{Nowrap|[[Guiana Space Centre|Centre Spatial Guyanais]], [[ELA-3]]}} | launch_contractor = [[Arianespace]] | entered_service = | deactivated = | last_contact = | decay_date = | orbit_reference = [[Lagrange point|Sonce-Zemlja L₂ orbit]] | orbit_regime = [[halo-orbita]] | orbit_periapsis = {{cvt|250000|km}}<ref name="orbit">{{navedi splet |title=JWST Orbit |url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-characteristics/jwst-orbit |website=JWST User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute |access-date=25 December 2021 |archive-date=2022-07-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220711230845/https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-characteristics/jwst-orbit |url-status=dead }}</ref> | orbit_apoapsis = {{cvt|832000|km}}<ref name="orbit" /> | orbit_inclination = | orbit_period = 6 mesecev | apsis = apsis | telescope_name = | telescope_type = [[Korsch teleskop]] | telescope_diameter = {{cvt|6.5|m}} | telescope_focal_length = {{cvt|131.4|m}} | telescope_focal_ratio = {{f/|20.2}} | telescope_area = {{cvt|25.4|m2}}<ref>{{navedi splet|title=JWST Telescope|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-telescope|work=James Webb Space Telescope User Documentation |publisher=Space Telescope Science Institute|date=23 December 2019|access-date=11 June 2020}} {{PD-notice}}</ref> | telescope_wavelength = 0.6–28.3 μm (oražno do srednje-infrardeče področje) | instruments_list = {{Infobox|child=yes | headerstyle = background: #ddf; | header1 = Instrumenti | data2 = {{Hlist|Senzor za fino vodenje, kamera za bližnje infra-rdeče področje in spektrograf brez reže - FGS-NIRISS|[[MIRI (Mid-Infrared Instrument)|MIRI]]|[[NIRCam]]|[[NIRSpec]]}} | header3 = Elementi | data4 = {{Hlist|integriran modul za znanstvene instrumente|Optični teleskop|vesoljsko vozilo ([[Spacecraft bus (JWST)|Bus]] in [[Sunshield (JWST)|sončnik]])}} }} | trans_band = {{ubl | [[S band|S-pas]], telemetrija, sledenje in kontrola | [[Ka band|Ka-pas]], zajem podatkov }} | trans_bandwidth = {{ubli | S-band up: 16 kbit/s | S-band down: 40 kbit/s | Ka-band down: do 28 Mbit/s }} | insignia = JWST Launch Logo.png | insignia_caption = James Webb Space Telescope mission logo | insignia_upright = }} '''Vesoljski teleskop Jamesa Webba''' ('''JWST''') je [[vesoljski teleskop]], ki ga je razvila [[NASA]] s prispevki [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA) in [[Kanadska vesoljska agencija|Kanadske vesoljske agencije]] (CSA). Teleskop je dobil ime po [[James Edwin Webb|Jamesu Edwinu Webbu]],<ref name="NAT-20210-7232">{{cite journal|last=Witze|first=Alexndra|date=23 July 2021|title=NASA investigates renaming James Webb telescope after anti-LGBT+ claims. Some astronomers argue the flagship observatory{{snd}}successor to the Hubble Space Telescope{{snd}}will memorialize discrimination. Others are waiting for more evidence.|url=https://www.nature.com/articles/d41586-021-02010-x|journal=Nature|volume=596|issue=7870|pages=15–16|doi=10.1038/d41586-021-02010-x|pmid=34302150|access-date=23 July 2021|s2cid=236212498}}</ref> ki je od 1961 do 1968 vodil agencijo NASA in je imel osrednjo vlogo v programu Apollo.<ref>{{navedi splet|url=http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|archive-url=https://web.archive.org/web/20030821120829/http://sci.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=33148|url-status=dead|archive-date=21 August 2003|title=ESA JWST Timeline|access-date=13 January 2012}} {{PD-notice}}</ref><ref name="jwst NASA2">{{navedi splet|last=During|first=John|title=The James Webb Space Telescope|url=https://www.jwst.nasa.gov/|publisher=NASA|access-date=31 December 2011|archive-date=2012-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120104225155/http://www.jwst.nasa.gov/|url-status=dead}}{{PD-notice}}</ref> JWST naj bi nasledil [[Vesoljski teleskop Hubble]] kot naslednji vodilni projekt v astrofiziki. JWST je bil lansiran 25. decembra 2021 s poletom [[Ariane (družina raket)|Ariane]] VA256. Teleskop je zasnovan tako, da v primerjavi s Hubblom zagotavlja izboljšano infrardečo ločljivost in večjo občutljivost za opazovanje predmetov, ki so do 100-krat šibkejši;<ref name="deepersky2">{{navedi splet|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> omogočil naj bi širok spekter preiskav na področjih astronomije in kozmologije, tako opazovanje do rdečega premika z≈20 nekaterih najstarejših, najbolj oddaljenih dogodkov in predmetov v vesolju, kot so prve zvezde in oblikovanje prvih galaksij, in pa podrobno atmosfersko karakterizacijo eksoplanetov, ki bi bili zanimivi za naselitev. Primarno ogledalo JWST premera 6,5 m sestavlja 18 šesterokotnih zrcalnih segmentov iz pozlačenega berilija. Tako ima Webbov teleskop za zbiranje svetlobe na voljo približno 5,6-krat večjo površino kot Hubble s premerom 2,4 m (25,37 m2 površine v primerjavi s 4,525 m2 pri Hubblu). Za razliko od Hubbla, ki vesolje opazuje v bližnjem ultravijoličnem, vidnem in bližnje infrardečem delu (0,1–1,0 μm) spektra, bo JWST opazoval v območju s krajšimi valovnimi dolžinami, od dolgovalovne vidne svetlobe (rdeče) do srednje infrardečega sevanja (0,6–28,3 μm). Tako bo lahko opazoval predmete z visokim rdečim zamikom, ki so za Hubbla prestari, prešibki in preveč oddaljeni. Teleskop je treba držati pod temperaturo 50 K (−223 °C), da so šibki infrardeči signali lahko zaznani brez motenj zaradi drugih virov toplote. Postavljen bo v bližino Lagrangeeve točke L2 sistema Sonce-Zemlja, približno 1,5 milijona kilometrov proč od Zemlje. Pred toploto Sonca, Zemlje in Lune ga bo ščitil ščitnik v obliki petih [[romboid|rombov]]. Za razvoj teleskopa je bilo odgovorno Nasino središče v Marylandu ({{jezik|en|Goddard Space Flight Center}}, GSFC), trenutno pa teleskop upravlja Znanstveni inštitut za vesoljske teleskope.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/index.html|title=About Webb|publisher=NASA|date=2019|accessdate=4 June 2021|archive-date=2022-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220209023948/https://www.jwst.nasa.gov/content/about/index.html|url-status=dead}} {{PD-notice}}</ref> Podjetje [[Northrop Grumman]] je bilo odgovorno za izgradnjo teleskopa.<ref>{{Navedi splet|date=2017|title=James Webb Space Telescope|url=http://www.northropgrumman.com/Capabilities/JWST/Pages/default.aspx|accessdate=31 January 2017|publisher=Northrop Grumman|archive-date=2017-02-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170210045906/http://www.northropgrumman.com/Capabilities/JWST/Pages/default.aspx|url-status=dead}}</ref> Razvoj se je s proračunom v vrednosti 500 milijonov USD začel leta 1996 za začetek delovanja, ki je bil sprva načrtovan za leto 2007.<ref name="stsci1996">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162411/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1996|publisher=Stsci.edu|accessdate=16 January 2012}} {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162411/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1996 |date=2014-02-03 }}</ref> V letu 2005 je bilo veliko zamud in stroškov, tako z raztrgano sončno izolacijo med testi, priporočilom neodvisne revizijske komisije, kasneje tudi zaradi pandemijo COVID-19,<ref name="cvdly">{{Navedi novice|url=https://spacenews.com/coronavirus-pauses-work-on-jwst/|title=Coronavirus pauses work on JWST|date=20 March 2020|first=Jeff|last=Foust|publisher=SpaceNews}}</ref><ref name="NASA-20200716">{{Navedi splet|url=https://www.esa.int/Science_Exploration/Space_Science/James_Webb_Space_Telescope_to_launch_in_October_2021|title=James Webb Space Telescope to launch in October 2021|website=www.esa.int}} {{PD notice}}</ref><ref name="NYT-20200716">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2020/07/16/science/nasa-james-webb-space-telescope-delay.html|title=NASA Delays James Webb Telescope Launch Date, Again – The universe will have to wait a little longer|last=Overbye|first=Dennis|date=16 July 2020|work=The New York Times|accessdate=17 July 2020}}</ref>, problemi z izstrelitvijo rakete [[Ariane 5]] in samega teleskopa ter komunikacijskimi vprašanji med teleskopom in izstrelitvenim vozilom.<ref name="24dec">{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/14/webb-space-telescope-launch-date-update/|title=Update on Webb telescope launch|publisher=NASA|date=14 December 2021|accessdate=14 December 2021}} {{PD-notice}}</ref><ref name="NYT-20211214">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|authorlink=Dennis Overbye|title=Why the World's Astronomers Are Very, Very Anxious Right Now – The James Webb Space Telescope is endowed with the hopes and trepidations of a generation of astronomers|url=https://www.nytimes.com/2021/12/14/science/james-webb-telescope-launch.html#permid=115929090|date=14 December 2021|work=The New York Times|accessdate=15 December 2021}}</ref><ref name="SLN-20211219">{{Navedi novice|last=Karlis|first=Nicole|title=Decades of work are riding on the James Webb Space Telescope – What happens if it fails? – As one of the most expensive space missions in history, there's a lot on the line for launch|url=https://www.salon.com/2021/12/19/james-webb-telescope-launch/|date=19 December 2021|work=salon.com|accessdate=19 December 2021}}</ref> Gradnja je bila končana pozno leta 2016, nato se je začela obsežna faza testiranja.<ref name="sd12-162">{{navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-162">{{navedi novice|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|author=Foust, Jeff|newspaper=SpaceNews|date=23 December 2016|access-date=3 February 2017}}</ref> JWST so lansirali 12:20 UTC 25. decembra 2021<ref name="NASA-202112272">{{navedi novice|last1=Pinoi|first1=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|access-date=28 December 2021|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412131658/https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds/|url-status=dead}}</ref> z nosilno raketo Ariane 5 iz vesolskega središča Kourou v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]], satelit se je od matičnega plovila odcepil 27 minut kasneje.<ref name="AS-202112252">{{cite press release|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|work=[[Arianespace]]|date=25 December 2021|access-date=25 December 2021}}</ref> Izstrelitev je NASA opisala kot »brezhibno« in »popolno«<ref name="reaction2">{{navedi splet|url=https://www.space.com/james-webb-space-telescope-launch-nasa-reaction|title='It's truly Christmas': James Webb Space Telescope's yuletide launch has NASA overjoyed|first=Tereza |last=Pultarova |date=25 December 2021|website=Space.com}}</ref>. 8. januarja 2022 je bil teleskop v celoti in uspešno konfiguriran v svojo operativno konfiguracijo<ref name="NYT-202201082">{{navedi novice|last1=Roulette|first1=Joey|last2=Overbye|first2=Dennis|title=The James Webb Space Telescope Finishes Unfolding: How to Watch - While there are no cameras aboard the spacecraft, NASA is providing updates as the telescope deploys its mirrors. Here’s what you need to know.|url=https://www.nytimes.com/2022/01/08/science/webb-telescope-nasa-time-livestream.html|date=8 January 2022|work=[[The New York Times]]|access-date=8 January 2022}}</ref><ref name="NASA-202201082">{{navedi novice|last1=Pinol|first1=Natasha|last2=Fisher|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|last4=Margetta|first4=Robert|title=Release 22-004: NASA’s Webb Telescope Reaches Major Milestone as Mirror Unfolds|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-telescope-reaches-major-milestone-as-mirror-unfolds|date=8 January 2022|work=[[NASA]]|access-date=9 January 2022}}</ref>, 11. februarja pa je dosegel svoj končni cilj, ko je posnel prve fotografije.<ref name="NYT-202112252">{{navedi novice |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do2">{{navedi novice|last1=Overbye|first1=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|access-date=25 December 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/edinstveni-teleskop-james-webb-v-vesolju-posnel-prve-fotografije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-02-21}}</ref> Več tednov bo še trajalo, da se ohladi na svojo obratovalno temperaturo, nato pa se bo pred začetkom načrtovanega raziskovalnega programa približno pet mesecev preskušal in umerjal s prvimi slikami.<ref>[https://webbtelescope.org/quick-facts/mission-launch-quick-facts Mission and Launch Quick Facts] - ''"Po dosegu svoje orbite bo webb najprej opravi testiranje znanstvenih delov in kalibriranje. Nato se bodo začele redne znanstvene naloge in z njimi slike, približno šest mesecev po izstrelitvi. Vendar pa je normalno, da lahko serijo "[Prva svetloba (astronomija)|prva svetloba]]" pričakujemo nekoliko prej."''</ref><ref>[https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/10/following-the-next-steps-in-webbs-journey NASA JWST Blog]: observations expected to be available by summer 2022 (''"Rest assured that this summer will sizzle with the hot (nay cold?) observations we will soon be sharing!"'')</ref> == Lastnosti == [[Slika:Atmospheric_electromagnetic_opacity.svg|levo|sličica| Prepustnost Zemljine atmosfere za različne valovne dolžine sevanja, med drugim za [[Svetloba|vidno svetlobo]]]] Vesoljski teleskop Jamesa Webba je za pol lažji od [[Vesoljski teleskop Hubble|vesoljskega teleskopa Hubble]], vendar pa je Webbovo primarno ogledalo; ki je iz berilija, prevlečeno z zlatom, sestavljeno iz 18 šesterokotnih ogledal, premera 6.5 m; več kot šestkrat večje od Hubblovega {{Convert|2.4|m|ft|adj=on}}. Od tega {{Cvt|0.9|m2|adj=on}} pokrivajo podpore za sekundarno ogledalo<ref>{{Navedi časopis|last=Lallo|first=Matthew D.|year=2012|title=Experience with the Hubble Space Telescope: 20 years of an archetype|journal=Optical Engineering|volume=51|issue=1|pages=011011–011011–19|arxiv=1203.0002|bibcode=2012OptEn..51a1011L|doi=10.1117/1.OE.51.1.011011}}</ref>, tako da je njegova dejanska površina zbiranja svetlobe približno 5,6-krat večja od Hubblovih {{Cvt|4.525|m2|ft2|adj=on}}. Berilij je zelo toga, trda, lahka in nemagnetna kovina, ki se pogosto uporablja v letalstvu in natančno ohranja svojo obliko tudi v ultra hladnem okolju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/topics/technology/features/webb-beryllium.html|title=NASA - The "Not So Heavy Metal Video": James Webb Space Telescope's Beryllium Mirrors|website=www.nasa.gov|accessdate=2022-01-23|archive-date=2022-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220124203452/https://www.nasa.gov/topics/technology/features/webb-beryllium.html|url-status=dead}}</ref> Zlata prevleka zagotavlja infrardečo odbojnost in vzdržljivost. JWST je zasnovan predvsem za bližnjo infrardečo astronomijo, lahko pa vidi tudi oranžno in rdeče vidno sevanje ter (odvisno od instrumenta) srednje infrardečo območje. Zazna lahko zazna do 100-krat šibkejše predmete kot Hubble in telesa iz veliko bolj zgodnje zgodovine vesolja, iz časa [[Rdeči premik|rdečega premika]] z≈20 (približno 180 milijonov let po [[Prapok|velikem poku]]).<ref name="deepersky">{{Navedi splet|url=https://briankoberlein.com/blog/deeper-sky|title=A Deeper Sky &#124; by Brian Koberlein|website=briankoberlein.com}}</ref> Za primerjavo, najzgodnejše zvezde naj bi nastale med z≈30 in z≈20 (100-180 milijonov let kozmičnega časa),<ref name="FAQ_scientists">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/content/forScientists/faqScientists.html|title=FAQ for Scientists Webb Telescope/NASA|website=jwst.nasa.gov}}</ref> prve galaksije pa morda okrog rdečega premika z ≈ 15 (približno 270 milijonov let kozmičnega časa). Hubble ni zmožen videti dlje kot do zelo zgodnje ponovne ionizacije<ref name="yale20160303">{{Navedi splet|url=http://news.yale.edu/2016/03/03/shattering-cosmic-distance-record-once-again|title=Shattering the cosmic distance record, once again|publisher=[[Yale University]]|first=Jim|last=Shelton|date=March 3, 2016|accessdate=March 4, 2016}}</ref><ref name="heic1604">{{Navedi splet|url=http://www.spacetelescope.org/news/heic1604/|title=Hubble breaks cosmic distance record|website=SpaceTelescope.org|id=heic1604|date=March 3, 2016|accessdate=March 3, 2016|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308035800/http://www.spacetelescope.org/news/heic1604/|url-status=dead}}</ref> pri približno z≈11,1 (galaksija [[GN-z11]], kozmični čas 400 milijonov let).<ref>{{Navedi časopis|last=Oesch|first=P. A.|last2=Brammer|first2=G.|last3=van Dokkum|first3=P.|display-authors=etal|date=March 2016|title=A Remarkably Luminous Galaxy at ''z''=11.1 Measured with ''Hubble Space Telescope'' Grism Spectroscopy|journal=[[The Astrophysical Journal]]|volume=819|issue=2|at=129|arxiv=1603.00461|bibcode=2016ApJ...819..129O|doi=10.3847/0004-637X/819/2/129}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.sciencealert.com/even-when-hubble-looks-as-far-back-in-time-as-possible-it-still-can-t-find-the-first-stars|title=Hubble Has Looked Back in Time as Far as It Can And Still Can't Find The First Stars|first=Nancy|last=Atkinson|work=Universe Today}}</ref><ref name="deepersky" /> Zasnova se osredotoča na bližnje do srednje infrardeče območje svetlobe iz treh glavnih razlogov: * predmeti z velikim [[Rdeči premik|rdečim premikom]] (zelo stari in oddaljeni) imajo vidne emisije, ki so premaknjene v infrardeče območje, zato jih danes lahko opazujemo le s pomočjo infrardeče astronomije; * hladnejši predmeti, kot so diski naplavin in planeti, najmočneje oddajajo v infrardeči svetlobi; * te infrardeče pasove je težko preučevati s tal ali z obstoječimi vesoljskimi teleskopi, kot je Hubble. Zemeljski teleskopi morajo gledati skozi Zemljino atmosfero, ki je v številnih infrardečih pasovih neprozorna (glej sliko [[Ozračje|atmosferske absorpcije]]). Tudi tam, kjer je atmosfera prozorna, je številne ciljne kemične spojine, kot so voda, ogljikov dioksid in metan, moč najti tudi v Zemljini atmosferi, kar močno otežuje analizo. Poleg tega obstoječi vesoljski teleskopi, kot je Hubble, ne morejo preučevati teh pasov, ker njihova zrcala niso dovolj hladna - Hubblovo zrcalo je ohlajeno na približno 15 °C (288 K), tako da že sam teleskop močno seva v infrardečem območju.<ref name="ipac.caltech.edu">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|title=Infrared astronomy from earth orbit|publisher=Infrared Processing and Analysis Center, NASA Spitzer Science Center, California Institute of Technology|date=2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161221020839/http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html|archivedate=21 December 2016}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161221020839/http://www.ipac.caltech.edu/outreach/Edu/orbit.html |date=2016-12-21 }}{{PD-notice}}</ref> JWST lahko opazuje tudi telesa v bližini, recimo v našem [[Osončje|osončju]], ki imajo navidezno [[Kotna hitrost|kotno hitrost]] 0,030 ločnih sekund na sekundo ali manj. To so med drugim planeti in sateliti, kometi in asteroidi izven Zemljine orbite ter »skoraj vsa« znana telesa v Kuiperjevem pasu.<ref name="FAQ_scientists"/> Poleg tega lahko opazi sprotne, nenačrtovane cilje v 48 urah po odločitvi za opazovanje, kot so [[Supernova|supernove]] in [[Izbruh žarkov gama|izbruhe gama žarkov]].<ref name="FAQ_scientists" /> JWST bo deloval v [[halo-orbita|halo-orbiti]] in krožil okrog točke v vesolju, znane kot Lagrangeova točka Sonce-Zemlja L2, približno 1.500.000 km izven Zemljine orbite okrog Sonca. Njegova dejanska [[krajevni vektor|lega]] se bo med kroženjem gibala med približno 250.000 km in 832.000 km od L2, tako da bo izven Zemljine in Lunine sence. Za primerjavo, Hubble kroži 550 km nad zemeljsko površino, Luna pa je približno 400.000 km od Zemlje. Objekti v bližini te točke L2 Sonce-Zemlja lahko krožijo okrog Sonca sinhrono z Zemljo, kar omogoča teleskopu, da ostane na približno stalni razdalji z neprekinjeno orientacijo svojega edinstvenega ščitnika opreme pred Soncem, Zemljo in Luno. Skupaj s svojo široko orbito, ki se izogiba sencam, lahko teleskop hkrati blokira toploto in svetlobo vseh treh teles ter se izogne tudi najmanjšim temperaturnim spremembam senc Zemlje in Lune, hkrati pa ohranja neprekinjeno napajanje s sončno energijo in komunikacijo z Zemljo z proti Soncu obrnjeni strani. Tako bo vesoljsko plovilo ostalo na konstantni temperaturi pod 50 K (–223 °C), ki je potrebna za šibka infrardeča opazovanja.<ref name="nasasunshield">{{navedi splet|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.nationalgeographic.com/2015/04/150423-hubble-anniversary-webb-telescope-space|title=Hubble Still Wows At 25, But Wait Till You See What's Next|publisher=National Geographic|author=Drake, Nadia|date=24 April 2015}}</ref> Servisiranje JWST zaenkrat ni načrtovano. Misija s posadko za popravilo ali razširitev observatorija, kot je bilo storjeno za Hubble, bi bila nemogoča,<ref>{{Navedi splet|title=Why is Webb not serviceable like Hubble?|url=https://webb.nasa.gov/content/about/faqs/faq.html#serviceable|website=James Webb Space Telescope (FAQ)|accessdate=31 December 2021}}</ref> in po besedah pridruženega administratorja Nase Thomasa Zurbuchena so kljub vsem prizadevanjem ugotovili, da je oddaljena misija brez posadke presegala takratno tehnologijo, ko je bil JWST zasnovan.<ref name="refuel-natgeog">https://www.nationalgeographic.com/science/article/relief-as-nasas-most-powerful-space-telescope-finishes-risky-unfolding</ref><ref>{{Navedi splet|last=Foust|first=Jeff|title=Scientists, engineers push for servicing and assembly of future space observatories|url=https://spacenews.com/scientists-engineers-push-for-servicing-and-assembly-of-future-space-observatories/|website=SpaceNews|accessdate=31 December 2021|date=February 2, 2018}}</ref> Ob uspešnem lansiranju je NASA objavila pripraviljene olajšave za morebitne servisne misije v prihodnje, tako med drugim natančna vodila v obliki križev na površini JWST, rezervoarje za gorivo, ki jih je mogoče ponovno napolniti, odstranljivo toplotno zaščito in dostope za montažo.<ref name="refuel-verge">https://www.theverge.com/2021/12/28/22816310/nasa-james-webb-space-telescope-jwst-deployment-sequence</ref><ref name="refuel-natgeog" /><gallery align="center" mode="packed" heights="200"> Slika:James Webb Space Telescope 2009 top.jpg|alt=pogled na JSWT od zgoraj|pogled na JSWT od zgoraj Slika:James Webb Space Telescope 2009 bottom.jpg|alt=Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu)|Pogled od spodaj (na stran, obrnjeno proti soncu) </gallery> === Zaščita pred soncem === [[Slika:James_Webb_telescope_sunshield.jpg|desno|sličica| Preskusna enota sončnega ščita, zložena in razširjena v [[Northrop Grumman|obratu Northrop Grumman]] v Kaliforniji, 2014]] JWST je treba ohranjati pod 50 K (–223,2 °C), ker bi drugače infrardeče sevanje iz samega teleskopa preplavilo njegove instrumente. Zato uporablja velik ščitnik pred svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune, njegova lega blizu L2 sistema Sonce-Zemlja pa ohranja vsa tri telesa ves čas na isti strani vesoljskega plovila.<ref>{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/orbit.html|title=The James Webb Space Telescope|website=nasa.gov|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Njegova halo-orbita okrog točke L2 se izogiba senci Zemlje in Lune ter ohranja stalno okolje za delovanje tako sončnega ščita kakor tudi sončnih celic.<ref name="stsci.edu2">{{navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203174537/http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit|url-status=dead|archive-date=3 February 2014|title=L2 Orbit|publisher=Space Telescope Science Institute|access-date=28 August 2016}} {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203174537/http://www.stsci.edu/jwst/overview/design/orbit |date=2014-02-03 }}</ref> Zaščita vzdržuje stabilno temperaturo za strukture na osojni strani, kar je ključnega pomena za vzdrževanje natančne prostorske poravnave primarnih zrcalnih segmentov.<ref name="nasasunshield2">{{navedi splet|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Petslojni ščitnik za sončenje, vsak sloj tanek kot človeški las<ref>{{navedi splet|url=https://www.jwst.nasa.gov/content/about/innovations/coating.html|title=Sunshield Coatings Webb/NASA|website=jwst.nasa.gov|access-date=3 May 2020|archive-date=2021-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20211229232353/http://jwst.nasa.gov/content/about/innovations/coating.html|url-status=dead}} {{PD-notice}}</ref>, je izdelan iz Kaptona E, komercialno dostopnega poliimidnega filma podjetja DuPont ter membran, dodatno prevlečenih z aluminijem na obeh straneh. Zgornji površini dveh membran, ki sta obrnjeni proti Soncu, sta dodatno prevlečeni s plastjo dopiranega silicij, ki odbija sončno toploto nazaj v vesolje.<ref name="nasasunshield3">{{navedi splet|title=The Sunshield|url=http://www.jwst.nasa.gov/sunshield.html|website=nasa.gov|publisher=NASA|access-date=28 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> Med dejavniki, ki so odložili projekt, so bile nenamerna raztrganja teh površin med testiranjem leta 2018.<ref name="Clery">{{navedi splet|url=https://www.science.org/content/article/nasa-announces-more-delays-giant-space-telescope|title=NASA announces more delays for giant space telescope|website=Science|last1=Clery|first1=Daniel|date=27 March 2018|access-date=5 June 2018|url-access=limited}}</ref> Sončni ščit je bil zasnovan tako, da se dvanajstkrat zložen prilega v [[Ariane 5|nosilni obod]] rakete [[Ariane 5]], ki v premeru meri {{Cvt|4.57|m|ft}} in {{Cvt|16.19|m|ft}} v dolžino. Po načrtih so dokončno razporejene dimenzije ščita {{Cvt|14.162|x|21.197|m}}. Senčnik so ročno izdelali v podjetju ManTech (NeXolve) v [[Huntsville, Alabama|Huntsvillu v Alabami]], potem pa ga poslali na testiranje [[Northrop Grumman|v Northrop Grumman]] v Redondo Beachu v Kaliforniji.<ref name="Morring">{{Navedi revijo|last=Morring|first=Frank Jr.|date=16 December 2013|title=JWST Sunshade Folding, Deployment In Test|url=https://aviationweek.com/defense-space/space/jwst-sunshade-folding-deployment-test|magazine=[[Aviation Week & Space Technology]]|pages=48–49|issn=0005-2175}}</ref> Zaradi sončnega ščita ima JWST vedno omejeno vidno področje. Teleskop lahko s svojega mesta v danem trenutku vidi 40 odstotkov neba in celotno nebo v obdobju šestih mesecev,<ref name="Readyshield">{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Ready for Sunshield Deployment and Cooldown|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-ready-for-sunshield-deployment-and-cooldown/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> kolikor časa potrebuje za pol poti okrog Sonca. === Optika === [[Slika:Engineers_Clean_JWST_Secondary_Reflector_with_Carbon_Dioxide_Snow.jpg|desno|sličica| Inženirji čistijo testno ogledalo s snegom iz ogljikovega dioksida, 2015]] [[Slika:James_Webb_Space_Telescope_Revealed_(26832090085).jpg|desno|sličica| Glavno ogledalo, sestavljeno v Goddard Space Flight Center, maj 2016]] Primarno ogledalo JWST ima premer {{Cvt|6.5|m}}, v obliki pozlačenega berilijevega reflektorja z zbiralno površino je {{Cvt|25.4|m2}}. Izdelano v enem samem kosu bi bilo preveliko za nosilne rakete, ki so bile tedaj na voljo. Ogledalo je tako sestavljeno iz 18 šesterokotnih segmentov (več-zrcalni teleskop Guida Horna d'Arturoja), ki so se po izstrelitvi teleskopa preuredili. [[Valovno čelo|Zaznavanje valovne fronte na]] ravnini slike se uporablja za pravilno namestitev zrcalnih segmentov s pomočjo zelo natančnih mikro motorjev. Po tej začetni konfiguraciji so potrebne le občasne posodobitve vsakih nekaj dni, da se ohrani optimalni fokus.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archiveurl=https://archive.today/20120805213402/http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control|archivedate=5 August 2012|title=JWST Wavefront Sensing and Control|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20120805213402/http://www.stsci.edu/jwst/ote/wavefront-sensing-and-control |date=2012-08-05 }}</ref> Pri ozemeljskih teleskopih, kot so na primer teleskopih Keck je treba z [[Aktivna optika|aktivno optiko]] nenehno prilagajati zrcalne segmente[[Aktivna optika|,]] da se nevtralizirajo učinki gravitacije in vremenskih motenj. Teleskop Webb bo uporabljal 126 motorčkov za občasno prilagajanje optike, glede na to, da je v vesolju malo okoljskih motenj za teleskop.<ref name="wired-20191022">{{Navedi revijo|last=Mallonee|first=Laura|title=NASA's Biggest Telescope Ever Prepares for a 2021 Launch|url=https://www.wired.com/story/nasas-biggest-telescope-ever-prepares-2021-launch/|magazine=9|access-date=4 June 2021}}</ref> JWST optično je JSWT zasnovan kot anastigmat s tremi zrcali,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archiveurl=https://archive.today/20120805184514/http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors|archivedate=5 August 2012|title=JWST Mirrors|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=9 June 2011}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20120805184514/http://www.stsci.edu/jwst/ote/mirrors |date=2012-08-05 }}</ref> ki uporablja ukrivljeno sekundarno in terciarno zrcalo za preslikavo brez [[Optična napaka|optičnih aberacij]] v širokem polju. Sekundarno ogledalo ima premer {{cvt|0.74|m|ft}}. Poleg tega je na voljo fino krmilno ogledalo, ki lahko prilagodi svojo lego večkrat na sekundo, da zagotovi stabilizacijo slike. Primarni segmenti ogledala so na zadnji strani izvotljeni v obliki satja, da se jim zmanjša teža. Ball Aerospace & Technologies je bil glavni optični podizvajalec za projekt JWST, ki ga vodi glavni izvajalec Northrop Grumman Aerospace Systems, po pogodbi NASA Goddard Space Flight Center v Greenbeltu v Marylandu. Podjetje Ball Aerospace & Technologies je izdelalo in poliralo osemnajst primarnih segmentov ogledal, sekundarnih, terciarnih in finih krmilnih ogledal ter rezervnih delov iz surovih segmentov iz berilija (proizvod več podjetij, med drugim Axsys, Brush Wellman in Tinsley Laboratories).<ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope Marks Manufacturing Milestone (Press Release)|url=http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=17663|website=Space Ref|accessdate=25 December 2021|date=23 August 2005|archive-date=2022-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220711230846/http://www.spaceref.com/news/viewpr.html?pid=17663|url-status=dead}}</ref> === Znanstveni instrumenti === [[Slika:Nircam_modules.jpg|desno|sličica|NIRCam model]] [[Slika:NIRSpec_Astrium.jpg|desno|sličica|NIRSpec model]] [[Slika:JWST_MIRI_model.jpg|desno|sličica| Model MIRI v merilu 1:3]] Integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) je okvir, ki teleskopu Webb zagotavlja električno energijo, računalniške vire, zmogljivost hlajenja in strukturno stabilnost. Narejen je iz vezanega grafitno-epoksidnega kompozita, pritrjenega na spodnjo stran teleskopa. ISIM vsebuje štiri znanstvene instrumente in kamero za vodenje.<ref name="isim">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/isim.html|title=JWST: Integrated Science Instrument Module (ISIM)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=2 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> * NIRCam (bližnja infrardeča kamera) je infrardeča slikovna naprava, ki bo imela spektralno pokritost od roba vidnega (0,6 μm) do bližnje infrardeče (5 μm)<ref>{{navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|archive-url=https://www.webcitation.org/6FHXODFHR?url=http://www.stsci.edu/jwst/instruments/nircam/|url-status=dead|archive-date=21 March 2013|title=James Webb Space Telescope Near Infrared Camera|publisher=STScI|access-date=24 October 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://ircamera.as.arizona.edu/nircam/|title=NIRCam for the James Webb Space Telescope|publisher=University of Arizona|access-date=24 October 2013|archive-date=2021-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103203919/http://ircamera.as.arizona.edu/nircam/|url-status=dead}}</ref>. Na voljo je 10 senzorjev s po 4 mega pik. NIRCam bo služil tudi kot senzor valovne fronte observatorija, ki je potreben za zaznavanje valovne fronte in nadzor. NIRCam je zgradila ekipa, ki jo vodi [[Univerza v Arizoni]], z glavno raziskovalko Marcio J. Rieke. Industrijski partner je Lockheed-Martinovo napredno tehnološko središče v Palo Altu v Kaliforniji.<ref name="WhoDoesWhatWeb">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archiveurl=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archivedate=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}}</ref> * NIRSpec (Near InfraRed Spectrograph) se bo ukvarjal s spektroskopijo na istem območju valovnih dolžin. Zgradila ga je Evropska vesoljska agencija pri ESTEC v Noordwijku na Nizozemskem. Vodilna razvojna ekipa vključuje člane iz Airbus Defense and Space, Ottobrunna in Friedrichshafena v Nemčiji ter Goddard Space Flight Centra, s Pierrom Ferruitom (École normale supérieure de Lyon) kot projektnim znanstvenikom NIRSpec. Zasnova NIRSpec zagotavlja tri načine opazovanja: način nizke ločljivosti z uporabo prizme, način R~1000 z več objekti in R~2700 integralno polje ali način spektroskopije z dolgo režo.<ref name="nirspec2">{{navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Preklapljanje načinov se izvede z uporabo mehanizma za predhodno izbiro valovne dolžine (tako imenovana naprava z filtrirnim kolesom) in izbiro ustreznega disperzivnega elementa (prizme ali rešetke).<ref name="nirspec3">{{navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|access-date=2 February 2017}}</ref> Oba mehanizma temeljita na uspešnih mehanizmih ISOPHOT s kolesom Infrardečega vesoljskega observatorija. Način za več teles se opira na zapleten mehanizem mikro-zaklopa, ki omogoča hkratno opazovanje na stotine posameznih točk kjer koli v vidnem polju NIRSpec. Na voljo sta dva senzorja s 4 milijoni slikovnih pik. Mehanizme in njihove optične elemente je zasnoval, integriral in testiral [[Carl Zeiss]] Optronics GmbH. Oberkochen, Nemčija, po pogodbi z Astriumom .<ref name="nirspec">{{Navedi splet|url=http://sci.esa.int/jwst/45694-nirspec-the-near-infrared-spectrograph/|title=NIRSpec – the near-infrared spectrograph on JWST|publisher=European Space Agency|date=22 February 2015|accessdate=2 February 2017}}</ref> * MIRI (srednji infrardeči instrument) bo meril srednje do dolge infrardeče valovne dolžine od 5 do 27 μm.<ref name="miri2">{{navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm |date=2011-09-27 }}</ref> Vsebuje srednjo infrardečo kamero kot slikovni spektrometer. MIRI je bil razvit v sodelovanju med NASA in konzorcijem evropskih držav, vodita pa ga George Rieke (Univerza v Arizoni) in Gillian Wright (UK Astronomy Technology Centre, Edinburgh, Škotska, del sveta za znanost in tehnologijo (STFC))<ref name="WhoDoesWhatWeb3">{{navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20090715053935/http://www.stsci.edu/jwst/overview/status.html|url-status=dead|archive-date=15 July 2009|title=JWST Current Status|publisher=STScI|access-date=5 July 2008}}</ref>). MIRI ima podobne kolesne mehanizme kot NIRSpec, ki jih prav tako razvil in izdelal Carl Zeiss Optronics GmbH po pogodbi z Inštitutom za astronomijo Max Planck, Heidelberg, Nemčija. Dokončan sklop optične klopi MIRI je bil sredi leta 2012 dostavljen Goddardovemu središču za vesoljske polete za končno integracijo v ISIM. Temperatura MIRI ne sme presegati 6 K (–267 °C; −449 °F): zagotavlja jo mehanski hladilnik helija, nameščen na topli strani okoljskega ščita.<ref name="miricooler">{{Navedi časopis|last=Banks|first=Kimberly|last2=Larson|first2=Melora|last3=Aymergen|first3=Cagatay|last4=Zhang|first4=Burt|year=2008|editor-last=Angeli|editor-first=George Z.|editor2-last=Cullum|editor2-first=Martin J.|title=James Webb Space Telescope Mid-Infrared Instrument Cooler systems engineering|url=http://ircamera.as.arizona.edu/MIRI/miricooler.pdf|journal=Proceedings of SPIE|series=Modeling, Systems Engineering, and Project Management for Astronomy III|volume=7017|page=5|bibcode=2008SPIE.7017E..0AB|doi=10.1117/12.791925|access-date=6 February 2016|quote=Fig. 1. Cooler Architecture Overview|archive-date=2021-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20211006144251/http://ircamera.as.arizona.edu/MIRI/miricooler.pdf|url-status=dead}}</ref> * FGS/NIRISS (Senzor finega usmerjanja in bližnje infrardeče slikanje in spektrograf brez rež), ki ga vodi Kanadska vesoljska agencija pod projektnim znanstvenikom Johnom Hutchingsom (Herzbergovo raziskovalno središče za astronomijo in astrofiziko, Nacionalni raziskovalni svet), se uporablja za stabilizacijo med znanstvenimi opazovanji. Meritve FGS se uporabljajo za nadzor celotne orientacije vesoljskega plovila in za pogon finega krmilnega ogledala za stabilizacijo slike. Kanadska vesoljska agencija zagotavlja tudi modul bližnje infrardečega snemalnika in spektrografa brez rež (NIRISS) za astronomsko slikanje in spektroskopijo v območju valovnih dolžin od 0,8 do 5 μm, ki ga vodi glavni raziskovalec René Doyon z Université de Montréal. Ker je NIRISS fizično nameščen skupaj s FGS, ju pogosto imajo za eno samo enoto. Služita pa povsem različnim namenom, ena naprava je znanstveni instrument, druga pa del podporne infrastrukture observatorija. NIRCam in MIRI imata koronografe, ki blokirajo zvezdno svetlobo za opazovanje šibkih ciljev, kot so planeti izven sončnega sistema in diski okrog zelo blizu svetlih zvezd .<ref name="nasamiri">{{Navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/miri.html|title=JWST: Mid-Infrared Instrument (MIRI)|publisher=NASA|date=2017|accessdate=3 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče detektorje za module NIRCam, NIRSpec, FGS in NIRISS je dostavilo podjetje Teledyne Imaging Sensors (prej Rockwell Scientific Company). Inženirska skupina za integrirani znanstveni instrumentni modul (Integrated Science Instrument Module - ISIM), vesoljski teleskop Jamesa Webba (JWST) in inženirska skupina za upravljanje in obdelavo podatkov (integrated Command and Data Handling ICDH) uporabljajo SpaceWire za pošiljanje podatkov med znanstvenimi instrumenti in opremo za obdelavo podatkov.<ref>[http://www.nasa.gov/vision/universe/watchtheskies/jwst_spacewired_prt.htm "NASA's James Webb Space Telescope Gets 'Spacewired'"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211110124408/https://www.nasa.gov/vision/universe/watchtheskies/jwst_spacewired_prt.htm |date=2021-11-10 }} 2007 {{PD-notice}}</ref> === Vodilo vesoljskega plovila === [[Slika:SpacecraftBus-model.jpg|desno|sličica| Shema vodila vesoljskega plovila. Sončna plošča je zelena, svetlo vijolične plošče pa so radiatorji.]] Vodilo vesoljskega plovila je primarna podporna komponenta vesoljskega teleskopa James Webb, ki gosti številne računalniške, komunikacijske, električne, pogonske in strukturne dele.<ref name="jwstbus2">{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Skupaj s sončnim ščitom tvori element vesoljskega plovila vesoljskega teleskopa.<ref name="observ2">{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Druga dva glavna elementa JWST sta integrirani znanstveni instrumentni modul (ISIM) in optični teleskop (OTE). Področje 3 ISIM je tudi znotraj vodil vesoljskega plovila; vključuje podsistem za upravljanje in obdelavo podatkov ISIM ter krio-hladilnik MIRI.<ref name="observ3">{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je povezano z elementom optičnega teleskopa prek premičnega stolpa, jki je povezan tudi s ščitnikom pred soncem.<ref name="jwstbus3">{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila je na "topli" strani sončnega ščita, obrnjeno proti soncu, in deluje pri temperaturi približno 300 K (27 °C; 80 °F).<ref name="observ4">{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/observatory.html|title=The JWST Observatory|publisher=NASA|date=2017|quote=The Observatory is the space-based portion of the James Webb Space Telescope system and is {{sic|comprised|hide=y|of}} three elements: the Integrated Science Instrument Module (ISIM), the Optical Telescope Element (OTE), which includes the mirrors and backplane, and the Spacecraft Element, which includes the spacecraft bus and the sunshield}} {{PD-notice}}</ref> Vodilo vesoljskega plovila ima maso 350 kg (770 lb) in mora podpirati vesoljski teleskop s težo 6.200 kg (13.700 lb) .<ref name="facts2">{{navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Izdelano je pretežno iz grafitnega kompozitnega materiala.<ref name="facts4">{{navedi splet|url=https://jwst.nasa.gov/facts.html|title=JWST vital facts: mission goals|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017|access-date=29 January 2017}} {{PD-notice}}</ref> Sestavili so ga v Kaliforniji, montaža je bila končana leta 2015, nato pa ga je bilo treba pred izstrelitvijo leta 2021 združiti s preostalim vesoljskim teleskopom. Vodilo vesoljskega plovila lahko obrača teleskop z natančnostjo do ene ločne sekunde in izolira vibracije tja do dveh miliarcsekund.<ref>{{navedi splet|url=http://www.compositesworld.com/news/james-webb-space-telescope-spacecraft-inches-towards-full-assembly|title=James Webb Space Telescope spacecraft inches towards full assembly|publisher=Composites World|author=Sloan, Jeff|date=12 October 2015|accessdate=2022-01-23|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024213903/https://www.compositesworld.com/news/james-webb-space-telescope-spacecraft-inches-towards-full-assembly|url-status=dead}}</ref> V osrednji računalniški, pomnilniški in komunikacijski opremi<ref name="jwstbus4">{{navedi splet|url=http://jwst.nasa.gov/bus.html|title=The Spacecraft Bus|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> procesor in programska oprema usmerjata podatke v instrumente in iz njih, v polprevodniško pomnilniško jedro in v komunikacijski sistem, ki lahko pošilja podatke na Zemljo in sprejema ukaze. Računalnik nadzoruje tudi usmeritev vesoljskega plovila, zajema podatke iz žiroskopov in sledilnika zvezd ter pošilja ukaze reakcijskim kolesom ali potisnim elementom. Webb ima dva para raketnih motorjev (en par za redundanco) za popravke smeri na poti do L2 in za stabilizacijo pravilne lege v halo-orbiti. Osem manjših potisnih puš se rabi za nadzor lege{{snd}} tj. za pravilno usmerjanje vesoljskega plovila.<ref>{{Navedi splet|title=JWST Propulsion|url=https://jwst-docs.stsci.edu/jwst-observatory-hardware/jwst-spacecraft-bus/jwst-propulsion|website=JWST User Documentation|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=29 December 2021}}</ref> Motorji uporabljajo [[hidrazin]] kot gorivo (159 L ob lansiranju) in dušikov tetroksid kot oksidant (79.5 L ob lansiranju).<ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=28 November 2021|title=NASA gives green light to fuel James Webb Space Telescope|url=https://spaceflightnow.com/2021/11/28/nasa-gives-green-light-to-fuel-james-webb-space-telescope/|publisher=Spaceflight Now}}</ref> == Primerjava z drugimi teleskopi == [[Slika:JWST-HST-primary-mirrors.svg|desno|sličica|Primerjava s primarnim ogledalom teleskopa Hubble ]] [[File:Primary_Mirror_Size_Comparison_Between_Webb_and_Hubble.webm|desno|sličica|Primerjava velikosti primarnih zrcal JWST in Hubble]] Želja po velikem infrardečem vesoljskem teleskopu sega desetletja nazaj. V Združenih državah so načrtovali vesoljsko infrardečo teleskopsko delavnico (Space Infrared Telescope Facility - SIRTF, kasneje preimenovan v Spitzer Space Telescope), medtem ko je bil Space Shuttle še bil razvoju, in že takrat so se zavedali njegovih možnosti za infrardečo astronomijo.<ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org">{{Navedi konferenco|url=http://proceedings.spiedigitallibrary.org/proceeding.aspx?articleid=1227080|conference=1978 Los Angeles Technical Symposium|publisher=Society of Photographic Instrumentation Engineers|title=Infrared Detector Performance In The Shuttle Infrared Telescope Facility (SIRTF)|doi=10.1117/12.956060|pages=81–88|year=1978|series=Utilization of Infrared Detectors|bibcode=1978SPIE..132...81M}}</ref> V primerjavi s zemeljskimi teleskopi vesoljske opazovalnice nimajo težav zaradi atmosferske absorpcije infrardeče svetlobe. Vesoljski observatoriji so astronomom odprli povsem "nova nebesa".<ref name="proceedings.spiedigitallibrary.org" /> Redka atmosfera nad 400 km nazivne višine leta nima merljive absorpcije, tako da lahko detektorji, ki delujejo na vseh valovnih dolžinah od 5 μm do 1000 μm, dosežejo visoko radiometrično občutljivost. Infrardeči teleskopi pa imajo pomanjkljivost: ostati morajo izjemno hladni in daljša kot je valovna dolžina infrardečih teleskopov, hladnejši morajo biti.<ref name="ipac.caltech.edu"/> Sicer toplota v ozadju same naprave preplavi detektorje, zaradi česar je dejansko slepa. To je mogoče premagati s skrbno zasnovo vesoljskega plovila, zlasti s postavitvijo teleskopa v dewar z izjemno hladno snovjo, kot je tekoči helij.<ref name="ipac.caltech.edu" /> To je pomenilo, da ima večina infrardečih teleskopov življenjsko dobo, omejeno s hladilno tekočino, le nekaj mesecev, morda največ nekaj let.<ref name="ipac.caltech.edu" /> V nekaterih primerih je bilo mogoče s pametno zasnovo vesoljskega plovila vzdrževati dovolj nizko temperaturo in tako omogočiti omogočila opazovanja blizu v bližnjem infra-rdečem območju brez dovoda hladilne tekočine, (v primeru vesoljskega teleskopa Spitzer in Wide-field Infrared Survey Explorer). Drug primer je Hubblova infrardeča kamera in več-telesnim spektrometer (NICMOS), ki je ob začetku uporabljal blok dušikovega ledu, ki se je po nekaj letih izčrpal, in ki so ga predelali v krio-hladilnik, ki je deloval neprekinjeno. Vesoljski teleskop Jamesa Webba je zasnovan tako, da se hladi sam brez dewar posode s kombinacijo sončnikov in sevalnih teles, pri čemer srednje infrardeči instrument uporablja dodatni krio-hladilnik.<ref>{{Navedi splet|url=https://phys.org/news/2016-06-cold-cooler-nasa-telescope.html|title=How cold can you go? Cooler tested for NASA telescope|publisher=Phys.org|date=14 June 2016|accessdate=31 January 2017}}</ref> [[Slika:2294_Mission_Posters_Webb_English-1200.jpg|desno|sličica| Uradni plakat vesoljskega teleskopa James Webb]] {| class="wikitable" style="float:center; margin:10px; text-align:center;" |+Izbrani vesoljski teleskopi in instrumenti<ref>{{Navedi splet|url=http://herschel.jpl.nasa.gov/relatedMissions.shtml|title=JPL: Herschel Space Observatory: Related Missions|publisher=NASA, Jet Propulsion Laboratory, Goddard Flight Center, [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] |accessdate=4 June 2012}} {{PD-notice}}</ref> !Ime !Leto ![[Spekter elektromagnetnega valovanja|Valovna dolžina]] <br /><br />(μm) !Apertura <br /><br />(m) !Hlajenje |- |Spacelab Infrared Telescope (IRT) |1985 |1.7–118 |0.15 |Helij |- |Infrared Space Observatory (ISO)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cosmos.esa.int/web/iso/what-is-iso-|title=What is ISO?|publisher=[[ESA]]|date=2016|accessdate=4 June 2021}}</ref> |1995 |2.5–240 |0.60 |Helij |- | style="max-width:250px;" |Hubble Space Telescope Imaging Spectrograph (STIS) |1997 |0.115–1.03 |2.4 |Pasivno |- | style="max-width:250px;" |Hubble Near Infrared Camera / Multi-Object Spectrometer (NICMOS) |1997 |0.8–2.4 |2.4 |Dušik, kasneje krio hladilnik |- |Spitzer Space Telescope |2003 |3–180 |0.85 |Helij |- |Hubble Wide Field Camera 3 (WFC3) |2009 |0.2–1.7 |2.4 |Pasivno, in termo električno<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/content/hubble-space-telescope-wide-field-camera-3|title=Hubble Space Telescope – Wide Field Camera 3|publisher=NASA|date=22 August 2016}} {{PD-notice}}</ref> |- |Herschel Space Observatory |2009 |55–672 |3.5 |Helij |- |James Webb Space Telescope |2021 |0.6–28.5 |6.5 |Pasivno, in krio hladilnik (MIRI) |} Zamude in zvišanje stroškov JWST je mogoče primerjati z vesoljskim teleskopom Hubble.<ref name="nature06">{{Navedi časopis|last=Reichhardt|first=Tony|date=March 2006|title=US astronomy: Is the next big thing too big?|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-03-09_440_7081/page/140|journal=[[Nature]] |volume=440|issue=7081|pages=140–143|bibcode=2006Natur.440..140R|doi=10.1038/440140a|pmid=16525437|doi-access=free}}</ref> OB začetku leta 1972 naj bi Hubble uradna ocena stroškov znašala 300 milijonov ameriških dolarjev (ali približno 1 milijardo ameriških dolarjev v stalnih dolarjih iz leta 2006), toda ko je leta 1990 odletel v orbito, so bili stroški približno štirikrat večji. Poleg tega so novi instrumenti in odprave za servis do leta 2006 povečale stroške na vsaj 9 milijard USD.<ref name="nature06" /> Od drugih NASA observatorijev, ki so jih predlagali približno v istem času, so večino že preklicali ali prestavili na kasneje, tako Zemeljski iskalnik planetov (Terrestrial Planet Finder 2011), Vesoljska intertferometrska misija (Space Interferometry Mission - 2010), Mednarodni rentgenski laboratorij (International X-ray Observatory - 2011), MAXIM (Misija za rentgensko slikanje mikroločne sekunde - Microarcsecond X-ray Imaging Mission), Vesoljski za daljni infrardeči pas an eno aperturo (SAFIR - Single Aperture Far-Infrared Observatory), Vesoljni laboratorij za ultravijoličasti pas (Space Ultraviolet-Visible Observatory), in Submilimetrska sonda evolucije kozmične strukture (SPECS - Submillimeter Probe of the Evolution of Cosmic Structure). == Zgodovina == === Ozadje === {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:88%;" |+Izbrani dogodki ! Leto ! Dogodki |- | 1996 | Začel se je vesoljski teleskop naslednje generacije |- | 2002 | z imenom vesoljski teleskop Jamesa Webba, 8 do 6 m |- | 2004 | NEXUS preklican<ref>{{Navedi splet|url=http://strategic.mit.edu/downloads.php|title=Nexus Space Telescope|publisher=MIT}}</ref> |- | 2007 | MOU ESA/NASA |- | 2010 | MCDR opravljen |- | 2011 | Predlagani preklic |- | 2016 | Končna montaža zaključena |- | 2021 | Start |} Razprave o nadaljevanju Hubbla so se začele v 80. letih, vendar se je resno načrtovanje začelo v začetku 90. let.<ref name="Space_is_changing">{{Navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/space-is-changing-webb-is-just-the-start-says-ex-israeli-who-was-in-from-its-dawn/|title=Space is changing. Webb is just the start, says ex-Israeli who was in from its dawn|first=Haviv |last=Rettig Gur|work=The Times of Israel|date=5 January 2022|accessdate=7 January 2022}}</ref> Hi-Z teleskopski koncept je bil razvit med letoma 1989 in 1994: popolnoma omeden 4 m (13 ft) infrardeči teleskop, ki bi se s 3 astronomsko enoto (AU) ukinil na tirnico.<ref name="stsci1994">{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162406/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994|archivedate=3 February 2014|title=STSCI JWST History 1994|accessdate=29 December 2018}} {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20140203162406/http://www.stsci.edu/jwst/overview/history/1994 |date=2014-02-03 }}</ref> Ta oddaljena orbita bi imela koristi od zmanjšanega svetlobnega hrupa zodijačnega prahu.<ref name="stsci1994" /> Drugi zgodnji načrti so pozvali k misiji predpogodbenega teleskopa NEXUS(AU).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nap.edu/html/aanm/web/tier3text/ngst.htm|title=Astrononmy and Astrophysics in the New Millennium|publisher=NASA}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|chapter-url=http://strategic.mit.edu/docs/3_13_SPIE-4849-39.pdf|last3=Mosier|chapter=Multidisciplinary analysis of the NEXUS precursor space telescope|series=Highly Innovative Space Telescope Concepts|doi=10.1117/12.460079|date=2002|editor-last=MacEwen|editor-first=Howard A.|first3=Gary E.|first=Olivier L.|last2=Miller|first2=David W.|last=de Weck|page=294|volume=4849|title=Highly Innovative Space Telescope Concepts|bibcode=2002SPIE.4849..294D}}</ref> Izboljševanje prvotne porazne zmogljivosti vesoljskega teleskopa Hubble v prvih letih je igralo pomembno vlogo pri rojstvu JWST. Leta 1993 je NASA opravila misijo Space Shuttle, ki bo nosila zamenjavo za HST-jevo kamero in retrofit za njegov slikovni spektrograf, da bi nadomestila sferično aberacijo v svojem primarnem ogledalu. Medtem ko je astronomska skupnost vneto počakala na to misijo, je NASA ob tem izjemnem napredku pri delu v vesolju nosila veliko tveganje in da njen uspešen konec ni bil na noben način zagotovljen. Zaradi tega so sklicali leta 1995 "Odbor HST in po njem" ("''HST & Beyond Committee''"), odbor vodilnih ameriških astronomov, da bi ocenil učinkovitost odprav z namenom popravil in raziskal ideje, potrebne za prihodnje vesoljske teleskope, če bi misija popravila bila neuspešna. Odbor je imel srečo, da je decembra 1993 videl uspeh misije za servisiranje Space Shuttle 1 in neverjetni javni odziv na osupljive slike, ki jih je poslal HST. Astronomska skupnost in sama NASA sta bili navdušeni. Spodbujen z uspehom HST in s priznanjem za inovativno dela v Evropi za prihodnje misije<ref>{{Navedi časopis|last=Thronson|first=H.A.|last2=Hawarden|first2=T.|last3=Davies|first3=J.K.|last4=Lee|first4=T.J.|last5=Mountain|first5=C.M.|last6=Longair|first6=M.|date=January 1991|title=The Edison infrared space observatory and the universe at high redshifts|url=http://dx.doi.org/10.1016/0273-1177(91)90514-k|journal=Advances in Space Research|volume=11|issue=2|pages=341–344|bibcode=1991AdSpR..11b.341T|doi=10.1016/0273-1177(91)90514-k|issn=0273-1177}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Thronson, Jr.|first=Harley A.|last2=Hawarden|first2=Timothy G.|last3=Bradshaw|first3=Tom W.|last4=Orlowska|first4=Anna H.|last5=Penny|first5=Alan J.|last6=Turner|first6=R. F.|last7=Rapp|first7=Donald|date=1 November 1993|editor-last=Bely|editor-first=Pierre Y|editor2-last=Breckinridge|editor2-first=James B|title=Edison radiatively cooled infrared space observatory|url=http://dx.doi.org/10.1117/12.158751|journal=SPIE Proceedings|series=Space Astronomical Telescopes and Instruments II|publisher=SPIE|volume=1945|pages=92–99|doi=10.1117/12.158751}}</ref> je poročilo iz leta 1996 raziskalo koncept večjega in veliko hladnejšega, infrardeče občutljivega teleskopa, ki bi lahko v kozmičnem času posegel nazaj vse do rojstva prvih galaksij. Ta visoko prioritetni znanstveni cilj je bil zunaj zmožnosti HST, ker ga je kot topel teleskop slepilo infrardeče sevanje lastnega optičnega sistema.&nbsp;Poleg priporočil, da se misijo HST podaljša do leta 2005 in razvije tehnologije za iskanje planetov okrog drugih zvezd, se je NASA odločila za glavni predlog HST & Beyond<ref>{{Navedi splet|url=https://www.stsci.edu/files/live/sites/www/files/home/hst/documentation/_documents/HSTandBeyond.pdf|title=Exploration and the Search for Origins: A Vision for Ultraviolet-Optical-Infrared Space Astronomy Report Of The "HST & Beyond" Committee, 1996, ed. A. Dressler, Association of Universities for Research in Astronomy}}</ref> za velik, hladen vesoljski teleskop (sevalno ohlajen na stotine stopinj pod 0&nbsp;°C) in začela proces načrtovati prihodnji JWST. Začetek v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in ob začetku vsakega desetletja odtlej so nacionalne akademije sklicevale skupnost ameriških astronomov, da bi ustvarjalno razmišljali o astronomskih instrumentih in raziskavah za naslednje desetletje ter dosegli soglasje o ciljih in prednostnih nalogah. NASA, zvesta podpornica teh "desetletnih raziskav astronomije in astrofizike", je bila tudi izjemno uspešna pri razvoju programov in orodij za izpolnjevanje priporočil raziskav. Tako je astronomska skupnost, tudi ob precejšnji podpori in vznemirjenju proti koncu prejšnjega stoletja, da je NASA začela delati na nasledniku HST, štela za bistvenega pomena visoko prednostno nalogo Dekadne raziskave iz leta 2000. Priprave na raziskavo so vključevale nadaljnji razvoj znanstvenega programa za tako imenovani vesoljski teleskop naslednje generacije<ref>The Next Generation Space Telescope. Visiting a time when galaxies were young., by Stockman, H. S.. Space Telescope Science Institute, Baltimore, Maryland. The Association of Universities for Research in Astronomy, Washington, D.C., June 1997</ref> in napredek v ustreznih tehnologijah s strani NASA. S časom je preučevanje rojstva galaksij v mladem vesolju in iskanje planetov okrog drugih zvezd{{Spaced en dash}}prišlo na vrh ciljev "Origins" HST & Beyond. Pozno v devetdesetih letih je NASA ustanovila "Pododbor za ORIGINS" za ta projekt in "Pododbor po Einsteinu" za pregled idej za misij, kjer je vesolje laboratorij za temeljno astrofiziko, na primer črne luknje in supernove.&nbsp;Kot so upali, je NGST v desetletni raziskavi astronomije in astrofizike iz leta 2000 prejel najvišjo oceno<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.nap.edu/catalog/9839|title=Astronomy and Astrophysics in the New Millennium |date=16 January 2001|publisher=National Academies Press|isbn=978-0-309-07031-7|location=Washington, D.C.|doi=10.17226/9839}}</ref>, kar je omogočilo nadaljevanje projekta s popolno podporo in soglasjem skupnosti. Administrator pri Nasi, Dan Goldin, je skoval besedno zvezo "hitreje, bolje, ceneje" in se odločil za naslednji velik preskok paradigme za astronomijo, in sicer za skok čez mejo enega samega ogledala. To je pomenilo prehod od "izločevanja gibljivih delov" k "privaditi se na premične dele" (tj. na segmentirano optiko). Da desetkrat zniža težo, so se najprej lotili silicijevega karbida z zelo tanko plastjo stekla na vrhu, na koncu pa se odločili za [[Berilij|berilij.]]<ref name="Space_is_changing"/> "Hitreje, bolje, ceneje" sredi 90ih let je rodila koncept NGST z aperturo 8 na točki L2, s ceno 500 milijonov USD. Leta 1997 je NASA sodelovala z Goddard Space Flight Center, Ball Aerospace & Technologies in TRW za izvedbo tehničnih zahtevanih in stroškovnih študij treh različnih konceptov, leta 1999 pa je za predhodne konceptne študije izbrala Lockheed Martin in TRW. Izstrelitev je bila v tem času načrtovana za leto 2007, vendar je bil datum izstrelitve večkrat potisnjena nazaj (glej tabelo naprej navzdol). Projekt je dobil ime po drugem upravitelju NASA (1961–1968) Jamesu E. Webbu (1906–1992). Webb je vodil agencijo med programom Apollo in uveljavil znanstvene raziskave kot osrednjo dejavnost Nase. JWST je Nasin projekt z mednarodnim sodelovanjem Evropske vesoljske agencije (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA).<ref>{{navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/whois.html|title=About James Webb|publisher=NASA|access-date=15 March 2013}} {{PD-notice}}</ref> Leta 2003 je NASA naročila pri TRW za JWST prvo pogodbo v vrednosti 824,8 milijona dolarjev. Po načrtu je šlo za setirano primarno ogledalo in start v 2010.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archiveurl=https://archive.today/20120805155712/http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract|archivedate=5 August 2012|title=TRW Selected as JWST Prime Contractor|date=11 September 2003|accessdate=13 January 2012|publisher=STCI}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20120805155712/http://www.stsci.edu/jwst/news/2003/nasa-announces-contract |date=2012-08-05 }}</ref> Kasneje istega leta je TRW [[Northrop Grumman|v sovražni ponudbi kupil Northrop Grumman]] in postal Northrop Grumman Space Technology.<ref name="webbpast">{{Navedi splet|url=http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|title=HubbleSite – Webb: Past and Future|accessdate=13 January 2012|archiveurl=https://archive.today/20121210103643/http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/|archivedate=10 December 2012}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20121210103643/http://jwstsite.stsci.edu/webb_telescope/webb_past_and_future/ |date=2012-12-10 }}</ref> JWST je projekt [[NASA|Nase]], z mednarodnim sodelovanjem [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] (ESA) in Kanadske vesoljske agencije (CSA), ki sta se uradno pridružili leta 2004 oziroma 2007. === Razvoj - sprememba načrtov - 2005 === Rast stroškov, ki je bila razkrita spomladi 2005, je zahtevala ponovno načrtovanje avgusta 2005.<ref name="replan2">{{navedi splet|url=http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST)|first=John |last=Mather|publisher=[[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] |access-date=5 July 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081110180605/http://www7.nationalacademies.org/bpa/CAA_Nov2005_Presentation_Mather.pdf|archive-date=10 November 2008}} {{PD-notice}}</ref> Primarni tehnični rezultati ponovnega načrtovanja so bile pomembne spremembe načrtov integracije in preskusov, 22-mesečna zamuda pri izstrelitvi (od 2011 do 2013) in odprava preskusov na ravni sistema za načine opazovanja pri valovni dolžini, krajši od 1,7 μm. Druge glavne značilnosti observatorija so bile nespremenjene. Po novem načrtovanju je bil projekt neodvisno pregledan aprila 2006. === Gradnja (podrobni projekt - od 2007) === [[Slika:NASA’s_James_Webb_Space_Telescope_Completes_Environmental_Testing_(50427670958)_(cropped).jpg|desno|sličica| Sestavljen teleskop po okoljskem testiranju]] Januarja 2007 je devet od desetih postavk tehnološkega razvoja v projektu uspešno prestalo neodvisni kontrolni proces<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archiveurl=https://archive.today/20120805232222/http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar|archivedate=5 August 2012|title=JWST Passes TNAR|publisher=STScI|accessdate=5 July 2008}} {{Webarchive|url=https://archive.today/20120805232222/http://www.stsci.edu/jwst/news/2007/jwst-passes-tnar |date=2012-08-05 }}</ref> Te tehnologije so se štele za dovolj zrele za odpravo pomembnih tveganj v projektu. Preostali tehnološki razvojni element (MIRI krio hladilnik) je aprila 2007 zaključil svoj mejnik tehnološkega zorenja. Ta tehnološki pregled je predstavljal začetni korak v procesu, ki je končno premaknil projekt v fazo podrobnega načrtovanja (faza C). Do maja 2007 so bili stroški še vedno dosegljivi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.space.com/businesstechnology/070523_techwed_jwst_dock.html|title=NASA Adds Docking Capability For Next Space Observatory|first=Brian|last=Berger|date=23 May 2007|publisher=SPACE.com|accessdate=5 July 2008}}</ref> Marca 2008 je projekt uspešno zaključil idejni pregled projekta (PDR). Aprila 2008 je projekt šel skozi neodvisen pregledni proces. Drugi opravljeni pregledi vključujejo pregled modula integriranega znanstvenega instrumenta marca 2009, pregled elementa optičnega teleskopa, ki je bil zaključen oktobra 2009, in pregled zaščite pred soncem, zaključen januarja 2010.<ref>{{Navedi splet|title=James Webb Space Telescope sunshield is ready to fabricate|url=https://www.laserfocusworld.com/test-measurement/research/article/16568637/james-webb-space-telescope-sunshield-is-ready-to-fabricate|website=www.laserfocusworld.com|accessdate=30 December 2021}}</ref> Marca 2018 je NASA odložila izstrelitev JWST-a za dodatno leto na maj 2020, potem ko se je ščitnik za zaščito teleskopa med testiranjem pretrgal in kabli sončnega ščita niso dovolj zategnjeni. V juniju 2018 je NASA odložila začetek za dodatnih 10 mesecev na marec 2021, na podlagi ocene neodvisnega odbora za pregled, sklicanega po neuspešni uvedbi testa marca 2018.<ref name="NASAJWSTdelay2021">{{Navedi novice|date=27 June 2018|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|accessdate=27 June 2018|archive-date=2020-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200314025315/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|url-status=dead}} {{PD-notice}}</ref> V pregledu je bilo ugotovljeno, da ima zagon in uvajanje JWST 344 možnih enkratnih odpovedi - nalog, ki ob neuspehu niso imele druge alternative ali možnosti za okrevanje, zato je moral teleskop uspeti pri vsaki od njih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/news/speaking-of-science/wp/2018/07/26/northrop-grumman-ceo-is-grilled-about-james-webb-space-telescope-errors/|title=Northrop Grumman CEO is grilled about James Webb Space Telescope errors|last=Achenbach|first=Joel|date=26 July 2018|accessdate=28 December 2019}}</ref> Avgusta 2019 je bila končana mehanska integracija teleskopa, 12 let po prvotnem planu leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.in/nasa-hubble-telescope-replacement-james-webb-space-telescope-assembled-after-12-years/articleshow/70886209.cms|title=The two halves of Hubble's US$10 billion successor have finally come together after 12 years of waiting|publisher=Business Insider|accessdate=29 August 2019|archive-date=2022-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220715144438/https://www.businessinsider.in/nasa-hubble-telescope-replacement-james-webb-space-telescope-assembled-after-12-years/articleshow/70886209.cms|url-status=dead}}</ref> Po končani gradnji je JWST opravil končne teste v tovarni Northrop Grumman v Redondo Beachu v Kaliforniji.<ref>{{Navedi splet|last=Clark|first=Stephen|date=30 September 2021|title=After two decades, the Webb telescope is finished and on the way to its launch site|url=https://spaceflightnow.com/2021/09/30/webb-on-the-way-to-french-guiana/|website=Spaceflight Now}}</ref> Ladja s teleskopom je 26. septembra 2021 zapustila Kalifornijo in po plovbi skozi [[Panamski prekop]] in prispela v [[Francoska Gvajana|Francosko Gvajano]] 12. oktobra 2021.<ref>{{Navedi splet|last=Wall|first=Mike|date=12 October 2021|title=NASA's James Webb Space Telescope arrives in French Guiana ahead of December 18 launch|url=https://www.space.com/nasa-james-webb-space-telescope-arrives-french-guiana|website=Space.com}}</ref> === Težave s stroški in urnikom === Življenjski stroški nase za projekt naj bi bili 9,7 milijarde USD, od tega 8,8 milijarde US$ za načrtovanje in razvoj vesoljskih plovil, 861 milijonov US$ pa naj bi podprlo pet let misij.<ref>{{navedi splet|title=FY 2022 NASA Congressional Budget Justification|url=https://www.nasa.gov/sites/default/files/atoms/files/fy2022_congressional_justification_nasa_budget_request.pdf|publisher=NASA|page=JWST-2}} {{PD-notice}}</ref> Predstavniki ESA in CSA so naveli, da njihovi prispevki za projekte znašajo približno 700 milijonov EUR oziroma 200 milijonov EUR.<ref>{{Navedi novice|last=Foust|first=Jeff|title=JWST launch slips to November|url=https://spacenews.com/jwst-launch-slips-to-november/|publisher=SpaceNews|date=2 June 2021}}</ref> JWST ima zgodovino velikih prekoračitev stroškov in zamud, ki so deloma posledica zunanjih dejavnikov, kot so zamude pri odločitvi za nosilno raketo in dodajanje dodatnih sredstev za nepredvidene primere. Do leta 2006 je bila za razvoj JWST porabljena 1 milijarda USD, proračun pa je takrat znašal približno 4,5 milijarde USD. Članek iz leta 2006 v reviji [[Nature|''Nature je'']] omenil študijo iz leta 1984, ki jo je izvedel odbor za vesoljske znanosti, ki je ocenil, da bi infrardeči observatorij naslednje generacije stal 4 milijarde ameriških dolarjev (približno 7 milijard ameriških dolarjev v dolarjih iz leta 2006).<ref name="nature06"/> {| class="wikitable" style="float:right; margin-left:0.5em; font-size:0.9em;" |+Takrat načrtovani začetek izvajanja in skupni proračun !Leto !Načrtovani začetek izvajanja !Proračunski načrt<br /><br /><small>(milijarda USD)</small> |- |1997 |2007<ref name="ngst1">{{Navedi novice|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1571/is_n39_v13/ai_19964936/|title=Next Generation Space Telescope will peer back to the beginning of time and space|publisher=CBS|first=Phil|last=Berardelli|date=27 October 1997|accessdate=2022-01-23|archive-date=2015-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20151019041008/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1571/is_n39_v13/ai_19964936/|url-status=dead}}</ref> |0.5<ref name="ngst1" /> |- |1998 |2007<ref>{{Navedi splet|last=Lilly|first=Simon|url=http://www.casca.ca/lrp/vol2/ngst/hstng.html|title=The Next Generation Space Telescope (NGST)|publisher=University of Toronto|date=27 November 1998|access-date=2022-01-23|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225224535/https://www.casca.ca/lrp/vol2/ngst/hstng.html|url-status=dead}}</ref> |1<ref name="nature06"/> |- |1999 |2007 to 2008<ref>{{Navedi časopis|last=Offenberg|first=Joel D|last2=Sengupta|first2=Ratnabali|last3=Fixsen|first3=Dale J.|last4=Stockman|first4=Peter|last5=Nieto-Santisteban|first5=Maria|last6=Stallcup|first6=Scott|last7=Hanisch|first7=Robert|last8=Mather|first8=John C.|year=1999|title=Cosmic Ray Rejection with NGST|url=http://www.adass.org/adass/proceedings/adass98/offenbergjd/|journal=Astronomical Data Analysis Software and Systems Viii|volume=172|page=141|bibcode=1999ASPC..172..141O|access-date=2022-01-23|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225224512/https://www.adass.org/adass/proceedings/adass98/offenbergjd/|url-status=dead}}</ref> |1<ref name="nature06" /> |- |2000 |2009<ref name="miri">{{Navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archivedate=27 September 2011}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm |date=2011-09-27 }}</ref> |1.8<ref name="nature06" /> |- |2002 |2010<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spaceref.com/news/viewsr.html?pid=5319|title=NGST Weekly Missive|date=25 April 2002|accessdate=2022-01-23|archive-date=2022-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220715144440/https://spaceref.com/status-report/ngst-weekly-missive-25-apr-2002/|url-status=dead}}</ref> |2.5<ref name="nature06" /> |- |2003 |2011<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/nov/HQ_c03pp_telescope_mod.html|title=NASA Modifies James Webb Space Telescope Contract|date=12 November 2003|accessdate=2022-01-23|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225224505/https://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/nov/HQ_c03pp_telescope_mod.html|url-status=dead}} {{PD-notice}}</ref> |2.5<ref name="nature06"/> |- |2005 |2013 |3<ref>{{Navedi splet|url=http://www.spacepolitics.com/2005/05/21/problems-for-jwst/|title=Problems for JWST|date=21 May 2005}}</ref> |- |2006 |2014 |4.5<ref>{{Navedi časopis|date=9 March 2006|title=Refocusing NASA's vision|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2006-03-09_440_7081/page/127|journal=Nature|volume=440|issue=7081|page=127|bibcode=2006Natur.440..127.|doi=10.1038/440127a|pmid=16525425|doi-access=free}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2008: Preliminary Design Review |- |2008 |2014 |5.1<ref name="cowen">{{Navedi splet|url=http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|first=Ron|last=Cowen|title=Webb Telescope Delayed, Costs Rise to $8 Billion|date=25 August 2011|publisher=ScienceInsider|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120114105805/http://news.sciencemag.org/scienceinsider/2011/08/webb-telescope-delayed-costs.html?ref=hp|archivedate=14 January 2012}}</ref> |- | colspan="3" style="text-align:center" |2010: Critical Design Review |- |2010 |2015 to 2016 |6.5<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}} {{PD-notice}}</ref> |- |2011 |2018 |8.7<ref name="price">{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-14625362|first=Jonathan|last=Amos|title=JWST price tag now put at over $8 bn|publisher=BBC|date=22 August 2011}}</ref> |- |2013 |2018 |8.8<ref name="sciam15">{{Navedi splet|url=https://www.scientificamerican.com/article/nasa-assures-skeptical-congress-that-the-james-webb-telescope-is-on-track/|title=NASA Assures Skeptical Congress That the James Webb Telescope Is on Track|publisher=[[Scientific American]] |last=Moskowitz |first=Clara|date=30 March 2015|accessdate=29 January 2017}}</ref> |- |2017 |2019<ref name="launch 2019">{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/feature/nasa-s-james-webb-space-telescope-to-be-launched-spring-2019|title=NASA's James Webb Space Telescope to be Launched Spring 2019|publisher=NASA|date=28 September 2017}} {{PD-notice}}</ref> |8.8 |- |2018 |2020<ref name=":0">{{Navedi novice|url=https://www.space.com/40102-james-webb-space-telescope-launch-delay-2020.html|title=NASA Delays Launch of James Webb Space Telescope to 2020|publisher=Space.com|accessdate=27 March 2018}}</ref> |≥8.8 |- |2019 |marec 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|title=NASA Completes Webb Telescope Review, Commits to Launch in Early 2021|publisher=NASA|website=nasa.gov|date=27 June 2018|accessdate=28 June 2018|archive-date=2020-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200314025315/https://www.nasa.gov/press-release/nasa-completes-webb-telescope-review-commits-to-launch-in-early-2021|url-status=dead}} {{PD-notice}}</ref> |9.66 |- |2021 |december 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://spaceflightnow.com/2021/12/14/nasa-delays-launch-of-webb-telescope-to-no-earlier-than-dec-24/|title=NASA delays launch of Webb telescope to no earlier than Dec. 24|date=14 Dec 2021|accessdate=14 Dec 2021}} {{PD-notice}}</ref> |9.70 |} Teleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USDTeleskop naj bi sprva stal 1,6 milijarde USD, vendar je ocena stroškov zrasla ves čas zgodnjega razvoja in je do leta 2008 uradno potrjena za začetek gradnje dosegla približno 5 milijard USD. Poleti 2010 je misija opravila svoj Kritični pregled oblikovanja (CDR) z odličnimi ocenami o vseh tehničnih zadevah, vendar je urnik in stroški zdrsov v tem času spodbudil Maryland senatorka Barbara Mikulski, da pozove k neodvisni pregled projekta. Neodvisna celovita revizijska komisija (ICRP), ki ji predseduje J. Casani (JPL), je ugotovila, da je bil najugodnejši možni datum zagona pozno leta 2015 z dodatnimi stroški v višini 1,5 milijarde US $(za skupno 6,5 milijarde US$). Prav tako so poudarili, da bi to zahtevalo dodatna finančna sredstva v FY2011 in FY2012 ter da bi vsak poznejši datum zagona povzročil višje skupne stroške.<ref name="499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL2">{{navedi splet|url=http://www.nasa.gov/pdf/499224main_JWST-ICRP_Report-FINAL.pdf|title=Independent Comprehensive Review Panel, Final Report|date=29 October 2010}}</ref> 6. julija 2011 se je odbor za odobritve za proračun Združenih držav Amerike za trgovino, pravosodje in znanost preselil k preklicu projekta James Webb s predlogom proračuna FY 2012, s katerim je bil iz celotnega proračuna NASA odstranjen 1,9 milijarde AMERIŠKIH DOLARJEV, od tega približno četrtina za JWST. Porabljena je bila 3 milijarde US$, 75 % strojne opreme pa je bilo v proizvodnji. Ta predlog proračuna je bil odobren z glasovanjem pododbora naslednji dan. Odbor je obtožil, da je projekt »milijarde dolarjev nad proračunom in ga je obremenjevalo slabo upravljanje«. Kot odgovor je ameriško astronomsko društvo izdalo izjavo v podporo JWST, prav tako marylandski ameriški senator Barbari Mikulski. Številne redakcije, ki podpirajo JWST, so se pojavile tudi v mednarodnem tisku v letu 201.<ref name="guardian.co.uk2">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/science/2011/jul/09/nasa-james-webb-space-telescope|title=Nasa fights to save the James Webb space telescope from the axe|newspaper=The Guardian|location=London|first=Robin|last=McKie|date=9 July 2011}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2011/07/10/opinion/sunday/10sun2.html?ref=opinion|title=Way Above the Shuttle Flight|date=9 July 2011|newspaper=The New York Times}}</ref> Novembra 2011 je kongres razveljavil načrte za preklic JWST in namesto tega prekinil dodatna sredstva za dokončanje projekta v višini 8 milijard US$. Nekateri znanstveniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajočih stroškov in časovnih zamud okoli teleskopa Webb, ki je tekmoval s skromnimi proračune za astronomijo in tako ogrožal financiranje drugih programov vesoljske znanosti.<ref name="SpaceNov12">{{Navedi novice|url=http://www.space.com/13528-nasa-jwst-telescope-funding-delay-science-missions.html|title=NASA Acknowledges James Webb Telescope Costs Will Delay Other Science Missions|first=Dan|last=Leone|publisher=SpaceNews|date=7 November 2012}}</ref><ref name="sciam15"/> Ker je pobegni proračun preusmeril sredstva iz drugih raziskav, je ''članek Nature'' iz leta 2010 opisal JWST kot "teleskop, ki je izstradal astronomijo".<ref>{{Navedi časopis|last=Billings|first=Lee|date=27 October 2010|title=The telescope that ate astronomy|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2010-10-28_467_7319/page/1028|journal=Nature|volume=467|issue=7319|pages=1028–1030|doi=10.1038/4671028a|pmid=20981068|doi-access=free}}</ref> Pregled proračunskih zapisov NASA in poročil o stanju je ugotovil, da JWST pestijo številne iste težave, ki so vplivale na druge večje projekte Nase. Popravila in dodatna testiranja so vsebovala podcenjevanje stroškov teleskopa, ki ni bil predviden za pričakovane tehnične napake, in zgrešene proračunske projekcije, kar je podaljšalo trajanje projekta in dodatno povečalo stroške.<ref name="sciam15"/><ref name="FLTodayJun11">{{Navedi splet|url=http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|title=Telescope debacle devours NASA funds. Hubble's successor is billions of dollars over budget, 7 years late|last=Kelly |first=John |date=5 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140403051459/http://www.floridatoday.com/article/20110605/NEWS01/110604013/Telescope-debacle-devours-NASA-funds.html|archivedate=3 April 2014}}</ref><ref name="atlantic">{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/science/archive/2016/12/james-webb-space-telescope-goddard/509840/|title=The Extreme Hazing of the Most Expensive Telescope Ever Built |last=Koren |first=Marina|date=7 December 2016|publisher=The Atlantic|accessdate=29 January 2017}}</ref> 27. marca 2018 je NASA sporočila, da bo JWST-ov začetek potisnil nazaj na maj 2020 ali kasneje, in priznala, da bi stroški projekta lahko presegali 8,8 milijarde USD.<ref name=":0"/> NASA se je zavezala, da bo po določitvi novega izstrelitvenega okna pri Evropski vesoljski agenciji (ESA) začela revidirano oceno stroškov.<ref name="NASA-20180327">{{Navedi novice|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasa-s-webb-observatory-requires-more-time-for-testing-and-evaluation-new-launch|title=NASA's Webb Observatory Requires More Time for Testing and Evaluation|last=Wang|first=Jen Rae|last2=Cole|first2=Steve|last3=Northon|first3=Karen|date=27 March 2018|publisher=NASA|accessdate=27 March 2018}} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-43559980|title=Hubble 'successor' faces new delay|last=Amos|first=Jonathan|date=27 March 2018|publisher=BBC News|accessdate=27 March 2018}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nature.com/articles/d41586-018-03863-5|title=NASA reveals major delay for $8-billion Hubble successor|last=Witze|first=Alexandra|doi=10.1038/d41586-018-03863-5|bibcode=2018Natur.556...11W|date=27 March 2018|accessdate=27 March 2018}}</ref> Februarja 2019 je kongres kljub kritikam zaradi poraslih stroškov povečal omejitev stroškov misije za 800 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.planetary.org/blogs/casey-dreier/2019/0215-fy2019-nasa-gets-its-best-budget-in-decades.html|title=NASA just got its best budget in a decade|last=Dreier|first=Casey|date=15 February 2019}}</ref> === Partnerstvo === NASA, ESA in CSA sodelujejo pri teleskopu od leta 1996. Sodelovanje ESA pri gradnji in lansiranju so njeni člani odobrili leta 2003, leta 2007 pa je bil podpisan sporazum med ESA in NASA. V zameno za polno partnerstvo, zastopanje in dostop do observatorija za svoje astronome, ESA zagotavlja instrument NIRSpec, optično klop instrumenta MIRI, [[Ariane 5|lanser Ariane 5 ECA]] in delovno silo za podporo operacijam.<ref name="ESA Media Relations Service">{{Navedi sporočilo za javnost|url=http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html|title=European agreement on James Webb Space Telescope's Mid-Infrared Instrument (MIRI) signed|date=9 June 2004|publisher=ESA Media Relations Service|accessdate=6 May 2009|archivedate=18 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090518064607/http://www.esa.int/esaSC/Pr_10_2004_s_en.html}} {{Navedi splet |url=http://www.esa.int/esasc/pr_10_2004_s_en.html |title=arhivska kopija |accessdate=2022-10-06 |archive-date=2009-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518064607/http://www.esa.int/esasc/pr_10_2004_s_en.html |url-status=bot: unknown }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45728-europe-s-role|title=ESA Science & Technology - Europe's Contributions to the JWST Mission|website=sci.esa.int}}</ref> CSA bo zagotovil senzor za natančno vodenje in spektrograf brez rež za infrardeče slike ter delovno silo za podporo operacijam.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.asc-csa.gc.ca/eng/media/news_releases/2012/0730.asp|title=Canadian Space Agency "Eyes" Hubble's Successor: Canada Delivers its Contribution to the World's Most Powerful Space Telescope - Canadian Space Agency|date=12 April 2013|website=web.archive.org|accessdate=2022-01-23|archive-date=2013-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20130412124143/http://www.asc-csa.gc.ca/eng/media/news_releases/2012/0730.asp|url-status=dead}}</ref> Več tisoč znanstvenikov, inženirjev in tehnikov v 15 državah je prispevalo k izdelavi, testiranju in integraciji JWST.<ref name="jenner010620">{{Navedi splet|last=Jenner|first=Lynn|date=1 June 2020|title=NASA's Webb Telescope is an International Endeavor|url=http://www.nasa.gov/feature/goddard/2020/nasa-s-webb-telescope-is-an-international-endeavor|accessdate=23 September 2021|website=NASA}}</ref> V projektu pred zagonom sodeluje skupaj 258 podjetij, vladnih agencij in akademskih institucij; 142 iz ZDA, 104 iz 12 evropskih držav in 12 iz Kanade.<ref name="jenner010620" /> Druge države kot partnerice NASA, kot je Avstralija, so ali bodo sodelovale v operaciji po izstrelitvi.<ref>{{Navedi novice|last=Shepherd|first=Tony|title=James Webb: world’s most powerful telescope makes its first call to Australia on Christmas Day|url=https://www.theguardian.com/science/2021/dec/25/james-webb-worlds-most-powerful-telescope-makes-its-first-call-to-australia-on-christmas-day|accessdate=5 January 2022|work=the Guardian|date=25 December 2021|language=en}}</ref> ; Sodelujoče države {{div col|colwidth=22em}} * {{flagcountry|Austria}} * {{flagcountry|Belgium}} * {{flagcountry|Canada}} * {{flagcountry|Czech Republic}} * {{flagcountry|Denmark}} * {{flagcountry|Finland}} * {{flagcountry|France}} * {{flagcountry|Germany}} * {{flagcountry|Greece}} * {{flagcountry|Ireland}} * {{flagcountry|Italy}} * {{flagcountry|Luxembourg}} * {{flagcountry|Netherlands}} * {{flagcountry|Norway}} * {{flagcountry|Portugal}} * {{flagcountry|Spain}} * {{flagcountry|Sweden}} * {{flagcountry|Switzerland}} * {{flagcountry|United Kingdom}} * {{flagcountry|United States}} {{div col end}} [[Slika:JWST_people.jpg|desno|sličica| Zgodnji model v polnem obsegu na ogled v NASA Goddard Space Flight Center (2005)]] Maja 2007 je bil sestavljen model teleskopa v polnem obsegu za prikaz v Nacionalnem muzeju letalstva in vesolja Smithsonian Institution v National Mall, [[Washington, D.C.|Washington, D.C]]. Model je bil namenjen gledalcem, da bi bolje razumeli velikost., obseg in kompleksnost satelita, pa tudi zanimanje gledalcev za znanost in astronomijo nasploh. Model se bistveno razlikuje od teleskopa, saj mora model vzdržati gravitacijo in vremenske razmere, zato je izdelan predvsem iz aluminija in jekla velikosti približno {{Cvt|24|x|12|x|12|m}} in tehta {{Cvt|5500|kg}}.<ref>{{Navedi splet|title=Full-Scale Model of the JWST Spacecraft|url=https://sci.esa.int/web/jwst/-/45584-full-scale-model-of-the-jwst-spacecraft|publisher=European Space Agency|accessdate=7 October 2021|date=1 September 2019}}</ref> === Spor o imenu === Marca 2021 je članek v Scientific Americanu naso pozval, naj ponovno premisli o imenu teleskopa, glede na sume o vpletenosti J.Webba v preganjanje in zapostavljanje LGBTQ v času administracije Harryja S. Trumana. Septembra 2021 je NASA objavila, da ne namerava preimenovati teleskopa. Nekdanji administrator Sean O'Keefe, ki se je odločil, da imenuje teleskop po administratorju Webbu, je izjavil, da bi webb moral biti "bilo krivično, J. Webba obtoževati za dogajanja, za katera ni nobenih dokazov, da je sodeloval pri njih". == Poslanstvo - cilji == Vesoljski teleskop Jamesa Webba ima štiri ključne cilje: * iskati svetlobo iz prvih zvezd in galaksij, ki so se v vesolju tvorile po Velikem poku * preučevati galaksij in evolucije * raziskovati nastajanje zvezd in planetov * preučevati planetarne sisteme in izvor življenja Te cilje je mogoče učinkoviteje doseči z opazovanjem v bližnji infrardeči svetlobi in ne s svetlobo v vidnem delu spektra. Iz tega razloga instrumenti JWST ne bodo merili vidne ali ultravijolične svetlobe kot Hubble teleskop, ampak bodo imeli veliko večjo zmogljivost za izvajanje infrardeče astronomije. JWST bo občutljiv na razpon valovnih dolžin od 0,6 do 28&nbsp;μm (kar ustreza oranžni svetlobi in globokemu infrardečemu sevanju pri približno {{Cvt|100|K|C|disp=or}}). JWST se lahko uporablja za zbiranje informacij o zatemnitvi svetlobe zvezde [[KIC 8462852]], ki je bila odkrita leta 2015 in ima nekaj nenormalnih lastnosti svetlobne krivulje.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.popularmechanics.com/space/telescopes/a19346/james-webb-telescope-alien-megastructure/|title=NASA's Next Telescope Could ID Alien Megastructures|date=9 February 2016|accessdate=1 September 2016}}</ref> === Orbita - načrt === [[Slika:L2_rendering.jpg|desno|sličica| JWST ne bo točno na L2, ampak kroži okrog njega v orbiti]] [[Slika:Carina_Nebula_in_Visible_and_Infrared.jpg|desno|sličica| Dva nadomestna pogleda [[Vesoljski teleskop Hubble|Hubblovega vesoljskega teleskopa]] na meglico Carina, ki primerjata ultravijolično in vidno (zgoraj) ter infrardečo (spodaj) astronomijo. V slednjem je vidnih veliko več zvezd.]] JWST bo krožil okrog Sonca blizu druge [[Lagrangeeva točka|Lagrangeove točke]] (L2) sistema Sonce-Zemlja, ki je {{Cvt|1500000|km}} dlje od Sonca kot Zemljina orbita in približno štirikrat dlje od lunine orbite. Običajno bi objekt, ki kroži okrog Sonca dlje od Zemlje, potreboval več kot eno leto, da dokonča svojo orbito. Toda blizu L2 kombinirana gravitacijska sila Zemlje in Sonca omogoča, da vesoljsko plovilo kroži okrog Sonca v istem času, kot zavzame Zemljo. Bivanje blizu Zemlje omogoča, da so hitrosti prenosa podatkov veliko hitrejše za dano velikost antene. Teleskop bo krožil okrog točke L2 sistema Sonce-Zemlja po halo-orbiti, ki bo nagnjena proti ekliptiki s polmerom polmer med približno 250.000 km (160.000 mi) in 832.000 km (517.000 mi), in periodo približno pol leta. Ker je L2 le ravnotežna točka brez privlačnosti težnosti, halo-tirnica ni orbita v običajnem smislu: vesoljsko plovilo je dejansko v orbiti okrog Sonca, halo-orbito pa lahko vidimo kot nadzorovano nihanje, da ostane v bližini točke L2. To zahteva nekaj popravljanja: približno 25 m/ letno od skupnega ∆v proračuna 93 m/s. Dve potisni enoti predstavljata pogonski sistem opazovalnice. Ker se nahajajo samo na strani opazovalnice obrnjeni proti Soncu, so vse operacije vodenja postaj zasnovane tako, da nekoliko podprejo zahtevano količino potiska, da bi se izognili poriniti JWST preko pol-stabilne točke L2, kar bi bilo usodno. === Infrardeča astronomija === [[Slika:HUDF-JD2.jpg|desno|sličica| Z infrardečimi opazovanji lahko vidite predmete, skrite v vidni svetlobi, kot je HUDF-JD2, prikazan tukaj.]] JWST je formalni naslednik vesoljskega teleskopa Hubble (HST), in ker je njegov primarni poudarek na infrardeči astronomiji, je tudi naslednik vesoljskega teleskopa Spitzer. JWST bo daleč presegel oba teleskopa, saj bo lahko videl veliko več in veliko starejših zvezd in galaksij.<ref name="RHowardJWST">Howard, Rick, [https://www.nasa.gov/pdf/629955main_RHoward_JWST_3_6_12.pdf "James Webb Space Telescope (JWST)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211221150840/https://www.nasa.gov/pdf/629955main_RHoward_JWST_3_6_12.pdf |date=2021-12-21 }}, ''nasa.gov'', 6 March 2012 {{PD-notice}}</ref> Opazovanje v infrardečem spektru je ključna tehnika za dosego tega zaradi [[Hubblov zakon|kozmološkega rdečega premika]] in zato, ker bolje prodira v zasenčeni prah in plin. To omogoča opazovanje bolj zatemnjenih in hladnejših predmetov. Ker vodna para in ogljikov dioksid v zemeljskem ozračju močno absorbirata večino infrardečega zraka, je zemeljska infrardeča astronomija omejena na ozka območja valovnih dolžin, kjer atmosfera absorbira manj močno. Poleg tega sama atmosfera seva v infrardečem spektru, pogosto preplavi svetlobo iz opazovanega predmeta. Zaradi tega je za infrardeče opazovanje prednostni vesoljski teleskop.<ref>{{Navedi splet|url=http://coolcosmos.ipac.caltech.edu/cosmic_classroom/ir_tutorial/irwindows.html|title=Infrared Atmospheric Windows|publisher=Cool Cosmos|accessdate=28 August 2016|archive-date=2018-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20181011101051/http://coolcosmos.ipac.caltech.edu/cosmic_classroom/ir_tutorial/irwindows.html|url-status=dead}}</ref> Bolj kot je predmet oddaljen, mlajši je; njena svetloba je trajalo dlje, da je dosegla človeške opazovalce. Ker se vesolje širi, ko svetloba potuje, postane rdečo prestavljena, predmete na skrajnih razdaljah pa je zato lažje videti, ali se vidijo v infrardeči. Infrardeče zmogljivosti.<ref name="ir_astronomy">{{Navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|accessdate=30 October 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archivedate=8 December 2006}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html |date=2006-12-08 }} {{PD-notice}}</ref> JJWST naj bi mu dovolile, da se vrne v čas do prvih galaksij, ki se tvorijo le nekaj sto milijonov let po Velikem poku.<ref name="firstlight">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|accessdate=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Infrardeče sevanje lahko svobodneje prehaja skozi regije kozmičnega prahu, ki sipajo vidno svetlobo. Opazovanja infrardečega spektra omogočajo preučevanje predmetov in regij vesolja, ki bi bili zakriti s plinom in prahom v vidnem spektru, kot so molekularni oblaki, kjer se zvezde rodijo, ob-zvezdni diski, ki privzamejo planete, in aktivna galaktična jedra.<ref name="ir_astronomy"/> Relativno hladni predmeti (temperature manj kot nekaj tisoč stopinj) oddajajo sevanje predvsem v infrardečem, kot je znano po Planckovem zakonu. Zaradi tega je večina predmetov, ki so hladnejši od zvezd, bolje raziskana v infrardeči.<ref name="ir_astronomy2">{{navedi splet|url=http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|title=Infrared Astronomy: Overview|publisher=NASA Infrared Astronomy and Processing Center|access-date=30 October 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html|archive-date=8 December 2006}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061208151300/http://www.ipac.caltech.edu/Outreach/Edu/importance.html |date=2006-12-08 }} {{PD-notice}}</ref> To vključuje oblake medzvezdnega medija, rjavih pritlikavcev, planetov tako v naših kot drugih sončnih sistemih, kometih in telesih v Kuiperjevem pasu, ki jih bomo opazovali s srednjim infrardečim instrumentom (MIRI).<ref name="miri3">{{navedi splet|url=http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|title=MIRI spectrometer for NGST|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm|archive-date=27 September 2011}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927053021/http://www.astron.nl/miri-ngst/old/public/science/phase-a/text.htm |date=2011-09-27 }}</ref><ref name="firstlight2">{{navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/firstlight.html|title=Webb Science: The End of the Dark Ages: First Light and Reionization|publisher=NASA|access-date=9 June 2011}} {{PD-notice}}</ref> Nekatere misije v infrardeči astronomiji, ki so vplivale na razvoj JWST so bile Spitzer in WMAP (Wilkinson Mikrovalovna preiskava anizotropije). Spitzer je pokazal pomen srednjega infrardečega, kar je koristno za naloge, kot je opazovanje diskov prahu okrog zvezd. Prav tako je sonda WMAP pokazala, da je vesolje "zasvetilo" pri z približno 17, kar je še dodatno poudarilo pomen srednjega infrardečega področja. Obe misiji sta bili začeti v začetku leta 2000, pravočasno, da bi vplivali na razvoj JWST.<ref name="ssb-2006">{{Navedi splet|last=Mather|first=John|url=https://jwst.nasa.gov/resources/ssb_2006/mather_sciencesummary.pdf|title=James Webb Space Telescope (JWST) Science Summary for SSB|website=[[NASA]]|date=13 June 2006|accessdate=4 June 2021}} {{PD-notice}}</ref> === Zemeljska podpora in operacije === Znanstveni inštitut za vesoljski teleskop (STScI), v [[Baltimore|Baltimoru]] v [[Maryland]]u, na terenu [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerze Johnsa Hopkinsa]], so izbrali za Znantveno in operativno središče ({{jezik|en|Science and Operations Center}}{{snd}} S&OC) projekta JWST z začetnim predračunom US$162.2 milijonov za prvo leto po lansiranju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nasa.gov/home/hqnews/2003/jun/HQ_c03r_Webb.html|title=Webb Spacecraft Science & Operations Center Contract Awarded |last1=Savage |first1=Donald |last2=Neal |first2=Nancy|date=6 June 2003|publisher=NASA|accessdate=1 February 2017}} {{PD-notice}}</ref> V tej vlogi bo STScI odgovoren za znanstveno delovanje teleskopa in dostavo podatkovnih produktov astronomski skupnosti. Podatki bodo od JWST do tal šli prek omrežja NASA Deep Space Network; obdelali in kalibrirali jih bodo na STScI, nato pa se bodo preko spleta distribuirali astronomom po vsem svetu. Podobno kot pri Hubbleu bo lahko vsakdo, kjerkoli na svetu, vložil predloge za opazovanja. Vsako leto bo več odborov pregledalo predložene predloge in izbrale projekte, ki jih bodo opazovali v naslednjem letu. Avtorji izbranih predlogov bodo običajno imeli eno leto zasebnega dostopa do novih opažanj, po katerem bodo podatki postali javno dostopni za prenos s strani vseh iz spletnega arhiva na STScI. Pasovna širina in digitalna kapaciteta vozila je zasnovana tako, da posreduje do 458 gigabitov podatkov na dan za čas misije.<ref name="wired-20191022"/> Večino obdelave podatkov na teleskopu opravijo običajni eno-ploščni računalniki.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.fbodaily.com/archive/2002/10-October/30-Oct-2002/FBO-00195113.htm|title=Single Board Computer|publisher=FBO Daily Issue, FBO #0332|date=30 October 2002}}</ref> Pretvorbo analognih znanstvenih podatkov v digitalno obliko izvaja po meri zgrajen Sistem za digitalizacijo slik, izboljšanje, nadzor in pridobivanje aplikacij (SIDECAR ASIC). NASA navaja, da bo SIDECAR ASIC velikosti 3 cm (1,2 in) in teže 9,1 kg (20 lb) porabil le 11 milivatov moči za te namene.<ref name="Sidecar">{{Navedi splet|url=http://www.nasa.gov/topics/universe/features/jwst_digital.html|title=Amazing Miniaturized 'SIDECAR' Drives Webb Telescope's Signal|date=20 February 2008|publisher=NASA|accessdate=22 February 2008|archive-date=2008-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080227160340/http://www.nasa.gov/topics/universe/features/jwst_digital.html|url-status=dead}} {{PD-notice}}</ref> Ker je treba to pretvorbo opraviti blizu detektorjev, bo majhna moč uporabe tega integriranega vezja na hladni strani teleskopa ključnega pomena za ohranjanje nizke temperature, potrebne za optimalno delovanje JWST.<ref name="Sidecar" /> == Napredek misije - od lansiranja naprej == === Izstrelitev in dolžina misije === Opazovalnica je bila pritrjena na Ariane 5 preko obroča za prilaščanje izstrelitvenega vozila, ki bi ga lahko prihodnje vesoljsko plovilo uporabilo za reševanje opazovalnice za odpravljanje težav z bruto uvedbo. Znanstveniki in inženirji, ki so delali na projektu, so opisali svoje občutke pričakovanja in tesnobe glede uvedbe izčrpno preizkušenega<ref name="sd12-16">{{Navedi splet|url=http://www.spacedaily.com/reports/James_Webb_Space_Telescope_observatory_is_assembled_999.html|title=James Webb Space Telescope observatory is assembled|publisher=Space Daily|date=29 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref><ref name="snews12-16">{{Navedi novice|url=http://spacenews.com/no-damage-to-jwst-after-vibration-test-anomaly/|title=No damage to JWST after vibration test anomaly|last=Foust |first=Jeff |work=SpaceNews|date=23 December 2016|accessdate=3 February 2017}}</ref> skoraj 10 milijard dolarjev vrednega instrumenta, pri tem pa so komentirali, da bi bil to »vznemirljiv trenutek« in da se bodo ves čas počutili »srhljivo«.<ref name="NYT-20211214"/><ref name="SLN-20211219"/> Izstrelitev (imenovana Ariane flight VA256) je potekala po urniku ob 12:20 UTC 25. decembra 2021 na raketi Ariane 5, ki je vzletela iz vesoljskega središča Guiana v Francoski Gvajani.<ref name="AS-20211225">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.arianespace.com/press-release/ariane-5-successful-launch-webb-space-telescope/|title=Ariane 5 goes down in history with successful launch of Webb|date=25 December 2021|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NASA-20211227">{{Navedi novice|last=Pinoi|first=Natasha|last2=Fiser|first2=Alise|last3=Betz|first3=Laura|title=NASA's Webb Telescope Launches to See First Galaxies, Distant Worlds - NASA's James Webb Space Telescope launched at 7:20 a.m. EST Saturday [Dec. 25, 2021] on an Ariane 5 rocket from Europe's Spaceport in French Guiana, South America.|url=https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds|date=27 December 2021|work=[[NASA]]|accessdate=28 December 2021|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412131658/https://www.nasa.gov/press-release/nasas-webb-telescope-launches-to-see-first-galaxies-distant-worlds/|url-status=dead}}</ref> Po Uspešno izstrelitev je administrator NASA Bill Nelson imenoval "odličen dan za planet Zemljo".<ref>{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis|last2=Roulette|first2=Joey|date=2021-12-25|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|accessdate=2021-12-25|issn=0362-4331}}</ref> Teleskop je potrdil, da prejema moč in da začenja dvotedensko fazo uvajanja svojih delov<ref name="Space Explored 2021">{{Navedi splet|title=How to track James Webb Space Telescope, mission timeline|website=Space Explored|date=2021-12-31|url=https://spaceexplored.com/2021/12/30/how-to-track-james-webb-space-telescope-mission-timeline/|accessdate=2022-01-01}}</ref> na poti na svoj cilj.<ref name="WP-20211225">{{Navedi novice|last=Achenbach|first=Joel|title=NASA's James Webb Space Telescope launches in French Guiana – $10 billion successor to Hubble telescope will capture light from first stars and study distant worlds|url=https://www.washingtonpost.com/science/2021/12/25/webb-space-telescope-launch/|date=25 December 2021|work=[[The Washington Post]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225">{{Navedi novice |title=Live Updates: Webb Telescope Launches on Long-Awaited Journey|url=https://www.nytimes.com/live/2021/12/25/science/webb-telescope-launch-nasa|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref><ref name="NYT-20211225do">{{Navedi novice|last=Overbye|first=Dennis |last2=Roulette|first2=Joey|title=James Webb Space Telescope Launches on Journey to See the Dawn of Starlight - Astronomers were jubilant as the spacecraft made it off the launchpad following decades of delays and cost overruns. The Webb is set to offer a new keyhole into the earliest moments of our universe.|url=https://www.nytimes.com/2021/12/25/science/james-webb-telescope-launch.html|date=25 December 2021|work=[[The New York Times]]|accessdate=25 December 2021}}</ref> Teleskop je bil izpuščen iz zgornje stopnje 27 minut 7 sekund po izstrelitvi in začel 30-dnevno pot bo teleskop namestila v halo-orbito okrog Lagrangeeve točke L2. Teleskop je bil izstreljen s hitrostjo, ki je bila malo pod hitrostjo za končno orbito, poleg tega pa se bo upočasnil na poti proč od Zemlje in dosegel L2 z le hitrostjo, potrebno za vstop v njeno tirnico. Let načrtuje tri načrtovane popravke hitrosti in smeri. Tako lahko observatorij popravi prenizko hitrost (ne pa, če leti gre prehitro: vesoljsko plovilo se ne more obrniti in uporabiti rakete za upočasnitev, saj bi občutljive instrumente izpostavil soncu).<ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/|title=James Webb Space Telescope|website=blogs.nasa.gov}}</ref> Nazivni čas misije teleskopa je pet let, s ciljem deset let..<ref name="About the Webb">{{Navedi splet|url=http://www.jwst.nasa.gov/about.html|title=About the Webb|publisher=NASA James Webb Space Telescope|date=2017}} {{PD-notice}}</ref> Načrtovanih pet let se začne po šestmesečni fazi priprave. L2 orbita je nestabilna, zato mora JWST s pogonom vzdrževati svojo halo-orbito okrog L2, da teleskop ne zaide iz orbite. S sabo je imel goriva za 10 let, vendar sta bili natančnost izstrelitve Ariane 5 in prvega vmesnega popravka tako ugodni, da lahko JWST ostane v orbiti do 20 let.<ref name="Fuelsave">{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=NASA Says Webb's Excess Fuel Likely to Extend its Lifetime Expectations|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/nasa-says-webbs-excess-fuel-likely-to-extend-its-lifetime-expectations/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref><ref name="Ars1">{{Navedi splet|url=https://arstechnica.com/science/2022/01/all-hail-the-ariane-5-rocket-which-doubled-the-webb-telescopes-lifetime/|title=All hail the Ariane 5 rocket, which doubled the Webb telescope’s lifetime|last=Berger|first=Eric|date=10 January 2022|website=www.arstechnica.com|publisher=[[Ars Technica]]|accessdate=11 January 2022}}</ref><ref name="BBC1">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/science-environment-59914936|title=James Webb telescope completes epic deployment sequence|last=Amos|first=Jonathan|date=9 January 2022|website=www.bbc.com|publisher=[[BBC News]]|accessdate=10 January 2022}}</ref><ref name="Ars1" /><gallery align="left" mode="packed" heights="220"> Slika:Ariane 5 with James Webb Space Telescope Prelaunch (NHQ202112230012).jpg|alt=JWST in Ariane|Ariane 5 in JWST na izstrelišču [[ELA-3]] Slika:James Webb Space Telescope Launch.jpg|alt=Ariane 5 nekaj trenutkov po zagonu|Ariane 5 s JWST nekaj trenutkov po zagonu Slika:JWST as seen from the ESC-D Cryotechnic upper stage.png|alt=JWST s kriogenske zgornje stopnje SC-D|JWST kmalu po ločitvi od zgornje stopnje, približno 29 minut po izstrelitvi. V ozadju je videti del Zemlje - Adenski zaliv.<ref name=jwstSeparation>Camera on ESC-D Cryotechnic upper stage [https://www.youtube.com/watch?v=7nT7JGZMbtM&t=6637s (25 Dec 2021) view of newly separated JWST, as seen from the [[Ariane 5#Second stage|ESC-D Cryotechnic]] upper stage]</ref> </gallery> === Pot od Zemlje do L2 in razporeditev === Sončna plošča za proizvodnjo električne energije je bila nameščena na dan izstrelitve, minuto in pol po tem, ko se je teleskop ločil od druge stopnje rakete Ariane;<ref name="Fuelsave"/><ref name="ExploreDeploy">{{Navedi splet|title=Gimbaled Antenna Assembly|url=https://webb.nasa.gov/content/webbLaunch/deploymentExplorer.html|website=James Webb Space Telescope|publisher=NASA|accessdate=27 December 2021}}</ref> to se je zgodilo nekoliko prej, kot je bilo pričakovano, ker je bila rotacija med izstrelitvijo veliko bliže idealnem trenutku, kot pa so to predvidevali. Ločitev in razširitev sončnih baterij je bilo videti v prenosu v živo s kamere na raketi.<ref>{{Navedi splet|last=Schultz|first=Isaac|title=New Video Shows Webb Space Telescope's Goodbye to Earth|url=https://gizmodo.com/new-video-shows-webb-space-telescopes-goodbye-to-earth-1848313695|website=Gizmodo|accessdate=7 January 2022|date=January 6, 2022}}</ref> Ob 7:50{{Presledki}}popoldan EST 25. decembra, približno 12 ur po izstrelitvi, je par primarnih raket teleskopa začel streljati 65 minut, da bi naredil prvi od treh načrtovanih popravkov sredi poti.<ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=The First Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/25/the-first-mid-course-correction-burn/|website=NASA Blogs|accessdate=27 December 2021}}</ref> Naslednji dan se je se je samodejno aktivirala komunikacijska antena z visokim ojačevanjem.<ref name="ExploreDeploy"/> 27. decembra, 60 ur po izstrelitvi, so Webbove rakete izstrelile devet minut in 27 sekund, da so naredile drugo od treh popravkov sredi poti, da je teleskop prispel na cilj L2.<ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb's Second Mid-Course Correction Burn|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/27/webbs-second-mid-course-correction-burn/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 28. decembra, tri dni po lansiranju, so kontrolorji misije začeli večdnevno uvajanje Webbovega nadvse pomembnega sončnega ščita. Kontrolorji so pošiljali ukaze, ki so uspešno spustili sprednjo in zadnjo strukturo palet, ki vsebujeta sončni ščit. Ta postavitev je pred dejanskim odvijanjem in razširitvijo občutljivih zaščitnih membran, ki jih v naslednjem koraku izvlečejo iz palet s teleskopskimi nosilci.<ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Forward Pallet Structure Lowered, Beginning Multiple-Day Sunshield Deployment|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/forward-pallet-structure-lowered-beginning-multiple-day-sunshield-deployment/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Aft Sunshield Pallet Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/28/aft-sunshield-pallet-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=29 December 2021}}</ref> 29. decembra so kontrolorji uspešno razširili razmestitveni stolpni sklop, cev podoben steber, ki je razstavil dva glavna segmenta observatorija, teleskop z ogledali in znanstvenimi instrumenti ter »vodilo« z elektroniko in pogonom. Sestava se je podaljšala za {{Cvt|48|in}} v procesu, ki je trajal šest ur in pol, vključno s številnimi pripravljalnimi ukazi. Namestitev je ustvarila potrebno razdaljo med segmenti JWST, da se omogoči ekstremno hlajenje teleskopa in prostor za odpiranje sončnega ščita.<ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Begins Process of Extending Deployable Tower Assembly|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webb-team-begins-process-of-extending-deployable-tower-assembly/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Deployable Tower Assembly Extends in Space|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/29/webbs-deployable-tower-assembly-extends-in-space/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=30 December 2021}}</ref> 30. decembra so kontrolorji uspešno opravili še dva koraka pri razpakiranju observatorija. Prvič, poveljniki so uporabili zadnji "momentum loput", napravo, ki zagotavlja ravnotežje proti pritisku sonca na sončni ščit in prihrani gorivo z zmanjšano potrebo po pogodnu raket za ohranitev orientacije.<ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb's Aft Momentum Flap Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webbs-aft-momentum-flap-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref> Nato je nadzor misije sprostil in zavihal prevleke, ki ščitijo sončni ščit in ga prvič izpostavijo vesolju.<ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Webb Team Releases Sunshield Covers|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/30/webb-team-releases-sunshield-covers/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=31 December 2021}}</ref><ref name="Readyshield"/> 31. decembra je kopenska ekipa razširila dve teleskopske "srednji ograji" z leve in desne strani observatorija in potegnila pet membran za zaščito pred soncem iz njihovega zloženega odlagališča v sprednji in zadnji paletah, ki so bile spuščene tri dni prej.<ref name="Twobooms">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=With Webb's Mid-Booms Extended, Sunshield Takes Shape|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/with-webbs-mid-booms-extended-sunshield-takes-shape/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Namestitev levega boka (glede na smer glavnega ogledala) je bila zakasnjena, ko nadzor misije na začetku ni prejel potrditve, da se je pokrov sončnega ščita v celoti zavihal. Po pregledu dodatnih podatkov za potrditev je ekipa nadaljevala s podaljšanjem ogrodja.<ref name="Firstboom">{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=First of Two Sunshield Mid-Booms Deploys|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2021/12/31/first-of-two-sunshield-mid-booms-deploys/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=1 January 2022|date=December 31, 2021}}</ref> Leva stran je bila razporejena v 3 urah in 19 minutah; desna stran je trajala 3 ure in 42 minut.<ref name="Firstboom" /><ref name="Twobooms" /> S tem korakom je Webbov sončni ščitnik spominjal na svojo popolno obliko v obliki zmaja in se je razširil na celotno širino 47 čevljev. Ukazi za ločevanje in napenjanje membran naj bi sledili<ref name="Twobooms" /> kar naj bi trajalo več dni.<ref name=":3">{{Citat|title=Media Briefing: Webb Telescope Week One Deployments Update|url=https://www.youtube.com/watch?v=PGt5RT-LfbE|language=en|access-date=2022-01-03}}</ref> Po počitku na novoletni dan je zemeljska ekipa za en dan odložila napenjanje sončnih ščitnikov, da je pustila čas za optimizacijo palete sončnih kolektorjev v observatoriju in nekoliko prilagodila orientacijo observatorija, da bi ohladila nekoliko bolj vroče od pričakovanih motorjev za postavitev sončnih ščitnikov.<ref name="zastrow">{{Navedi splet|last=Zastrow|first=Mark|title=James Webb Space Telescope successfully deploys sunshield|url=https://astronomy.com/news/2022/01/james-webb-space-telescope-successfully-deploys-sunshield|website=astronomy.com|accessdate=5 January 2022|date=5 January 2022}}</ref> Napenjanje prve plasti, ki je najbližja soncu in največja od petih v sončnem ščitu, se je začela 3. januarja 2022 in je bila končana ob 3:48.{{Presledki}}popoldan EST<ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=First Layer of Webb’s Sunshield Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/first-layer-of-webbs-sunshield-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> Napenjanje drugega in tretjega sloja se je začelo ob 4:09{{Presledki}}popoldan EST in je trajalo dve uri in 25 minut.<ref>{{Navedi splet|last=Lynch|first=Patrick|title=Second and Third Layers of Sunshield Fully Tightened|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/03/second-and-third-layers-of-sunshield-fully-tightened/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=4 January 2022|date=January 3, 2022}}</ref> 4. januarja so kontrolorji uspešno napeli zadnji dve plasti, štiri in pet, in nalogo opravili ob 11.59.{{Presledki}}am EST.<ref>{{Navedi splet|last=Fox|first=Karen|title=Webb Team Tensions Fifth Layer, Sunshield Fully Deployed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/04/webb-team-tensions-fifth-layer-sunshield-fully-deployed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=5 January 2022|date=January 4, 2022}}</ref> 5. januarja 2022 je nadzor misije uspešno uporabil sekundarno ogledalo teleskopa, ki se je zaskočilo na dovoljeno odstopanje približno milimeter in pol.<ref>{{Navedi splet|last=Fisher|first=Alise|title=Secondary Mirror Deployment Confirmed|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/05/secondary-mirror-deployment-confirmed/|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs|accessdate=6 January 2022|date=January 5, 2022}}</ref> 7. januarja 2022 je NASA namestila in zaklenila stransko ploščo glavnega ogledala.<ref name="NASA_2022_01_07">{{Navedi splet|title=First of Two Primary Mirror Wings Unfolds – James Webb Space Telescope|first=Alise |last=Fisher|website=blogs.nasa.gov {{!}} James Webb Space Telescope|date=2022-01-07|accessdate=2022-01-08|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/07/first-of-two-primary-mirror-wings-unfolds/}}</ref> Temu prvemu koraku je 8. januarja 2022 sledila namestitev zrcalne plošče na desni strani, kar je pomenilo popolno strukturno postavitev observatorija.<ref>{{Navedi splet|url=https://blogs.nasa.gov/webb/2022/01/08/primary-mirror-wings-deployed-all-major-deployments-complete/|title=Primary Mirror Wings Deployed, All Major Deployments Complete|first=Alise |last=Fisher|date=January 8, 2022|website=James Webb Space Telescope (NASA Blogs)|accessdate=January 8, 2022}}</ref> Vsaka plošča je sestavljena iz treh primarnih zrcalnih segmentov in jih je bilo treba zložiti, da je bilo mogoče vesoljski teleskop namestiti v ohišje rakete Ariane za izstrelitev teleskopa. Dva tedna po lansiranju je bila izjemno zapletena namestitev izvedena, kot je bilo načrtovano.<ref>{{Navedi splet|last=Berger|first=Eric|title=Remarkably, NASA has completed deployment of the Webb space telescope|url=https://cansciencenews.com/2022/01/08/remarkably-nasa-has-completed-deployment-of-the-webb-space-telescope/|website=cansciencenews.com|accessdate=8 January 2022|date=8 January 2022|archive-date=2022-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220109071434/https://cansciencenews.com/2022/01/08/remarkably-nasa-has-completed-deployment-of-the-webb-space-telescope/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Space telescope's 'golden eye' opens, last major hurdle|url=https://phys.org/news/2022-01-space-telescope-golden-eye-major.html|website=phys.org|accessdate=9 January 2022|date=8 January 2022}}</ref> Skoraj mesec dni po izstrelitvi se je opravila še ena korekcija poti, da se JWST postavi v halo-orbito okrog L2 sistema Sonce-Zemlja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsledge.com/james-webb-space-telescope-first-30-days/|title=James Webb Space Telescope – The First 30 Days After Launch|date=3 March 2017|publisher=News Ledge|accessdate=2022-01-23|archive-date=2021-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211221134252/https://www.newsledge.com/james-webb-space-telescope-first-30-days/|url-status=dead}}</ref> == Dodelitev časa opazovanja == [[Slika:Atmospheric_Transmission-en.svg|desno|sličica|Atmosferska okna na infrardečem področju. Veliko te vrste svetlobe je blokirano, ko si jo ogledamo z zemeljske površine, kot da gledamo mavrico svetlob, vidimo lpa le eno med njimi.]] JWST čas opazovanja se dodeli prek programa Splošni opazovalci (GO), programa zajamčenih časovnih opazovanj (GTO) in programa za diskrecijo za zgodnje sproščanje (DD-ERS).<ref>{{Navedi splet|title=Calls for Proposals & Policy|url=https://jwst.stsci.edu/science-planning/calls-for-proposals-and-policy|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017}} {{PD-notice}}</ref> Program GTO zagotavlja zagotovljen čas opazovanja znanstvenikom, ki so razvili komponente strojne in programske opreme za observatorij. Go program ponuja vsem astronomom možnost, da zaprosijo za čas opazovanja in bo predstavljal velik del opazovalnega časa. Go programe izbere odbor za dodeljevanje časa (TAC), ki je podoben postopku pregleda predloga, ki se uporablja za vesoljski teleskop Hubble. === Znanstveni program zgodnje objave === Novembra 2017 je Inštitut za znanost o vesoljskem teleskopu napovedal izbor 13 direktorjevih programov za znanost o zgodnjih opazovanjih (DD-ERS), izbranih na osnovi razpisa.<ref>{{Navedi splet|title=Selections Made for the JWST Director's Discretionary Early Release Science Program|url=https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%20items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=13 November 2017|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20180808190059/https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%2520items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program|archivedate=8 August 2018}} {{Webarchive|url=https://wayback.archive-it.org/all/20180808190059/https://jwst.stsci.edu/news-events/news/News%2520items/selections-made-for-the-jwst-directors-discretionary-early-release-science-program |date=2018-08-08 }} {{PD-notice}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Director's Discretionary Early Release Science Programs|url=https://www.stsci.edu/jwst/science-execution/approved-ers-programs|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=26 December 2021}}</ref> Opazovanja v JWST po koncu obdobja komisije. Teh 13 programov bo v prvih petih mesecih znanstvenega delovanja je prejelo skupno 460 ur opazovanja, ki segajo v znanstvene teme, vključno s Sončnim sistemom, ekso planeti, zvezdami in tvorbo zvezd, bližnjimi in oddaljenimi galaksijami, gravitacijskimi lečami in kvazarji. === Program za splošna opazovanja === Za cikel GO 1 je bilo na voljo 6000 ur opazovalnega časa za dodelitev, predloženih pa je bilo 1173 predlogov, ki zahtevajo skupno 24.500 ur opazovalnega časa.<ref>{{Navedi splet|title=JWST Cycle 1 General Observer Submission Statistics|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2020/jwst-cycle-1-general-observer-submission-statistics|publisher=Space Telescope Science Institute|accessdate=10 January 2022}}</ref> Izbor programov Ciklus 1 GO je bil objavljen 30. marca 2021, odobrenih je bilo 266 programov, med njimi 13 velikih programov in programov, ki proizvajajo podatke za javni dostop.<ref>{{Navedi splet|title=STScI Announces the JWST Cycle 1 General Observer Program|url=https://www.stsci.edu/contents/news/jwst/2021/stsci-announces-the-jwst-cycle-1-general-observer-program|accessdate=30 March 2021}}</ref> == Glej tudi == * [[ATLAST|Vesoljski teleskop ATLAST]] == Sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174464553 Prispevek o teleskopu na MMC RTV SLO] {{letvica portalov|Astronomija|Zvezde|Vesoljski polet|Osončje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vesoljski daljnogledi]] [[Kategorija:Vesoljske sonde Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:2021 v znanosti]] pdin7c0i3fwi47twj8zcszey3vhyllf 0 383951 6749857 6431301 2026-09-12T21:40:36Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika! 6749857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = | image = Tvarog Castle 11.jpg | caption = Grajski grič leta 2025; grad je stal na desni strani griča Vaga (po sliki), ki je poraščena z gozdom | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Dobrova, Krško|Dobrova]] | area = | built = 13. stoletje<br>(prva omemba) | architect = | architecture = | governing_body = | owner = }} '''Grad Tvarog''' ({{Jezik-de|Twarog}}) je nekdanji grad, ki je stal v vasi [[Dobrova, Krško|Dobrova]], natančneje v zaselku Na Terogu, na griču Vaga, v [[Mestna občina Krško|Mestni občini Krško]]. Od gradu do danes ni ostalo drugih sledov kot obrambni jarek. Grad oziroma lokacija ni registrirana v Registru kulturne dediščine. == Zgodovina == Prva posredna omemba je iz leta 1246 in 1268, ko se omenja Rajnpreht de Twaroch. Prva omemba samega gradu pa leta 1300 kot burg Twarg. Grad naj bi imela v posesti [[Ema Krška]]. Ime gradu naj bi izviralo po slovanskem božanstvu [[Svarog]]. == Galerija == <gallery widths=200px heights=200px> Tvarog Castle 01.jpg|Grajski grič (leta 2025) je brez vsakršnih sledov zidov Tvarog Castle 07.jpg|Vrh grajskega griča Tvarog Castle 10.jpg|Dobro ohranjen grajski jarek </gallery> == Viri == * [[Ivan Stopar]], ''Zbirka Grajske stavbe'', založba Viharnik, Ljubljana. == Glej tudi == * [[Grad Reštanj]] * [[Grad Šperenberk]] * [[Grad Rajhenburg]] == Zunanje povezave == * [https://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/t-8/tvarog.php Slosi.info] {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Tvarog]] [[Kategorija:Dobrova, Krško]] 5n0d28t0c0y1wza9tkl08oj4w1xvh6g 0 401471 6749855 5512525 2026-09-12T21:38:50Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Trosky | image = Hrad Trosky, letecký snímek.jpg | caption = Zračni posnetek | locmapin = Češka |coordinates = <!-- WD --> | location = | area = | built = konec 14. stoletja | architect = | architecture = | governing_body = | owner = }} '''Grad Trosky''' ({{jezik-cs|Hrad Trosky}}) je [[grad|grajska]] ruševina, ki stoji približno 10&nbsp;km južno od kraja Semily na severu [[Češka|Češke]]. S svojo vpadljivo lego je eden najbolj znanih gradov v državi, stoji namreč na paru bazaltnih ognjeniških čepov, ki se dvigata nad ravnino, in okoli njiju. Na nižjem (47 m) stoji dvonadstropna zgradba z imenom Baba (starka), na višjem (57 m) pa zgradba z imenom Panna (devica). Grad je znamenitost območja, znanega kot [[Češki raj]] (Český ráj). == Zgodovina == [[Slika:Hrad Trosky, zřícenina (Troskovice) 10.JPG|thumb|left|200px|Pogled z ''Babe'' na ''Panno'']] Grad je dal zgraditi Čeněk Vartenberški v drugi polovici 14. stoletja.<ref name="Ehrenberger">Tomaš Ehrenberger, ''The 88 Most Beautiful Castles'', pg. 133, Kartografie Praha a.s., ISBN 80-7011-745-1</ref> Zgrajena sta bila stolpa na obeh skalah, med njima pa različna stanovanjska poslopja in pomožne zgradbe. Okrog kompleksa so postavili tri utrjene zidove v koncentričnih krogih. Po Čeněkovi smrti je grad prešel v last kralja Venčeslava IV., od njega pa ga je prevzel Ota Bergovski. Njegov sin je bil vnet katolik, a je kljub temu oplenil bližnji samostan v Opatovicah in ukradel njegov slavni zaklad,<ref>Sabine Baring-Gould, [http://books.google.com/books?id=TcLm2j16S3wC&pg=PA109&dq=trosky+castle&hl=cs&ei=n82PTKfxNYO-4gbymqirDg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=9&ved=0CE0Q6AEwCDgK#v=onepage&q=trosky%20castle&f=false ''Cliff Castles and Cave Dwellings of Europe''], 1921, p. 139</ref> ki ga je po izročilu skril v gradu, domnevno v podzemni kleti, ki jo zapira velika skala.<ref>Petr David, Vladimír Soukup, Lubomír Čech, ''Wonders of Bohemia, Moravia and Silesia'', str. 57, Euromedia Group (2004), ISBN 978-80-242-2455-8</ref> To naj bi sčasoma prekril grušč, zato je za vedno zaprta. Med [[husitske vojne|husitskimi vojnami]] je bil Trosky postojanka prokatoliške strani in [[Husiti]] ga verjetno niso nikoli v celoti osvojili, je pa med obleganjem v začetku 15. stoletja pogorel. Leta 1438 se je v njem naselil ropar Kryštov Šov s svojim pajdašem Švejkarjem in začel terorizirati območje, dokler ju niso prebivalci ujeli. Po tistem je menjal več lastnikov in njegov pomen je upadel, med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]] v 17. stoletju pa ga je cesarska vojska požgala do tal. Iz leta 1681 je ohranjen zapis jezuita Bohuslava Balbína o obisku. Večjega zanimanja je bil grad spet deležen v 19. stoletju in ruševino so delno prezidali v romantičnem slogu. Začela se je tudi gradnja stopnišča do stolpa ''Panna'', ki pa ni bila zaključena.<ref name="Ehrenberger"/> == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Trosky}} * {{official|http://www.hrad-trosky.eu/}} {{ikona cs}} * [http://monumnet.npu.cz/pamfond/list.php?hledani=1&CiRejst=20812/6-2810 Grad Trosky] v češkem registru kulturne dediščine * [http://www.hrady.cz/?OID=310 Opis] na Hrady.cz {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gradovi na Češkem]] [[Kategorija:Libereški okraj]] d0gs4j99ikfx6l3ma7y2sbwihc7s1c2 0 402302 6749864 5408165 2026-09-12T21:44:34Z Upwinxp 126544 razčiščena zmeda z neujemajočim napisom in sliko iz wd 6749864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Zgornji Čretež | image = Stolp Čretež IV. 2013.JPG | caption = Ohranjeni romanski stolp gradu Zgornji Čretež | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Dolenje Laknice]] | area = | built = | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NKD | designation1_offname = Dolenje Laknice - Razvaline donžona Čretež | designation1_date = | designation1_number = 9559<ref>{{RKD|9559}}</ref> | občina = Mokronog - Trebelno }} '''Grad Zgornji Čretež''' ({{lang-de|Turn Reutenberg}}), tudi '''stolp Čretež''' ali '''donžon Čretež''' je [[romanska arhitektura|romanski]] stolpasti [[grad]], ki v razvalinah stoji v naselju [[Dolenje Laknice]] v [[Občina Mokronog - Trebelno|Občini Mokronog - Trebelno]]. == Zgodovina == [[Slika:Stolp Čretež leta 1679.jpg|sličica|levo|Grad Zgornji Čretež (Valvasor, 1679)]] Grad Zgornji Čretež je prvič izrecno pisno omenjen šele leta 1426. Glede na značilno romansko gradnjo je bil pozidan verjetno že sredi 12. stol. Prvotno je bil bivališče čreteških vitezov, ki so bili ministeriali [[Višnjegorski|grofov Višnjegorskih]]. Stolp je štirinadstropno poslopje s stenami debelimi do dva in pol metra na vzhodni strani. V vsakem nadstropju sta po dve strelni lini in zunaj stolpa obrambni jarek, ki se zaključi v naravno strmino. Vhod v grad je bil v prvem nadstropju, kjer je danes luknja na severni strani. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Upper Čretež Castle|Grad Zgornji Čretež}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Čretež, Zgornji]] [[Kategorija:Obrambni stolpi]] [[Kategorija:Stolpi v Sloveniji]] [[Kategorija:Dolenje Laknice]] 4sdzxsifmmbn0njuuwp06s42omlpvxs 0 409164 6749915 6749373 2026-09-13T05:32:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp, np, --{{wikificiraj}}, {{brez virov}} 6749915 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} '''Krajgerji''' so bili družina plemičev na [[Koroška|Koroškem]]. Imeli so gradove na pomembnih lokacijah. Na Koroškem so imeli v oblasti več posesti. Na Gorenjskem so imeli v lasti zemljišča do [[Kranj]]a in tudi manjše dele okoli [[Postojna|Postojne]]. V lasti so imeli tudi znan [[Blejski grad]]. Imeli so pogodbo s [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]], da v primeru njihove smrti prevzamejo njihovo posest. Krajgerji so izumrli, Celjski grofje pa so prevzeli njihovo posest. Po izumrtju Celjskih grofov so si tako posest Krajgerjev lastili [[Habsburžani]]. Še danes živijo potomci Krajgerjev. [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 73wlz0rrclo73swv1250dkk6at9sjk2 0 410617 6749728 6749281 2026-09-12T17:38:22Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6749728 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] h0ikb9eu0jqcq0f1vbkx488hh5dyz9w 6749729 6749728 2026-09-12T17:39:07Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6749729 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] c5ydrji9mfo00m40cj3u0vvnvph3mqx 6749795 6749729 2026-09-12T19:11:05Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6749795 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] rj1xie0dwdrlwhwtzmy5mth5sgnli14 6749882 6749795 2026-09-13T00:11:44Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6749882 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 4rgch9tv9zyumkcd0qkpepmwe8t5wp4 6749885 6749882 2026-09-13T00:47:11Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6749885 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * Ivan Krečič * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] opvp09os9qcb6pa0w3zhfl8ffrqeoh7 0 412569 6749643 6732873 2026-09-12T14:05:34Z David Štulc Zornik 198613 Dodal sem novo fotografijo, posneto letos. 6749643 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = [[File:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin - ©David Štulc Zornik.jpg|thumb|Church of the Assumption of Mary, Tolmin - ©David Štulc Zornik]] | caption = | headquarters = Brunov drevored 9,<br>5220 [[Tolmin]] | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = 9. - 10. stoletje | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Kamno | neigboring_parishes = }} '''Župnija Tolmin''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Tolmin|dekanije Tolmin]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je bila od njenega začetka v 9./10. stoletju do leta 1297 patriarhova lastniška župnija, saj je tu bil od sredine 11. stol. pa do 15. stol. letni sedež (Curia minor) [[Oglejski patriarhat|Oglejskih patriarhov]]. Župnija je bila v času od 1297 do 1782 v sklopu Tolminskega arhidiakonata (arhidiakonata in montibus) pod upravo Čedadskega kapitlja, zatem pod Goriško nadškofijo, ki je bila ustanovljena ob razpustitvi Oglejskega patriarhata 1750. Kot (nad)župnija in sedež dekanije je bila do leta 1947 pod Goriško nadškofijo, z vzpostavitvijo Apostolske administrature za Slovensko Primorje v Novi Gorici je postala njen sestavni del do leta 1977, ko je bila pripojena ponovno ustanovljeni in povečani Koprski škofiji. == Sakralni objekti == *[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|cerkev Marijinega vnebovzetja]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] ===Opisi=== * Župnijska cerkev (EŠD 4065),]] od leta 1687 [[župnijska cerkev|župnijska]], v preteklosti romarska in patriarhova (arhidiakonova) cerkev - duomo. Sedanja cerkev je bila pozidana 1682 na mestu predhodne gotske in še starejše romanske cerkve. Renesančno enoladijsko cerkev je leta 1786 barokiziral mojster Franc Volk iz Ajdovščine, takrat je bila tudi opremljena z oltarji razpuščenega samostana klaris v Gorici. Na glavnem oltarju sta poleg lesene sohe Marije na Ilovici iz 15/16. stol. omembe vredna tudi kiparsko razgibani marmornati baročni tabernakelj in rokokojska oltarna menza. V cerkvi so od leta 1968 vitraji Staneta Kregarja. Križev pot ter druge stropne in stenske poslikave Tomaža Perka so nastale med letoma 1981-2000. Leta 2000 so bila končana večja popotresna obnovitvena dela. * [[cerkev sv. Brikcija, Volarje|cerkev sv. Brikcija]], [[Volarje]] (EŠD 4066). Prvotni romanski cerkvi iz prehoda 12. v 13. stol. je stavbenik Andrej iz Loke leta 1457 prizidal gotski prezbiterij zgotskim zvezdastim obokom in figuralnimi sklepniki, ki ga je Jernej iz Loke poslikal v prvi četrtini 16. stol. Med poslikavami na stenaha prezbiterija izstopata upodobljeni legendi sv. Brikcija - škofa iz Toursa in sv. Brikcija - plemiča z Danskega. Leta 1888 je bila cerkev prezidana in povečana, po furlanskem potresu 1976 je bila statično utrjena. Znova so jo utrdili po velikonočnem potresu iz leta 1998. Med konservatorskimi posegi so bile v cerkveni ladji odkrite sledi kakovostne furlanske poslikave iz začetka 15. stol. in tudi sledi starejše romanske arhitekture in poslikav. * [[cerkev sv. Duha, Zatolmin|cerkev sv. Duha]], [[Zatolmin]] (EŠD 200), je spomenik državnega pomena. Zgrajena in opremljena je bila po načrtih Remigiusa Geylinga z Dunaja. Postavili so jo leta 1916 sredi vihre I. svetovne vojne. Rezbarska dela oltarja je izdelal Anton Perathoner iz St. Ulricha - Ortisei na Južnem Tirolskem. Na zunanjih medokenskih poljih upodobljeni grbi predstavljajo dežele Avstro - Ogrskega cesarstva, na lesenih ploščah v notranjosti cerkvene ladje so izpisana imena, do novembra 1916, na bližnjih pobočjih padlih vojakov in so kot simbolični podpisi nikoli zastarele 'mirovne peticije'. Cerkev je bila prvič temeljito obnovljena leta1934 v času italijanske zasedbe Primorske in ponovno med letoma 1980 - 1981. Med letoma 2004–2005 so bila ponovno izvedena temeljita obnovitvena dela pri odpravi poškodb, ki jih je cerkev utrpela v Velikonočnem potresu leta 1998. Zaradi arhitekturno likovne posebnosti in velike miroljubne sporočilosti je bila crkev Sv. Duha v Javorci leta 2007 vpisana na seznam Evropske kulturne dediščine, decembra 2017 pa je prejela prestižni Znak evropske dediščine kot drugi spomenik v Sloveniji. *Temelji cerkve sv. Ivana na Čemanovi buli, Tolmin (EŠD 18084) domnevno pripadajo krstni cerkvi tolminske župnije. Opuščena in porušena je bila v času Jožefa II. v drugi polovici 18. stol. * [[cerkev sv. Marka, Žabče|cerkev sv. Marka]], [[Žabče]] (EŠD 4070). Prvotna cerkev iz preloma 11./12.stoletja je bila večkrat prezidana. Pod gotskim prezbiterjem iz 15. stol., domnevnim delom Andreja iz Loke, sta bila pri celoviti obnovi cerkve leta 2003 odkrita dva starejša romanska prezbiterija. Leta 1758 je bila cerkev močno preurejena v baročnem slogu in opremljena z zlatimi oltarji 'kobariške delavnice'. Od leta 1949 povsem razdejane cerkve so se ohranile lesene oltarne plastike, ki so ponovno našle svoj prvotni dom leta 1994 v gotskem slogu obnovljeni cerkvi. * [[cerkev sv. Mihaela, Ljubinj|cerkev sv. Mihaela,]] Ljubinj - 'stara cerkev' na Mirih (EŠD 4067) domnevno izhaja še iz postlangobardskega časa v 7./8. stol. Sredi petdesetih let 18. stol. je bila opuščena. Leta 2002 je bila na osnovi ohranjenih ruševin obnovljena v gotskem slogu. *cerkev sv. Mihaela, Ljubinj - 'nova cerkev' (EŠD 27646), je bila sezidana leta 1760 v tedaj prevladujočem baročnem slogu. Poznejše a secco stropne poslikave iz medvojnega časa so delo podobarja Franca Lebana - Valjavca iz Tolmina. Na severni zunanji steni cerkve obešeno kovinsko Razpelo je iz nekdanjega začasnega vojaškeaga pokopališča I. svetovne vojne na planini Lom. * [[cerkev sv. Petra, Zatolmin|cerkev sv. Petra]], [[Zatolmin]] (EŠD 4068) se nahaja na prostoru starejše gotske in romanske predhodnice. V baroku je bil najprej leta 1710 preurejen prezbiteriji, nato leta 1752 še preostali del cerkve. Od nekdanjih dveh zlatih oltarjev 'Kobariške delavnice', ki so bili odstranjeni v 19. stol. so ohranjene štiri lesene sohe. Pri obnovi cerkvene strehe je bila najdena spolja z upodobitvijo apostolove glave, ki je kakovostno delo nekdanje cerkvene poslikave furlanskega mojstra. Pod stropnim beležem cerkvene ladje pa so prekrite a secco poslikave iz medvojnega časa delo podobarja Franca Lebana - Valjavca iz Tolmina. *cerkev Sv. Trojice, Kamno (EŠD 3737) iz leta 1873 je dvoranskega tipa. Med 'Furlanskim potresom' 1976 so bile delno uničene stenske poslikave Clementa Del Nerija iz Gorice, stranska oltarja sta opremljena s slikama olje na platno delo podobarja Jurija Tavčarja iz Idrije. Od ustanovitve samostojne župnije leta 1943 pa do njene ponovne pripojitve tolminski leta 2017 je bila župnijska cerkev. *[[cerkev sv. Urha, Tolmin|cerkev sv. Urha]], [[Tolmin]] (EŠD 4069) prvotno sv. Martina (vsaj do 1278) do leta 1687 župnijska. Sedanja romanska ladja z gotskim prezbiterijem kranjske delavnice iz leta 1470 stoji na mestu predhodne starejše cerkve iz 9./10. stol. V poljih med rebri gotskega zvezdastega oboka prezbiterija z dovršenimi kamnoseško figuralnimi sklepniki, so kakovostne poslikave severnjaške delavnice iz 1472, ki so fragmentarno ohranjene še na južni steni in triosminskem zaključku prezbiterija. Cerkev je bila 1880 barokizirana, med 1. svetovno vojno poškodovana cerkvena ladja je bila po vojni obnovljena v prvotnem romanskem slogu. Leta 2012 so bila ob izvedbi del popotresne obnove ob temeljih prezbiterija najdene dragocene najdbe iz časa ketlaške kulture. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Tolmin]] [[Kategorija:Dekanija Tolmin]] [[Kategorija:Ustanove v Tolminu]] {{Škofija Koper}} r51gj4mgshjvu96eard4iq6jrhhnpw3 6749656 6749643 2026-09-12T14:42:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6749656 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = [[File:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin - ©David Štulc Zornik.jpg|240 px]] | caption = | headquarters = Brunov drevored 9,<br>5220 [[Tolmin]] | parish_church = [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin]] | dedication = [[Marijino vnebovzetje]] | established = 9. - 10. stoletje | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | shrine = | notable_people = | annexed_parishes= Kamno | neigboring_parishes = }} '''Župnija Tolmin''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Tolmin|dekanije Tolmin]] [[škofija Koper|škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je bila od njenega začetka v 9./10. stoletju do leta 1297 patriarhova lastniška župnija, saj je tu bil od sredine 11. stol. pa do 15. stol. letni sedež (Curia minor) [[Oglejski patriarhat|Oglejskih patriarhov]]. Župnija je bila v času od 1297 do 1782 v sklopu Tolminskega arhidiakonata (arhidiakonata in montibus) pod upravo Čedadskega kapitlja, zatem pod Goriško nadškofijo, ki je bila ustanovljena ob razpustitvi Oglejskega patriarhata 1750. Kot (nad)župnija in sedež dekanije je bila do leta 1947 pod Goriško nadškofijo, z vzpostavitvijo Apostolske administrature za Slovensko Primorje v Novi Gorici je postala njen sestavni del do leta 1977, ko je bila pripojena ponovno ustanovljeni in povečani Koprski škofiji. == Sakralni objekti == *[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Tolmin|cerkev Marijinega vnebovzetja]] - [[župnijska cerkev]] * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] '''Od 1. januarja 2018''' <ref>{{navedi splet |url=http://zupnija-novaki.rkc.si/Spremembe%20v%20Koprski%20%C5%A1kofiji/Preureditev%20%C5%BEupnij%20v%20%C5%A0kofiji%20Koper.pdf |title=Škofijski odlok o preureditvi župnij v Škofiji Koper |accessdate=15.5.2017|date= |format= |work= }}</ref> : * - [[Podružnična cerkev|podružnica]] ===Opisi=== * Župnijska cerkev (EŠD 4065),]] od leta 1687 [[župnijska cerkev|župnijska]], v preteklosti romarska in patriarhova (arhidiakonova) cerkev - duomo. Sedanja cerkev je bila pozidana 1682 na mestu predhodne gotske in še starejše romanske cerkve. Renesančno enoladijsko cerkev je leta 1786 barokiziral mojster Franc Volk iz Ajdovščine, takrat je bila tudi opremljena z oltarji razpuščenega samostana klaris v Gorici. Na glavnem oltarju sta poleg lesene sohe Marije na Ilovici iz 15/16. stol. omembe vredna tudi kiparsko razgibani marmornati baročni tabernakelj in rokokojska oltarna menza. V cerkvi so od leta 1968 vitraji Staneta Kregarja. Križev pot ter druge stropne in stenske poslikave Tomaža Perka so nastale med letoma 1981-2000. Leta 2000 so bila končana večja popotresna obnovitvena dela. * [[cerkev sv. Brikcija, Volarje|cerkev sv. Brikcija]], [[Volarje]] (EŠD 4066). Prvotni romanski cerkvi iz prehoda 12. v 13. stol. je stavbenik Andrej iz Loke leta 1457 prizidal gotski prezbiterij zgotskim zvezdastim obokom in figuralnimi sklepniki, ki ga je Jernej iz Loke poslikal v prvi četrtini 16. stol. Med poslikavami na stenaha prezbiterija izstopata upodobljeni legendi sv. Brikcija - škofa iz Toursa in sv. Brikcija - plemiča z Danskega. Leta 1888 je bila cerkev prezidana in povečana, po furlanskem potresu 1976 je bila statično utrjena. Znova so jo utrdili po velikonočnem potresu iz leta 1998. Med konservatorskimi posegi so bile v cerkveni ladji odkrite sledi kakovostne furlanske poslikave iz začetka 15. stol. in tudi sledi starejše romanske arhitekture in poslikav. * [[cerkev sv. Duha, Zatolmin|cerkev sv. Duha]], [[Zatolmin]] (EŠD 200), je spomenik državnega pomena. Zgrajena in opremljena je bila po načrtih Remigiusa Geylinga z Dunaja. Postavili so jo leta 1916 sredi vihre I. svetovne vojne. Rezbarska dela oltarja je izdelal Anton Perathoner iz St. Ulricha - Ortisei na Južnem Tirolskem. Na zunanjih medokenskih poljih upodobljeni grbi predstavljajo dežele Avstro - Ogrskega cesarstva, na lesenih ploščah v notranjosti cerkvene ladje so izpisana imena, do novembra 1916, na bližnjih pobočjih padlih vojakov in so kot simbolični podpisi nikoli zastarele 'mirovne peticije'. Cerkev je bila prvič temeljito obnovljena leta1934 v času italijanske zasedbe Primorske in ponovno med letoma 1980 - 1981. Med letoma 2004–2005 so bila ponovno izvedena temeljita obnovitvena dela pri odpravi poškodb, ki jih je cerkev utrpela v Velikonočnem potresu leta 1998. Zaradi arhitekturno likovne posebnosti in velike miroljubne sporočilosti je bila crkev Sv. Duha v Javorci leta 2007 vpisana na seznam Evropske kulturne dediščine, decembra 2017 pa je prejela prestižni Znak evropske dediščine kot drugi spomenik v Sloveniji. *Temelji cerkve sv. Ivana na Čemanovi buli, Tolmin (EŠD 18084) domnevno pripadajo krstni cerkvi tolminske župnije. Opuščena in porušena je bila v času Jožefa II. v drugi polovici 18. stol. * [[cerkev sv. Marka, Žabče|cerkev sv. Marka]], [[Žabče]] (EŠD 4070). Prvotna cerkev iz preloma 11./12.stoletja je bila večkrat prezidana. Pod gotskim prezbiterjem iz 15. stol., domnevnim delom Andreja iz Loke, sta bila pri celoviti obnovi cerkve leta 2003 odkrita dva starejša romanska prezbiterija. Leta 1758 je bila cerkev močno preurejena v baročnem slogu in opremljena z zlatimi oltarji 'kobariške delavnice'. Od leta 1949 povsem razdejane cerkve so se ohranile lesene oltarne plastike, ki so ponovno našle svoj prvotni dom leta 1994 v gotskem slogu obnovljeni cerkvi. * [[cerkev sv. Mihaela, Ljubinj|cerkev sv. Mihaela,]] Ljubinj - 'stara cerkev' na Mirih (EŠD 4067) domnevno izhaja še iz postlangobardskega časa v 7./8. stol. Sredi petdesetih let 18. stol. je bila opuščena. Leta 2002 je bila na osnovi ohranjenih ruševin obnovljena v gotskem slogu. *cerkev sv. Mihaela, Ljubinj - 'nova cerkev' (EŠD 27646), je bila sezidana leta 1760 v tedaj prevladujočem baročnem slogu. Poznejše a secco stropne poslikave iz medvojnega časa so delo podobarja Franca Lebana - Valjavca iz Tolmina. Na severni zunanji steni cerkve obešeno kovinsko Razpelo je iz nekdanjega začasnega vojaškeaga pokopališča I. svetovne vojne na planini Lom. * [[cerkev sv. Petra, Zatolmin|cerkev sv. Petra]], [[Zatolmin]] (EŠD 4068) se nahaja na prostoru starejše gotske in romanske predhodnice. V baroku je bil najprej leta 1710 preurejen prezbiteriji, nato leta 1752 še preostali del cerkve. Od nekdanjih dveh zlatih oltarjev 'Kobariške delavnice', ki so bili odstranjeni v 19. stol. so ohranjene štiri lesene sohe. Pri obnovi cerkvene strehe je bila najdena spolja z upodobitvijo apostolove glave, ki je kakovostno delo nekdanje cerkvene poslikave furlanskega mojstra. Pod stropnim beležem cerkvene ladje pa so prekrite a secco poslikave iz medvojnega časa delo podobarja Franca Lebana - Valjavca iz Tolmina. *cerkev Sv. Trojice, Kamno (EŠD 3737) iz leta 1873 je dvoranskega tipa. Med 'Furlanskim potresom' 1976 so bile delno uničene stenske poslikave Clementa Del Nerija iz Gorice, stranska oltarja sta opremljena s slikama olje na platno delo podobarja Jurija Tavčarja iz Idrije. Od ustanovitve samostojne župnije leta 1943 pa do njene ponovne pripojitve tolminski leta 2017 je bila župnijska cerkev. *[[cerkev sv. Urha, Tolmin|cerkev sv. Urha]], [[Tolmin]] (EŠD 4069) prvotno sv. Martina (vsaj do 1278) do leta 1687 župnijska. Sedanja romanska ladja z gotskim prezbiterijem kranjske delavnice iz leta 1470 stoji na mestu predhodne starejše cerkve iz 9./10. stol. V poljih med rebri gotskega zvezdastega oboka prezbiterija z dovršenimi kamnoseško figuralnimi sklepniki, so kakovostne poslikave severnjaške delavnice iz 1472, ki so fragmentarno ohranjene še na južni steni in triosminskem zaključku prezbiterija. Cerkev je bila 1880 barokizirana, med 1. svetovno vojno poškodovana cerkvena ladja je bila po vojni obnovljena v prvotnem romanskem slogu. Leta 2012 so bila ob izvedbi del popotresne obnove ob temeljih prezbiterija najdene dragocene najdbe iz časa ketlaške kulture. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Tolmin]] [[Kategorija:Dekanija Tolmin]] [[Kategorija:Ustanove v Tolminu]] {{Škofija Koper}} 34wczpkz35mj0kyvr12myri16joqsx3 0 414113 6749859 6136396 2026-09-12T21:41:36Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749859 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Vernek | image = Valvasor - Grad Vernek.jpg | caption = Ruševine gradu Vernek v [[Valvasor]]jevi Topografiji Dežele Kranjske iz leta 1679 | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = Vernek pri Litiji | architect = | designation1 = nkd | designation1_offname = Grad Vernek | designation1_date = | designation1_number = 27151<ref>{{RKD|27151}}</ref> | občina = Litija }} '''Grad Vernek''' ([[nemščina|nemško]] ''Werneck'' ) je stal nad naseljem [[Vernek]] pri [[Litija|Litiji]], po katerem je prevzel ime. Grad, ki je bil porušen leta 1258, in nato ponovno pozidan so pustili propasti sredi 16. stoletja; njegove ruševine so porabili pri gradnji bližnjega gradiča Pogonik, tako da so od njega ostale le še skromni sledovi na pogozdelem hribu. == Zgodovina == Grad Vernek so po vsej verjetnosti postavili [[grofje Bogenski]] v prvi polovici 12. stoletja na skalnatem odrastku nad levim bregom Save in sicer na strateškem mestu iz katerega so lahko nadzorovali plovbo po reki Savi. Na gradu so bili njihovi fevdniki vitezi Verneški. Po Bogenskih so posest imeli [[Višnjegorski]], nato [[Andeški]] grofje, preko njih pa okoli leta 1250 [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] Bertold. Na tem gradu je patriarh namestil oziroma je imel sedež oglejski vicedom za svojo posest na Kranjskem. Pod gradom je bilo tudi istoimensko trško naselje. Oba je leta 1258 zavzel in porušil koroški vojvoda [[Ulrik III. Spanheimski]]. V mirovni pogodbi med vojvodo in oglejskim patriarhom Gregorjem de Montelongo iz konca leta 1261 je Ulrik obljubil, da bo grad ponovno postavil. O izpolnitvi ni jasnih zgodovinskih virov, vsekakor pa je bil grad ponovno pozidan in nanj so se vrnili nekdanji gradiščani vitezi Verneški. Leta 1154 in 1156 je omenjen vitez Wolfold de Uernich, grad pa izrecno kot »castrum Werdenech« v listini iz leta 1250. Med letoma 1270 in 1276 je grad zasedel češki kralj [[Otokar II. Premysl|Otokar II.]], vendar pa je grad naprej ostal v oglejski lasti, v fevdu pa so ga imeli koroški vojvode. Tako je prišel v fevd Goriških grofov, ko so ti pridobili naslov koroških vojvod. [[Goriški grofje]] so grad Vernek od leta 1335 dajali v sekundarni fevd [[Ortenburžani|Ortenburškim grofom]]; na njem pa so bili gradiščani njihovi vazali vitezi Wernegkhi. V začetku 16. stoletja – verjetno po močnem potresu 1515 – so pl. Wernegkhi razpadajoči grad in gospoščino prodali Graffenwegerjem. J. V. [[Valvasor]] poroča, da so ti iz njegovih ostankov zgradili grad Pogonik, nedaleč ob Savi, kamor so se preselili že sredi 16. stoletja. Konec 17. stoletja so gospoščino kupili baroni [[Apfaltrerji]], kot lastnina katerih se grad navaja tudi v 18. stoletju. Razvalina gradu se omenja še v abecednem seznamu graščin, gradov in gradičev na Kranjskem leta 1854. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Ivan Stopar]], 2000, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – I. Dolenjska. Med Goričanami in Gamberkom. – Ljubljana, 132–133. * KOS, Dušan, 1994, Med gradovi in mestom. Odnos Kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja. – Ljubljana, 43. * SMOLE, Majda, 1982, Graščine na nekdanjem Kranjskem. – Ljubljana, 12, 40, 369, 522, 700-701. == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/zasavje/v-9/vernek.php|title=Gradovi v Sloveniji: Vernek|accessdate=9.1.2015 |publisher=Slosi.info }} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Vernek]] [[Kategorija:Vernek]] 33jctgb8evzy2rl10csgjpaznfcgz1h 0 416643 6749782 6749343 2026-09-12T18:42:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 wikif. 6749782 wikitext text/x-wiki '''Edling von Laussenbach''' je rodbina grofov, ki izhaja s [[Švabska|Švabske]]. Že v 13. stoletju so se razširili na območju današnje Slovenije, imela je veliko posesti na območju primorske kot npr. v Vipavi, v Ajdovščini, na Vogrskem, v Gorici... Ko so se preselili v Ajdovščino, so veliko pripomogli k razvoju kraja. Predstavniki rodbine Edling so bili na pomembnih položajih ( npr. Ivan Jakob Edling je bil ožji cesarjev svetovalec). == Predstavniki == * [[janez Nepomuk Jakob Edling]] (šolnik) * [[Rudolf Jožef Edling]] (duhovnik, škof, teolog) * [[Albert Edling]] (grof) * [[Jakob Edling]] (grof) === Janez Nepomuk Jakob Edling === 1. maj 1751, [[Gorica]] - 1793, [[Dunaj]] Janez Edling je bil šolnik. O njegovem zgodnjem življenju ne vemo veliko. Med letoma 1772-1774 postane administrator, kjer se tudi izpopolni v slovenščini. Ko na Dunaju izide splošna šolska naredba je ta posloveni. Leta 1777? postane referent ljudske šolske komisije. Pri deželnem glavarstvu je svetniki in član treh komisij. V notranji avstrijski šolski referent in gubernialni svetnik. Služboval pa je v Ljubljani. Bil je med soustanovitelji [[Academia Operosorum|Academie Operosorum]] in bil tudi njen podpredsednik. Najvažnejše delo je opravil pri organiziranju slovenske osnovne šole. V slovenščino je prevedel tudi pedagoško knjigo. === Rudolf Jožef Edling === [[Slika:Rudolf Jožef Edling.jpg|thumb|293x293px|Rudolf Jožef Edling (1723-1803)]] 1.avgust 1723, [[Gorica]] - 8.december 1803, [[Lodi]] Rudolf Edling je bil škof, nadškof in teolog. Svoj študij je opravil v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|jezuitskem kolegiju]]. Bil je svetniška duša. V konflikt pride z Jožefom ll in zato mora podati odpoved za nadškofa. Najprej je papež ne sprejme a kasneje jo mora. Nato odide v Lodi in živi v samostanu očetov Filipincev. Tam se ukvarja z učenjem otrok, pridigo ... Obiskoval je tudi različne slovenske kraje in tam govoril v slovenskem jeziku. V samostanu pa tudi umre. Po njegovi smrti ga povišajo v svetnika. == Viri == * http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi178715/ Edling, Janez Nepomuk Jakob, grof]. Slovenski biografski leksikon. * [http://www.sistory.si/SISTORY:ID:260 Primorski slovenski biografski leksikon] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] ox0yhpmnabfgwbofryule5a3qkwr91g 0 416647 6749777 6749335 2026-09-12T18:31:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np, --{{wikificiraj}}, {{brez virov}}, pp 6749777 wikitext text/x-wiki {{brez virov}}{{Infopolje Družina|name=Cobenzl|native_name=Kobencelj|coat_of_arms=[[File:COA Cobenzl Oia 048.png|200px]]|origin=[[Vojvodina Koroška]]|country=[[Vojvodina Koroška]] <br> [[Vojvodina Kranjska]]|founded=Prvič omenjena v 13. stoletju}} Rodbina '''Cobenzl''' (tudi '''Cobentsl''', '''Cobenzel''', '''Cubencel''', '''Cubencl''', '''Kobencl''', '''Kobencelj''' ali '''Kobenzl''') je bila plemiška družina, izvorno s Koroškega. == Zgodovina == Rodbina Cobenzl izhaja s [[Koroška|Koroškega]], prvič je bila omenjena v 13. stoletju. Takrat naj bi [[Frizelinus Cobenzl]] tam imel svoja posestva. == Pomembni člani == * [[Krištof plemeniti Proseški]] — Bil je poveljnik gradu Štanjel med beneško vojno, kasneje se je poročil z Ano iz grofovske družine [[Predjamski|Logar]]. S poroko si je v last pridobil Predjamski grad. * [[Ana in Krištof]] — Imela sta dva sinova, Ulrika in Janeza Cobenzl. Oba sta leta 1564 postala grofa, leta 1572 pa sta dobila gospostvo Kopriva. * [[Janez Cobenzl]] — Bil je zelo pomemben: bil je goriški patricij, član in predstojnik nemškega viteškega reda, nadvojvodov tajnik, nadvojvodov komisar pri urejanju meje, nadvojvodov dvorni kancler, podkancler, poslanik najrazličnejših cesarjev, pooblaščeni zastopnik raznih državnih zborov, deželni glavar, dal je sezidati palačo na [[Travnik, Gorica|Travniku v Gorici]]. Umrl je v Regensburgu med zasedanjem državnega zbora. *[[Slika:Johann Philipp Graf Cobenzl (1741-1810).jpg|thumb|Janez Karl Filip Cobenzl]][[Janez Karl Filip Cobenzl]] (praprapravnuk J.C.) — Bil je poslanik Marije Terezije v raznih nemških državah, bil je prepoznan kot dober upravnik, saj se je zanimal za gospodarsko razvitost svoje dežele. V Bruslju je ustanovil akademijo znanosti (''Accademia degli Arcadi Romano-Sonziaci''). Član akademije je bil tudi slovenski pisatelj Jurij Japelj, soprevajalec Svetega pisma v slovenščino. Kot zanimivost pa še to, da je imel Janez Karl Filip kar deset otrok. * [[Ludovik Filip Cobenzl]] — Bil je najstarejši sin Janeza Karla Filipa Cobenzla. Pisal je igre za francosko cesarsko gledališče. Leta 1797 je podpisal mir v Campoformiu, nekaj časa je bil predstojnik zunanjega ministrstva. Leta 1798 je bil zopet poslanik v Peterburgu. Takrat se mu je posrečilo pridobiti Rusijo za zvezo proti Franciji. Pozneje je kot državni minister in podkancler vodil posle vse države. Leta 1801 je podpisal mir v Lunevillu. {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] alwjxwj8wuvdsv17n3d1y260rbn18df 0 416653 6749917 6749384 2026-09-13T05:37:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}}, pp 6749917 wikitext text/x-wiki [[Slika:Moscon Ehre 9-107a.jpg|thumb|grb rodbine Moscon ]] Družina '''Moscon'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/projects/Mosconi-Family/1176|title=Mosconi family|date=|accessdate=14.8.2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> (tudi Mosconi, Moscone, Moschon<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.hr/books?id=dFn9laPPxgAC&lpg=PP1&hl=sl&pg=PA19#v=onepage&q=moscon&f=false|title=Historièni seminar 9|date=|accessdate=14.8.2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>) je bila premožna rodbina na slovenskem, ki izhaja iz severne Italije iz province Bergamo. Ustanovitelj naj bi bil Andrea de Fogaroli rojen leta 1372 v Leffeu z nadimkom "il Moscone"<ref>{{Navedi splet|url=http://mauro.mosconi.it/i-mosconi.php|title=Mauro Mosconi|date=|accessdate=14.8.2020|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. Skoraj petsto let živijo tudi v Sloveniji (tedaj [[Kranjska]] pod [[Habsburžani|Habzburžani]], v času Turških vpadov), predvsem na gradovih v Posavju: [[Šrajbarski turn]] (1581 - 1653), [[Grad Laško|Laško]] (1620-1665), [[Planina pri Sevnici#Grad|Planina pri Sevnici]] (1588-1768), [[Ortneški grad|Ortnek]] (1589 - 1650), [[Grad Sevnica|Sevnica]] (1595 - 1675), [[Grad Pišece|Pišece]] (1595 - 1940), Logatec (1597-1618), [[Grad Višnja Gora|Višnja Gora]] (okrog 1600), [[Stari Grad Polhov Gradec|Polhov gradec]] (1618 - 1642), [[Grad Klevevž|Klevevž]] (1622- 1635), [[Grad Mokrice|Mokrice]] (1637-1693), [[Grad Rajhenburg|Rajhenburg]] (1639-1680), Rocen (1650 - 1671), Pipanov grad pri Radovljici (1685-1701), [[Grad Jable|Jablje pri Mengšu]] (druga polovica 17. st), [[Majšperk]] (1710-1801), [[Mali grad, Ptuj|Ptuj - mali grad]] (1740-1773), Logatec, Ribnica, [[Dvorec Ruperčvrh|Ruperčvrh]], [[Grad Konjice|Slovenske Konjice]] in Dobrava pri Kostanjevici. == Prvi Mosconi na Kranjskem == Med prvimi Mosconi na [[Kranjska|Kranjskem]] se je v začetku 16. stoletja nastanil na Ptuju trgovec meščanskega stanu Aleksander Moscon. Aleksander je trgoval z živino in kožami iz Madžarske v Italijo. Okrog leta 1527 se je v Ljubljani pojavil Inocenc Moscon, ki se je preselil iz Beljaka. Drug član rodbine Franc Moscon (1520-1602) se je naselil v [[Vojna krajina|Vojni krajini]] in se poročil s Katarino Frančiško Valvasor. Imela sta pet sinov: Aleksandra, Inocenca, Petra, Mihaela in Marka Antona.<ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/67570487.pdf|title=Diplomsko delo, Andreja Matijevc|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> [[Slika:Condes Mosconi de Bergamo.jpg|sličica|grb rodbine v Bergamu]] Rodbina Moscon je tesno povezana Janezom Krstnikom Valvasorjem, originalno Zuan Baptista Valvasor<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.hr/books?id=JCpLDAAAQBAJ&lpg=PA31&ots=dTUJecvRH_&dq=Zuan%20Baptist%20Valvasor&hl=sl&pg=PA31#v=onepage&q=Zuan%20Baptist%20Valvasor&f=false|title=Valvasorji: Med vzponom, Slavo in zatonom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> (približno 1500-1581), ki je sredi 16. stoletja v iskanju novih podjetnih priložnosti prišel na Kranjsko iz mesta Telgate. S trgovino je kmalu zelo obogatel in leta 1547 postal ljubljanski meščan, kar pomeni začetek strmega vzpona na družbeni lestvici in najbrž od Celjskih grofov kupil Šrajbarski Turn pri Krškem. S svojo ženo Emerenciano ni imel otrok in je v svoji oporoki 3. avgusta 1581 zapustil gospostvo trem nečakom baronom Mosconom: Petru, Mihaelu in Marku. Najpomembnejša določba oporoke je nastala iz želje, da bi ime Valvasor še nadalje živelo na Kranjskem. Janez Krstnik je namreč gospostvo Medijo zapustil soimenjaku Hieronimu Valvasorju (čeprav nista bila v sorodu) s pogojem, da se poroči in ostane v deželi. Če bo imel moške potomce, mu morajo bratje Mosconi izplačati še 10.000 goldinarjev. Vnuk Hieronima [[Janez Vajkard Valvasor]] je znan slovenski polihistor.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34861/kronika-2013_1.pdf|title=Kronika|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Vzpon Mosconov == Mosconi so se s spretnim trgovanjem in spletanjem sorodstvenih vezi hitro vzpenjali po družbeni lestvici. Ena veja je bila leta 1617 povzdignjeni v barone, leta 1628 jim je [[Ferdinand II. Habsburški|Cesar Ferdinand II]] podelil grb, leta 1709 so bili povzdvignjeni v grofe, cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI]] pa jih je povzdignil v svobodne gospode leta 1715. Inocenc Moscon (1545-1618/23) od Valvasorjeve dediščine ni dobil veliko, vendar mu je stric že v mladosti omogočil najboljše šolanje in ga uvedel v trgovske posle. V zaledju Vojne krajine si je pridobil veliko bogastvo. Leta 1570 se je poročil z baronico Ano Aichelburško s katero je imel tri hčere: Katarina, Marija in Felicita in Janeza Krstnika. Leta 1595 je solnograški nadškof Wolf Ditrich, kljub nasprotovanju rimskega papeža Klementa VIII. prodal Sevnico, [[Grad Pišece|Pišece]] in [[Grad Reštanj|Reštanj]] pri [[Grad Rajhenburg|Rajhenburgu]] Inocencu Mosconu za 33.000 goldinarjev. Na Sevniškem gradu v grajski kapeli naj bi bil Inocenc tudi pokopan.[[Slika:Hans Bapist Moscon.jpg|sličica|Hans Baptist Moscon (1575-1646)]] Janez Krstnik Moscon ali Hans Baptist Moscon (1575-1646/47), edini dedič Sevnice, Krškega, Pišec, Radeč, [[Grad Žusem|Žusma]] in [[Stari Grad Polhov Gradec|Polhovega Gradca]], se je poročil dvakrat in v obeh zakonih imel po štiri otroke. Najprej z Ano Marijo Khisl, s katero je domnevno imel sina Jošta Jožefa, nato pa leta 1602 z Marto Gregorijanec z Mokric s katero naj bi imel Janeza Jakoba. Tretji sin Vid Jakob je leta 1636 od očeta prejel gospostvo Polhov Gradec, leta 1639 pa je kupil Rajhenburg od Ane Regine Breuner. Podatkov o njegovi ženi in otrocih ni. Leta 1642 je Ludviku pl. Edlingu in ženi Ani Suzani prodal Polhov Gradec ter se posvetil gospodarjenju na Rajhenburgu. V času njegovega bivanja na Rajhenburgu je med letoma 1646 in 1652 v teh krajih razsajala najhujša kuga. Vid Jakob je umrl na Rajhenburgu leta 1653, očitno brez potomcev, saj je po njegovi smrti Rajhenburg prevzel brat Jošt Jožef s Sevnice. [[Slika:Jobst Josef Moscon.jpg|sličica|Jobst Josef Moscon ali Jošt Jožef (?-1673)]] Jošt Jožef ali Jobst Josef Moscon (?-1673) je podedoval Sevnico. Leta 1653 je kupil tudi Turn pod Rajhenburgom, leta 1655 pa dvor Rožno z 61 hubami. Baron Jošt Jožef Moscon je bil v prvem zakonu od leta 1631 poročen z grofico Elizabeto Erdödy, s katero sta imela hčerko edinko Elizabeto, pred letom 1656 pa se je poročil z grofico Barbaro Draškovic. Hči Ana Elizabeta se je leta 1649 poročila s karlovškim generalom, grofom Herbardom Auerspergom s Šrajbarskega turna. Cesar Leopold I. je v decembru 1666 podelil Joštu Jožefu Mosconu krvno sodišče pri gradu Rajhenburg, na isti dan pa mu je z drugo listino podelil fevd v »Rasepacher Pfarre«. [[Slika:Janez Jakob Moscon.jpg|sličica|Janez Jakob ali Johann Jakob (1621-1661)]] Janez Jakob ali Johann Jakob (1621-1661) je podedoval Pišece. Leta 1648 se je poročil Heleno Elizabeto Schaffer, s katero je imel dve hčerki, ki sta kmalu umrli in sina Janeza Krstnika. Kmetje so bili v 17. stoletju obremenjeni z vse večjimi bremeni. Novemu davku so se uprli leta 1661. Janez Jakob je bil strasten lovec in so ga pod pretvezo, da so opazili divje svinje, graščaka zvabili iz gradu in ga počasi ubili. Kar pa je morala žena gledati, preden so jo vrgli s stolpa. Pozneje se je sin Janez Krstnik neusmiljeno maščeval upornikom, saj je bil takrat po naključju pri babici v Gradcu. [[Slika:Johann Bapist Moscon.jpg|sličica|Janez Krstnik ali Johann Baptist Moscon (1650-1674)]] Janez Krstnik ali Johann Bapist Moscon (1650-1674) je podedoval Pišece. Leta 1672 se je poročil z Izabelo Petronello Marenzi in imel hčer Lauro Marijo. Janez Pavel ali Johann Paul Moscon (1640-1714), nečak Mihaela Moscona se je po smrti Janeza Krstnika poročil z Izabelo in postal lastnik Pišec. Imel je dve hčeri in sina Janeza Jakoba. Leta 1753 je ustanovil družinski [[fidejkomis]], obliko premoženja, ki služi ohranitvi družinskega posestva v moškem rodu. Janez Jakob (1676-1753), [[c:File:Franz_Karl_Freyher_v._Moscon.jpg|Franc Karel]] (1710-1770), Franc Karel Alojz (1744-1820), Anton Albert (1782-1822), in Franc Ksaver (1750-1838) so bili dediči Pišečkega gradu. Anton Albert Moscon se je rodil 18. marca 1727 v Gradcu. Bil je znan pomolog. v Gradcu je nasadil veliko drevesnico z drevesno šolo, pozneje tudi v Pišecah, kjer je ustanovil v gradu šolo in sam plačeval učitelja. Umrl je 16. januarja 1822 v Gradcu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi376428/|title=Rodbina Moscon|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zadnji potomec Mosconov == [[Slika:Alfred Moscon.jpg|thumb|Jurij Alfred Moscon (1839 - 1927)]] Grof Jurij Alfred Moscon se je rodil 30. aprila 1839. v Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil štajerski deželni in državni poslanec. Zavzemal se je za: gospodarske potrebe Brežiškega okraja, obnovo vinogradov ki jih je uničila trtna uš, cestne povezave in regulacijske zadeve. Bil je tudi župan Pišec in načelnik okraja. Umrl je 15. januarja 1927 na Pišecah. Alfred je imel s hrvaško baronico Ido Ožegović hčer Marijo, ki se je poročila z baronom Rihardom Buttlarjem. Njun sin [[Alfred von Buttlar Moscon|Alfed Buttlar-Moscon]] je leta 1925 prevzel Pišečki grad, vendar je zaradi slabega vodenja bil prisiljen prodati ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu in mariborski Mestni hranilnici leta 1938. == Zunanje povezave == * [http://jmv.si/moskoni.htm Jurijeva spletena domačinka] {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} == Sklici == [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] dhk1q8id9o1shrly2yvvi32kj1fmzxx 0 418106 6749869 5021382 2026-09-12T23:00:24Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] 6749869 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] pbqpdthemogy4rn4ud839hfp3yl7vkl 0 418108 6749877 5635359 2026-09-12T23:02:26Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] 6749877 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] 1qqaiieghdlwmyoogk61l1vnqv0ff9t 0 418111 6749698 6413493 2026-09-12T16:30:32Z Andrejj 94 odstranil [[Kategorija:Samostojni visokošolski zavodi v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749698 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto| native_name=| image=| established=| type=| dean (she)= [[Lea-Marija Colarič-Jakše]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://vsgrm.unm.si/ vsgrm.unm.si]| }} '''Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto''' je [[samostojni visokošolski zavod]] s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Šola deli prostore s [[Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma|Centrom biotehnike in turizma]]. Leta 2022 je Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto postala javni visokošolski zavod. Trenutna dekanja je Lea-Marija Colarič-Jakše. == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.vsgrm.unm.si/}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Visoke šole v Sloveniji]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2012]] {{normativna kontrola}} 8s5ukd9ucsj7gl3zolgjukj702yzirr 6749699 6749698 2026-09-12T16:30:46Z Andrejj 94 dodal [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749699 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto| native_name=| image=| established=| type=| dean (she)= [[Lea-Marija Colarič-Jakše]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[http://vsgrm.unm.si/ vsgrm.unm.si]| }} '''Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto''' je [[samostojni visokošolski zavod]] s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Šola deli prostore s [[Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma|Centrom biotehnike in turizma]]. Leta 2022 je Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto postala javni visokošolski zavod. Trenutna dekanja je Lea-Marija Colarič-Jakše. == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.vsgrm.unm.si/}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Visoke šole v Sloveniji]] [[Kategorija:Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2012]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] {{normativna kontrola}} 5prqw8nfw2zzyhif58rsuo4cr9znyo5 0 420440 6749677 5979923 2026-09-12T16:14:36Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749677 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Jurij Nikiforov |image= |fullname=Jurij Valerjevič Nikiforov |birth_date= |birth_place= |position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]] |currentclub= |clubnumber= | youthyears1 = | youthclubs1 = [[Črnomorec Odesa]] | years1 = 1986–1987 | clubs1 = [[Črnomorec Odesa]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 1987 | clubs2 = [[SC Odesa|SKA Odesa]] | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 1988 | clubs3 = [[Črnomorec Odesa]] | caps3 = 1 | goals3 = 0 | years4 = 1988–1989 | clubs4 = [[NK Dinamo Kijev|Dinamo Kijev]] | caps4 = 0 | goals4 = 0 | years5 = 1990–1993 | clubs5 = [[Črnomorec Odesa]] | caps5 = 76 | goals5 = 4 | years6 = 1993–1996 | clubs6 = [[NK Spartak Moskva|Spartak Moskva]] | caps6 = 85 | goals6 = 16 | years7 = 1993 | clubs7 = [[NK Spartak Moskva 2|Spartak-d Moskva]] | caps7 = 3 | goals7 = 2 | years8 = 1996–1998 | clubs8 = [[Sporting de Gijón|Sporting Gijón]] | caps8 = 65 | goals8 = 3 | years9 = 1998–2002 | clubs9 = [[PSV Eindhoven|PSV]] | caps9 = 99 | goals9 = 5 | years10 = 2002–2003 | clubs10 = [[RKC Waalwijk|RKC]] | caps10 = 23 | goals10 = 1 | years11 = 2003–2004 | clubs11 = [[Urava Red Diamonds]] | caps11 = 12 | goals11 = 0 | totalcaps = 369 | totalgoals = 31 |nationalyears1=1992|nationalteam1=[[Sovjetska nogometna reprezentanca|Sovjetska zveza]]|nationalcaps1=4|nationalgoals1=0 |nationalyears2=1992|nationalteam2=[[Ukrajinska nogometna reprezentanca|Ukrajina]]|nationalcaps2=3|nationalgoals2=0 |nationalyears3=1993–2002|nationalteam3=[[Ruska nogometna reprezentanca|Rusija]]|nationalcaps3=55|nationalgoals3=6 | manageryears1 = 2014–2015 | managerclubs1 = [[NK Irtiš Pavlodar|Irtiš Pavlodar]] (pom.) | manageryears2 = 2015 | managerclubs2 = [[NK Kuban Krasnodar|Kuban Krasnodar]] (pom.) | manageryears3 = 2017 | managerclubs3 = [[NK Dinamo Moskva 2|Dinamo Moskva 2]] (pom.) | manageryears4 = 2017 | managerclubs4 = [[NK Dinamo Moskva|Dinamo Moskva]] (pom. rez.) | manageryears5 = 2017–2019 | managerclubs5 = [[NK Dinamo Moskva|Dinamo Moskva]] (pom.) | manageryears6 = 2022– | managerclubs6 = [[Ruska nogometna reprezentanca|Rusija]] (pom.) }} '''Jurij Nikiforov''', [[Ukrajinci|ukrajinsko]]-[[Rusija|ruski]] [[nogometaš]], * [[16. september]] [[1970]]. Za [[Sovjetska zveza nogometna reprezentanca|sovjetsko reprezentanco]] je odigral štiri uradne tekme, za [[Ukrajinska nogometna reprezentanca|ukrajinsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme, za [[Ruska nogometna reprezentanca|rusko reprezentanco]] je odigral 55 uradnih tekem in dosegel šest golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Nikiforov, Jurij}} [[Kategorija:Ukrajinski nogometaši]] [[Kategorija:Ruski nogometaši]] [[Kategorija:Ukrajinski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Ruski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Sovjetski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1994]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1996]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši SK Odese]] [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Kijev]] [[Kategorija:Nogometaši Spartak Moskve]] [[Kategorija:Nogometaši Sportinga de Gijón]] [[Kategorija:Nogometaši PSV Eindhovna]] [[Kategorija:Nogometaši RKC Waalwijka]] [[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]] jlxhbz55968itsceul2ecyfo7e54oap 100 420670 6749812 6346827 2026-09-12T19:26:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 vodstvo update 6749812 wikitext text/x-wiki {{Stanje vzdrževanja portala|manual=yes|subpages=single|datum=april 2023|maintainer1=}}{{Opis portala}} __NOTOC__ {| width="100%" cellspacing="1" cellpadding="0" style="margin-top:.3em; background: #000000;" |-- align="center" | style="background:#6D9ACD; color:white; height:50px;" | <span style="font-size:30px">'''Portal Slovenija'''</span> |-- | style="background:#F7FFF7; padding:5px;" | {| border="0" style="background-color:transparent" cellpadding="2" cellspacing="1" align="left" |- | colspan="2" align="center" |[[Slika:Flag-map of Slovenia.svg|levo|230x230_pik|Slovenia]] |} '''Slovenija''' (uradno ime: '''Republika Slovenija''') je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m). '''[[Slovenija|Preberite več ...]]''' <!-- Stolpci --> {| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="0" style="margin-top:.3em" | width="55%" valign="top" | <!-- Levi stolpec --> {| width="99%" cellspacing="1" cellpadding="0" valign="top" style="margin:3px; background:#000000; margin-top:0" |-- | style="background:#6D9ACD; color:white; height:30px; padding:5px;" | [[slika:? politic personality icon.svg|25px]] '''Vodstvo''' <small><span class="plainlinks"> |-- | style="background:#FFFFFF; padding:5px;" | {{gallery |File:Srečanje predsednika vlade Roberta Goloba z novoizvoljeno predsednico republike Natašo Pirc Musar (52516619515) (cropped).jpg|Predsednicaː<br />[[Nataša Pirc Musar]] |File:Janez Janša official portrait 2026 (cropped 2).jpg|Predsednik vladeː<br />[[Janez Janša]] |File:Slavnostna seja Državnega zbora - predsednik Zoran Stevanović (cropped).jpg|Predsednik državnega zboraː<br />[[Zoran Stevanović]] }} |} {| width="99%" cellspacing="1" cellpadding="0" valign="top" style="margin:3px; background:#000000; margin-top:0" |-- | style="background:#6D9ACD; color:white; height:30px; padding:5px;" | [[slika:Flag of Slovenia (bordered).png|25px]] '''Upravna delitev''' <small><span class="plainlinks"> |-- | style="background:#FFFFFF; padding:5px;" | [[Slika:Statistical regions of Slovenia.PNG|right|300px]] # [[Pomurska regija]] # [[Podravska regija]] # [[Koroška regija]] # [[Savinjska regija]] # [[Zasavska regija]] # [[Posavska regija]] # [[Jugovzhodna Slovenija]] # [[Osrednjeslovenska regija]] # [[Gorenjska regija]] # [[Primorsko-notranjska regija]] # [[Goriška regija]] # [[Obalno-kraška regija]] |} <!------- IZBRANI ČKANKI -------> {| width="99%" cellspacing="1" cellpadding="0" valign="top" style="margin:3px; background:#000000; margin-top:0" |-- | style="background:#6D9ACD; color:white; height:30px; padding:5px;" | [[slika:Olympic rings with transparent rims.svg|25px]] '''Slovenski športnik leta 2017''' |-- | style="background:#FFFFFF; padding:12px;" | {{gallery |File:EuroBasket 2017 Finland vs Slovenia 37 (Goran Dragić cropped).jpg|Košarkarː<br />[[Goran Dragić]] |File:2017 Audi FIS Ski Weltcup Garmisch-Partenkirchen Damen - Ilka Stuhec - by 2eight - 8SC8056.jpg|Smučarkaː<br />[[Ilka Štuhec]] |File:EuroBasket 2017 Finland vs Slovenia 22.jpg|Najboljša ekipaː<br />[[Slovenska košarkarska reprezentanca|Košarkarska reprezentanca]] }} |} <!-- Konec levega stolpca --> <!-- Desni stolpec --> | width="45%" valign="top" | <!------- NA DANAŠNJI DAN-------> {| width="100%" cellspacing="1" cellpadding="0" valign="top" style="margin:3px; background:#000000; margin-top:0" |-- | style="background:#6D9ACD; color:white; height:30px; padding:5px;" | [[slika:HILLGIALLO puntointerrogativo.png|25px]] '''Prazniki in dela prosti dnevi''' <small><span class="plainlinks"> |-- | style="background:#FFFFFF; padding:5px;" | ; Prazniki * [[1. januar|1.]] in [[2. januar]] – ''[[novo leto]]'' * [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]'' * [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]'' * [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]'' * [[8. junij]] – ''[[dan Primoža Trubarja]]'' * [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]'' * [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]'' * [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni|združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom]]'' * [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' * [[23. september]] – ''[[dan slovenskega športa]]'' * [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' * [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]'' * [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]'' * [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' * [[25. december]] – ''[[božič]]'' * [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]'' |} <!------- NA DANAŠNJI DAN-------> {| width="100%" cellspacing="1" cellpadding="0" valign="top" style="margin:3px; background:#000000; margin-top:0" |-- | style="background:#6D9ACD; color:white; height:30px; padding:5px;" | [[slika:Picto_infobox_auteur.png|25px]] '''Slovenska himna''' <small><span class="plainlinks"> |-- | style="background:#FFFFFF; padding:5px;" | '''Zdravljíca''' je [[poezija|pesem]], ki jo je [[France Prešeren]] (1800–1849) napisal novembra leta 1844. Po 6. členu [[Ustava Republike Slovenije|ustave]] je Zdravljica besedilo [[državna himna|himne]] [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]]. [[Melodija]] je iz istoimenske [[zborovska skladba|zborovske skladbe]] skladatelja [[Stanko Premrl|Stanka Premrla]] (1880–1965). Skupščina Socialistične republike Slovenije je sprejela Zdravljico za himno SR Slovenije 27. septembra 1989. [[Slika:Prešern-Goldenstein.jpg|thumb|center|200px|<center>[[France Prešeren]]</center>]] <center>[[Zdravljica]] (samo 7. kitica)<center>[[File:Slovenia's national anthem, performed by the United States Navy Band.oga]]</center> |} [[Kategorija:Portali|Slovenski portal]] [[Kategorija:Slovenija]] |} <div style="background:#6D9ACD"> {{portals|linkcolour=white|textcolour=black}} </div> |} fnyru3pf1f5ibouob1qw68boc015jxe 0 421860 6749682 5979924 2026-09-12T16:15:01Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš |name=Vitalij Parahnevič |image= |fullname=Vitalij Parahnevič |birth_date= |birth_place= |position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | years1 = 1987 | years2 = 1988–1992 | years3 = 1992 | years4 = 1993–1995 | years5 = 1995 | years6 = 1995–1998 | years7 = 1998–2000 | years8 = 2000 | years9 = 2001 | years10 = 2002 | years11 = 2003 | years12 =2003–2005 | clubs1 = [[NK Naftovik-Ukrnafta Ohtirka|Naftovik Ohtirka]] | clubs2 = [[SK Odesa|Odesa]] | clubs3 = [[NK Niva Ternopil|Niva Ternopil]] | clubs4 = [[Črnomorec Odesa]] | clubs5 = [[NK Lokomotiva Moskva|Lokomotiva Moskva]] | clubs6 = [[Jeonbuk Hyundai Motors|Chonbuk Hyundai Dinos]] | clubs7 = [[Suwon Samsung Bluewings]] | clubs8 = → [[Šonan Bellmare]] (pos.) | clubs9 = [[FC Seoul|Anyang LG Cheetahs]] | clubs10 = [[Jeju United FC|Bucheon SK]] | clubs11 = [[NK Čornomorec Odesa|Čornomorec Odesa]] | clubs12 =[[NK Dniester Ovidiopol|Dniester Ovidiopol]] | caps1 = 34 | goals1 = 4 | caps2 = 96 | goals2 = 32 | caps3 = 8 | goals3 = 0 | caps4 = 47 | goals4 = 14 | caps5 = 10 | goals5 = 0 | caps6 = 52 | goals6 = 18 | caps7 = 43 | goals7 = 12 | caps8 = 5 | goals8 = 1 | caps9 = 9 | goals9 = 2 | caps10 = 0 | goals10 = 0 | caps11 = 2 | goals11 = 0 | caps12 = 8 | goals12 = 2 |nationalyears1=1997|nationalteam1=[[Tadžikistanska nogometna reprezentanca|Tadžikistan]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0 }} '''Vitalij Parahnevič''', [[Tadžikistan|tadžikistanski]] [[nogometaš]], * [[4. maj]] [[1969]]. Za [[Tadžikistanska nogometna reprezentanca|tadžikistansko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Parahnevič, Vitalij}} [[Kategorija:Tadžikistanski nogometaši]] [[Kategorija:Tadžikistanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši FC Naftovik-Ukrnafte Ohtirke]] [[Kategorija:Nogometaši SK Odese]] [[Kategorija:Nogometaši FC Nive Ternopil]] [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] [[Kategorija:Nogometaši Lokomotive Moskva]] [[Kategorija:Nogometaši Jeonbuka FC]] [[Kategorija:Nogometaši Suvon Bluewingsov]] [[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]] [[Kategorija:Nogometaši FC Seula]] [[Kategorija:Nogometaši Džedžu Uniteda FC]] nwib9b145y8kdnr9cli665r33hqgp2a 0 424801 6749786 6749353 2026-09-12T18:51:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 {{brez virov}} 6749786 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Stiški opat Anton baron Gallenfels.jpg|sličica|Stiški opat Anton Gallenfels]] '''Gallenfelsi''' so bili [[plemič|plemiška rodbina]] baronov, ki je na [[Slovenija|Slovenskem]] bivala med [[16. stoletje|16.]] in 19. stoletjem, ko je po moški liniji izumrla. Prvi baron Gallenfels je bil Janez Jakob, ki je očitno na Kranjsko prišel leta 1656, ko je zaprosil za sprejem v kranjsko deželanstvo; umrl je leta 1665. Rodbina je dala več pomembnih vojaških poveljnikov in cerkvenih dostojanstvenikov v Vojvodini Kranjski. Dva sinova Janeza Jakoba barona Gallenfelsa sta padla v bojih s Turki: Karel pri obrambi Dunaja leta 1683 in Franc Herman v bitki pri Slankamnu leta 1691. Tudi njun brat Jakob Sigmund je imel pomembno vojaško funkcijo, Rudolf frančiškanski opat, [[Jurij Andrej Gallenfels|Jurij Andrej]], župnik in operoz ter Janez Andrej kapitan na [[Blejski grad|Bledu]]. Sinovi slednjega so bili [[Franc Genuin Gallenfels|Franc Genuin]], [[Karel Gallenfels|Karel]] (jezuit in spovednik portugalske kraljice), Albert (dominikanski prior), Anton (opat v samostanu Stična), Ludvik (frančiškanski provincial), Jakob Sigmund (župnik v Šentvidu pri Stični) in Janez Daniel, ki je nasledil očeta kot kapitan in zakupnik na gradu Bled in blejskega gospostva. Janeza je nasledil sin Eusebius baron Gallenfels, ki je imel pet sinov in štiri hčerke in ki je kmalu umrl in ga je nasledila vdova Agnes Rebekka. Leta 1776 je posest prevzel njen sin Janez Ignac baron Gallenfels. Gallenfelsi so na slovenskem posedovali posestva [[Dvorec Golnik]] (1688-1822), [[Blejski grad]] (1677-1721), [[Grad Podvin]] (1721-1799), [[Grad Zaprice]] ter gospoščino Gallenhofen pri Slovenj Gradcu . Eden za zgodovino pomembnejših predstavnikov rodbine je bil spreten vojščak in diplomat baron [[Franc Genuin Gallenfels]] (1680-1742). ==Glej tudi== *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 7uiqx6f8qnv4mxyrghnh561kkz0bc06 0 443702 6749936 6295238 2026-09-13T07:32:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749936 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Šrilanški slon | status = EN | status_system = iucn3.1 | status_ref = | image = Srilankan tuskelephant.jpg | image_width = 250px | image_caption = samica šrilanškega slona | regnum = [[Živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Proboscidea]] (trobčarji) | familia = [[Sloni|Elephantidae]] (sloni) | genus = ''[[Elephas]]'' | species = '''''maximus''''' | species_link = Asian elephant | subspecies = maximus | binomial = | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | range_map = elephant range.jpg | range_map_width = 250px | range_map_caption = Razširjenost šrilanškega slona }} '''Šrilanški slon''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Elephas maximus maximus''''') je ena od treh priznanih [[podvrsta (biologija)|podvrst]] [[azijski slon|azijskega slona]], avtohton na [[Šrilanka|Šrilanki]]. Od leta 1986 je azijski slon na seznamu IUCN kot [[ogrožena vrsta|ogrožen]], saj se je število osebkov v zadnjih treh generacijah zmanjšalo za vsaj 50 %, pri generacijski dobi 60-75 let. Vrsta je pretežno ogrožena zaradi izgube [[habitata]]a, degradacije in razdrobljenosti.<ref name=iucn>{{IUCN |assessor=Choudhury, A. |assessor2=Lahiri Choudhury, D.K. |assessor3=Desai, A. |assessor4=Duckworth, J.W. |assessor5=Easa, P.S. |assessor6=Johnsingh, A.J.T. |assessor7=Fernando, P. |assessor8=Hedges, S. |assessor9=Gunawardena, M. |assessor10=Kurt, F. |display-assessors=etal |year=2008 |id=7140 |taxon=Elephas maximus |version=2010.4}}</ref> ''Elephas maximus maximus'' je [[biološki tip|tipska]] podvrsta azijskega slona, ki ga je najprej opisal [[Carl Linnaeus]] pod [[Dvočlensko poimenovanje|dvočlenskim imenom]] ''Elephas maximus'' leta 1758.<ref>Linnaeus, C. (1760) [https://archive.org/stream/carolilinnaeisys11linn#page/n80/mode/1up ''Elephas maximus''] In: ''Caroli Linnæi Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis''. Tomus I. Halae Magdeburgicae. Page 33</ref> Populacija slonov na Šrilanki je zdaj v veliki meri omejena na suho območje na severu, vzhodu in jugovzhodu otoka. Sloni so prisotni v narodnih parkih [[Narodni park Udawalawe|Udawalawe]], [[Narodni park Yala|Yala]], Lunugamvehera, Wilpattu in Minneriya, a živijo tudi zunaj zavarovanih območij. Ocenjujejo, da ima Šrilanka največjo gostoto slonov v Aziji. Konflikt slona s človekom nastaja kot posledica spreminjanja habitata slonov v naselja in trajne nasade.<ref name=Fernando2011>Fernando, P., Jayewardene, J. Prasad, T., Hendavitharana, W. Pastorini, J. (2011). [http://www.asesg.org/PDFfiles/2012/35-93-Fernando.pdf ''Current Status of Asian Elephants in Sri Lanka'']. Gajah 35: 93–103.</ref> == Značilnosti == [[File:Elephant Herd Yala National Park.jpg|thumb|Čreda slonov v narodnem parku Yala]] [[File:Flickr - Rainbirder - Wee Hairy Beast.jpg|thumb|Slonji mladič v narodnem parku Udawalawe]] [[File:Sri Lankan elephants.jpg|thumb|Kopanje slonov]] Na splošno so azijski sloni manjši od [[afriški slon|afriških]] in imajo najvišjo telesno točko na glavi. Konica njihovega trobca ima en prstu podoben izrastek. Hrbet je konveksen ali raven. Samice so po navadi manjše od samcev in imajo kratke [[okel|okle]] ali so brez njih. <ref>Shoshani, J., Eisenberg, J.F. (1982) [http://www.science.smith.edu/departments/Biology/VHAYSSEN/msi/pdf/i0076-3519-182-01-0001.pdf ''Elephas maximus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060830202351/http://www.science.smith.edu/departments/Biology/VHAYSSEN/msi/pdf/i0076-3519-182-01-0001.pdf |date=2006-08-30 }}. Mammalian Species 182: 1–8</ref> Šrilanški sloni so največja podvrsta s plečno višino med 2 in 3,5 m, težo od 2000 in 5500 kg in 19 pari reber. Njihova barva kože je temnejša kot pri podvrstah ''indicus'' in ''sumatranus'', z večjimi in bolj raznolikimi lisami depigmentacije na ušesih, obrazu, trupu in trebuhu.<ref name="Shoshani06">Shoshani, J. (2006) [https://books.google.com/books?hl=en&lr=&id=oCpiZA61tyQC&oi=fnd&pg=PA3&ots=2IMfIdn35g&sig=9LKyLo77Kb4BehHoiX_CSJsREXs#v=onepage&q&f=false ''Taxonomy, Classification, and Evolution of Elephants''] In: Fowler, M. E., Mikota, S. K. (eds.) Biology, medicine, and surgery of elephants. Wiley-Blackwell. {{ISBN|0813806763}}. Pp. 3–14</ref> Samo 7 % samcev ima okle. Sodeč po popisu slonov, ki ga je leta 2011 izvedlo ministrstvo za ohranjanje divjadi Šrilanke, ima le 2 % celotne populacije okle. Šrilanški sloni so nekoliko manjši v primerjavi z zgodovinskimi opisi iz leta 200 pred našim štetjem in s fotografijami, posnetimi v 19. stoletju, v času kolonialne britanske oblasti na otoku. Manjša velikost je morda rezultat dolgega procesa odstranjevanja fizično najboljših primerkov iz populacije z lovom ali [[udomačitev|udomačitvijo]]. == Razširjenost in habitat == Šrilanški sloni so v glavnem omejeni na nižine v suhi coni, kjer so še vedno precej razširjeni v severni, južni, vzhodni, severozahodni, severni in jugovzhodni Šrilanki. Majhna preostala populacija obstaja v zatočišču Peak Wilderness. Odsotni so iz vlažnih delov otoka. Razen narodnih parkov Wilpattu in Ruhune so vsa druga zavarovana območja velikosti manj kot 1.000 km². Veliko območij je manjših od 50 km², premalo za celotno število slonov, ki ga uporabljajo. Na območju ob reki Mahaweli so zaščitena območja, kot so narodni park Wasgomuwa, narodni park Flood Plains, narodni park Somawathiya in naravni rezervat Trikonamadu, povezani v območje, veliko 1172 km². Kljub temu približno 65 % slonov živi zunaj zavarovanih območij.<ref name="Santiapillai06">Santiapillai, C., Fernando, P., Gunewardene, M. (2006) [http://www.asesg.org/PDFfiles/Gajah/25-91-Santiapillai.pdf ''A strategy for the conservation of the Asian elephant in Sri Lanka'']. Gajah: Journal of the IUCN/SSC Asian Elephant Specialist Group. Number 25: 91–102</ref> === Območje v preteklosti === V preteklosti so se sloni razširili od morske gladine do najvišjih gorskih območij. Prisotni so bili v suhih predelih, v vlažnejših nižavjih in tudi v hladnih vlažnih montanskih gozdovih. V kolonialnem obdobju od 1505 do 1948 so bila vlažna nižavja spremenjena v komercialna polja in močno zravnana. Do leta 1830 so bili slonov tako številčni, da je njihovo pobijanje vlada nagrajevala. V prvi polovici 19. stoletja so bili gozdovi v montanski coni v velikem obsegu očiščeni za sajenje [[Kavovec|kave]] in nato [[Čajevec (kamelija) |čaja]]. Populacija slonov v gorah je bila uničena. V času britanske vladavine so mnogi ubijali slone za [[lov na trofeje|trofeje]]. Eden od [[major]]jev britanske vojske je zaslužen za uboj več kot 1500 slonov, dva druga vsak po pol toliko. Številni drugi športni lovci so v tem času postrelili okoli 250-300 živali. Samo med letoma 1829 in 1855 je bilo ujetih in ustreljenih več kot 6000 slonov.<ref name="sukumar93">{{navedi knjigo |author=Sukumar, R. |year=1993 |url=https://books.google.com/books?id=95MoRwdQlcYC&printsec=frontcover&hl=en#v=onepage&q&f=false |title=The Asian Elephant: Ecology and Management |edition=2. |publisher=Cambridge University Press |isbn=052143758X}}</ref> Do preloma 20. stoletja so sloni še vedno živeli na večjem delu otoka. Območje, ki je trenutno znan kot narodni park Ruhuna, je bilo ''Resident Sportsmen's Shooting Reserve'' – rezervat za športni užitek britanskih prebivalcev. V začetku 20. stoletja so bili v suhi coni za potrebe [[namakanje|namakanja]] zgrajeni ogromni zbiralniki. Stari sistemi namakanja so bili obnovljeni in ponovno naseljeni po osvoboditvi leta 1948. Zaradi tega je bil habitat slonov v suhi coni močno razdrobljen.<ref>Fernando, P. (2006). ''Elephant conservation in Sri Lanka: Integrating scientific information to guide policy''. In: Groom, M. J., Meffe, G. K., Carroll, C. R. (eds.) ''Principles of Conservation Biology''. Sinauer Associates, Sunderland, USA. pp 649–652.</ref> === Trend populacije === Velikost populacij divjih slonov na Šrilanki je bila ocenjena na: * 12.000 do 14.000 v začetku 19. stoletja;<ref>{{navedi splet|title=Elephants in Sri Lanka|url=http://www.eleaid.com/country-profiles/elephants-sri-lanka/|website=eleaid|accessdate=29 August 2015|archive-date=2021-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210226161939/http://www.eleaid.com/country-profiles/elephants-sri-lanka/|url-status=dead}}</ref> * 10.000 v začetku 20. stoletja;<ref>Wanigasundara, M. (1991). [http://www.asesg.org/PDFfiles/Gajah/06-16-Siripala.pdf ''Sri Lanka - Elephants slaughtered in civil war'']. Gajah: Journal of the IUCN/SSC Asian Elephant Specialist Group. Number 6: 16–17</ref> * okoli 7.000 do 8.000 v okoli 1920; * med 1745 in 2455 leta 1969;<ref name=Kotagama91>Kotagama, S. (1991). [http://www.asesg.org/PDFfiles/Gajah/06-24-Kotagama.pdf ''Sri Lanka - Enhancing the survival of elephants'']. Gajah: Journal of the IUCN/SSC Asian Elephant Specialist Group. Number 6: 24</ref> * med 2000 in 3435 v letu 1987 * 1967 v juniju 1993, razdrobljeni po petih regijah;<ref name=survey93>Hendavitharana, W., Dissanayake, S., de Silva, M., Santiapillai, C. (1994). [http://www.asesg.org/PDFfiles/Gajah/12-01-Hendavitharana.pdf ''The Survey of elephants in Sri Lanka'']. Gajah: Journal of the IUCN/SSC Asian Elephant Specialist Group. Number 12: 1–30</ref> * med 3150 in 4400 v letu 2000;<ref>Kemf, E., Santiapillai, C. (2000). [http://assets.panda.org/downloads/WWFelep1.pdf ''Asian elephants in the wild'']. A WWF species status report. WWF, Gland, Switzerland.</ref> * 3150 v letu 2006; * 2900-3000 leta 2007; * 5879 leta 2011, na podlagi štetja slonov ob vodnih kotanjah v sušni sezoni. == Ekologija in vedenje == [[File:Sri Lanka Elephants.JPG|thumb|Sloni se pasejo v grmovju narodnega parka Maduru Oya]] [[File:Elephant eating Yala Sri Lanka.ogv|thumb|Sloni pasejo travo v narodnem parku Yala (video)]] Sloni so razvrščeni kot [[megafavna]] in porabijo do 150 kg rastlinskega materiala na dan. Kot nespecializirani se hranijo z različnimi užitnimi rastlinami. Na severozahodu Šrilanke so opazovali hranjenje slonov v obdobju od januarja 1998 do decembra 1999. Sloni so jedli skupno 116 vrst rastlin, ki pripadajo 35 družinam, vključno s 27 vrstami gojenih rastlin. Več kot polovica je rastlin, ki niso drevesne vrste, to so [[grm]]ovnice, [[zel]]i, [[trave]] ali plezalke. Več kot četrtina rastlinskih vrst je pripadalo družini [[metuljnice|metuljnic]], 19 % vrst pa družini pravih trav. Prisotnost kulturnih rastlin v iztrebkih ni samo posledica obiranja posevkov, saj so opazili, da se sloni hranijo z ostanki posevkov v prahi. Mladiči se pretežno hranijo s travami. Viri hrane so bogati v obnovljenih gozdovih in skopi v zrelih gozdovih. Tradicionalno [[Požigalništvo|požigalniško kmetijstvo]] ustvarja optimalen življenjski prostor slonom s spodbujanjem vegetacije.<ref name="Santiapillai06"/> == Ogroženost == Med oboroženimi konflikti na Šrilanki so mnoge slone pohabile ali ubile [[mina|mine]]. Med letoma 1990 in 1994 je 261 divjih slonov podleglo poškodbam zaradi streljanja ali pa so jih ubili lovci in mine.<ref>Alahakoon, J., Santiapillai, C. (1997). [http://www.asesg.org/PDFfiles/Gajah/18-63-Alahakoon.pdf ''Elephants: Unwitting victims in Sri Lanka's civil war'']. Gajah: Journal of the IUCN/SSC Asian Elephant Specialist Group. Number 18: 63–65</ref> Danes je grožnja lovcev na [[slonovina|slonovino]] manj izrazita, kljub temu pa trgovina s slonovino še obstaja. [[Kandi]] je bil opredeljen kot središče takšne nezakonite trgovine. Največjo grožnjo slonom predstavlja večanje človeške populacije in povpraševanja po zemljiščih. Izguba pomembnih območij za slone se z razvojem trenutno nadaljuje, s številnimi namakalnimi in razvojnimi projekti. Od leta 1999 do konca leta 2006 je bilo ubitih skoraj 100 divjih slonov na leto. Sloni so bili ubiti, da bi zaščitili pridelke in hiše. Druge grožnje so lov, krčenje gozdov, suša in stradanje. V času suše se mnogi sloni poškodujejo. Samo v letu 2006 je bilo skupaj ubitih 160 slonov, od tega skoraj 80 slonov na severozahodu Šrilanke, 50 na jugu in vzhodu ter preostalih 30 v drugih delih države. == Zaščita == [[File:Sri Lanka Elephant Orphanage.jpg|thumb|Sloni v sirotišnici v Kandiju Kandy]] Strategija ohranjanja slonov Ministrstva za ohranjanje divjadi si prizadeva ohraniti čim več samozadostnih populacij v širokem razponu primernih habitatov, kot je to izvedljivo. To pomeni, da so živali zaščitene in da jih ni dovoljeno izkoriščati. V [[Sirotišnica za slone Pinnawala |slonji sirotišnici Pinnawala]] v Kegani se zdravijo poškodovani sloni in vzgajajo zapuščeni mladiči. Tukaj živi skoraj 70 slonov. Ukvarjajo se tudi z vzrejo slonov. Tranzitni center Udawalawe v narodnem parku Udawalawe je rehabilitacijski center, kjer zadržujejo osirotele mladiče do izpusta v divjino. == Kulturni pomen == [[File:The good luck elephant.jpg|thumb|Šrilanški sloni pri procesiji Esala Perahera]] Sloni so bili več kot dva tisoč let del singalske heraldike in so tako ostali skozi britansko kolonialno vladavino. Grb in zastava cejlonske vlade od leta 1875 do leta 1948 upodabljata slona, vključen je tudi v grbe in oznake številnih institucij. Pomembna kulturna simbioza je med sloni in ljudmi obstajala več kot dva tisoč let - nobena verska procesija ni minila brez slonje spremljave in številni veliki budistični templji na Šrilanki so imeli svoje slone. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons|Elephas maximus maximus}} *[http://panda.org/elephants/asian/srilankan WWF: ''Sri Lankan elephant''] *[http://www.britishcouncil.lk/kidsintouch/kandy/perahara.htm Perahara] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061229010846/http://www.britishcouncil.lk/kidsintouch/kandy/perahara.htm |date=2006-12-29 }} [[Kategorija:Sesalci Azije]] [[Kategorija:Sloni]] ky10ja9bgutj1gz9czxz08rwfykf712 14 445049 6749697 4952827 2026-09-12T16:29:56Z Andrejj 94 dp 6749697 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o (javni) [[Univerza v Novem mestu|Univerzi v Novem mestu]]. [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] 0v8zdahyj3gkafhmfynxxr8c98kv1sk 0 445050 6749807 5635358 2026-09-12T19:21:20Z Andrejj 94 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] na stran [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] 6749807 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] kxsbf43qqzndrtbrkvd48anafrnclt8 0 445051 6749874 5635356 2026-09-12T23:01:53Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] 6749874 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] kxsbf43qqzndrtbrkvd48anafrnclt8 0 445052 6749875 5635355 2026-09-12T23:02:04Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] 6749875 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] kxsbf43qqzndrtbrkvd48anafrnclt8 0 447114 6749861 5407532 2026-09-12T21:42:15Z Upwinxp 126544 če je podan napis, mora biti določena tudi slika 6749861 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Vitanje – Stari grad | image = Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 467 Weitenstein bei Gonobitz - Vitanje.jpg | caption = Levo - Ruševine starega gradu Vitanje | locmapin = Slovenija | coordinates = <!-- WD --> | location = Vitanje | architect = | designation1 = nslp | designation1_offname = Grad Vitanje – Stari grad | designation1_date = | designation1_number = 10730<ref>{{RKD|10730}}</ref> | občina = Vitanje }} '''Grad Vitanje - stari grad''' ([[nemščina|nemško]] ''Burg Alt-Weitenstein'' ) ali »Goležev grad« je stal na strmi skali južno od naselja oziroma trga Vitanje, na južni strani ceste, ki vodi iz [[Vitanje|Vitanja]] v Socko in naprej v Celje. Grad, ki je bil pozidan v začetku 12. stoletja, je bil pozneje nekajkrat prezidan, še posebej po potresu leta 1201. Opuščen je bil v začetku 17. stoletja; njegove mogočne ruševine še kažejo romansko grajsko jedro in obodne zidove ter ostanke mogočnega grajskega stolpa. == Zgodovina == Stari grad Vitanje so postavili krški škofje v prvi tretjini 12. stoletja. Po eni razlagi naj bi bilo njegovo ime slovenskega izvora in sicer nemška izvedenka iz besede “vitati”, ki pomenila prenočevati ali tudi pozdravljati. Po drugi razlagi pa ime gradu izhaja iz imena prvega krškega gradiščana in ministeriala krških škofov plemiča po imenu Vito, ki je umrl pred letom 1144. Posredno je grad prvič omenjen leta 1107 (v pisnem viru omenjen vitez Marchward iz Witenstaina). Iz leta 1144 pa je prva neposredna omemba gradu poimenovanem po določenem plemiču, Adalbertu de Witenstein. Vitanjski stari grad je tako eden najstarejših gradov na ozemlju sedanje Slovenije. Bil je upravni center dominikalne posesti krških škofov in njenih fevdov severno od Celja. Gospostvo Vitanje se je nahajalo na ozemlju, ki je leta 1042 z dediščino grofice [[Ema Krška|Heme Breško-Selške]] pripadlo krškemu samostanu in tridesel let pozneje novoustanovljeni [[Krška škofija|krški škofiji]]. V 70-ih letih 12. stoletja je grad (“Castrum Witenstain”) napadel neki Herman. Verjetno je šlo za sina koroškega vojvode Hermana Spanheimskega. V letih 1154 in 1173 se omenja vitez Odalskalk (“Odelschalkus de Witenstainde”). Pred letom 1224 so grad dobili v upravljanje vitezi bratje Wulfing, Bertold in Henrik, ki so se začeli imenovati po gradu. Kasneje je na gradu živelo več gradiščanov, tako je med letoma 1287 in 1295 tam živel Henrik Magendorfski, leta 1279 in 1305 je omenjen vitez Henrik Lušperški. Leta 1306 sta bila gradiščana na Vitanjskem gradu Ulschalk in Wulfing Lindeška. Lindeški, med katerimi je prvi omenjen vitez Heinz leta 1275, so bili ministeriali krške škofije. V začetku 14. stoletja znani vitez Wulfing I. Lindeški (1299-1335) se večkrat pojavlja v krogu [[Ulrik II. Žovneški|Ulrika Žovneškega]]. V drugi polovici 14. stoletja sta poznana Wulfing II. in Popo, ki se je do leta 1414 imenoval po Vitanju, kjer je imel stolp in nekaj krških fevdov, sicer pa je živel na [[Celjski grofje|Celjskem dvoru]]. Leta 1376 na gradu najdemo Ulrika Schenka, leta 1404 pa Konrada iz Globasnice. Leta 1201 je bil stari Vitanjski grad močno poškodovan v potresu, vendar so ga obnovili. Do leta 1413 so ga upravljali vitanjski vitezi, nato pa kastelani iz sosednjega, novega gradu, ki je bil zgrajen že pred letom 1322, saj se v listini iz tega leta stari vitanjski grad že omenja kot “altes haus”. V začetku 17. stoletja so stari vitanjski grad opustili in prepustili v ruševine, saj je na Vischerjevi upodobitvi iz časa okoli 1681 videti že precej zapuščen. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Ivan Stopar]], 1991, "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Prekmurjem in porečjem Dravinje", Založba Park, Ljubljana, ISBN / * KOS, Dušan, 1994, Med gradovi in mestom. Odnos Kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja. – Ljubljana, 43. * Jakič, Ivan, 1999, Vsi slovenski gradovi – Ljubljana, str. 366. == Glej tudi == * [[Seznam gradov]] * [[Seznam dvorcev v Sloveniji]] * [[Seznam trdnjav v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Vitanje Castle}} * {{navedi splet|url=http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/v-8/vitanje1.php|title=Gradovi v Sloveniji: Vitanje – stari grad|accessdate=9.1.2015 |publisher=Slosi.info}} * {{navedi splet|url=http://www.gradovi.net/grad/vitanje_stari_-_golezev_grad|title=Vitanje (Stari/Goležev grad)}} {{Gradovi v Sloveniji}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Vitanje (stari grad)]] [[Kategorija:Vitanje]] p68qcx8ru0j01mlqwco2o3b9kn99tso 0 451034 6749870 5021370 2026-09-12T23:00:35Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] 6749870 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] pbqpdthemogy4rn4ud839hfp3yl7vkl 0 451952 6749646 6268657 2026-09-12T14:15:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749646 wikitext text/x-wiki {{Infobox airline | airline = Swiftair | Slika = Swiftair logo.png | Slika size = 200 | IATA = WT | ICAO = SWT | callsign = SWIFT | founded = 1986 | commenced = | ceased = | aoc = | bases = | hubs = Letališče Madrid | secondary_hubs = | focus_cities = | frequent_flyer = | lounge = | alliance = | subsidiaries = | fleet_size = 43 | destinations = | company_slogan = | parent = | headquarters = [[Madrid]], [[Španija]] | key_people = | revenue = | operating_income = | net_income = | assets = | equity = |website = [http://www.swiftair.com/ swiftair.com] }} '''Swiftair S.A.''' je [[Letalska družba|letalska družba]] s sedežem v [[Madrid|Madridu]], [[Španija]].<ref>"[http://www.swiftair.com/contacto_en.html Contact] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151017074908/http://www.swiftair.com/contacto_en.html |date=2015-10-17 }}." Swiftair. Retrieved on 26 January 2011. "Ingeniero Torres Quevedo, 14 | Pol. Ind. “Fin de Semana” Crta. Madrid/Barcelona Km. 13.100 | 28022 - Madrid."</ref> Opravlja redne in čarterske prevoze, tako potniške kot tovorne po [[Evropa|Evropi]], [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Glavna baza družbe je na letališču [[Letališče Adolfo Suarez Madrid|Adolfo Suarez Barajas]] v Madridu. [[Slika:Swiftair headquarters (Madrid) 01.jpg|thumb|right|250px|Sedež družbe Swiftair v Madridu]] == Zgodovina == Družba je bila ustanovljena leta [[1986]]<ref>"[http://www.swiftair.com/corporativa_en/quienes.html About us] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151113025512/http://www.swiftair.com/corporativa_en/quienes.html |date=2015-11-13 }}." Swiftair. Retrieved on 26 January 2011.</ref>. Je v celoti lastnik [[Grčija|grške]] letalske družbe [[Mediterranean Air Freight]] in v preteklosti [[Bahrajn|bahrajnske]] družbe [[Swiftair Bahrain]]. Trenutno je družba tudi pogodbenik z [[Organizacija združenih narodov|Organizacijo združenih narodov]], za katere vrši prevoze na misiji Združenih narodov v [[Sudan|Sudanu]]<ref name="Mundo">[http://www.elmundo.es/internacional/2014/07/24/53d10ba522601da6128b457d.html La expansión económica y social de Swiftair]. ''El Mundo''. 25 de julio de 2014. Consultado el 29 de octubre de 2015.</ref>. Za tovrstne potrebe so izbrali letalo [[Boeing 737|Boeing 737-300]]F, ki so ga najeli prek AWAS od [[Izrael|izraelskega]] proizvajalca Bedek Aviation (Israel Aerospace Industries). Omenjeno izraelsko podjetje ga je predelalo za potrebe Swiftaira leta [[2007]]<ref name="AW">{{navedi novice| title= ATR 72 order for Swiftair | work= [[Airliner World]] | page= 6 |date=July 2007}}</ref>. == Letalska flota == [[Slika:Swiftair Boeing 737-3Q8(SF).jpg|thumb|right|250px|Letalo Boeing 737-300F družbe Swiftair]] [[Slika:Swiftair.jpg|thumb|right|250px|Letalo ATR-72 družbe Swiftair]] Na dan 2. avgusta 2017 je družba Swiftair razpolagala z naslednjimi letali:<ref>{{Navedi splet |url=https://www.planespotters.net/airline/Swiftair |title=arhivska kopija |access-date=2018-08-21 |archive-date=2018-12-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181202202714/https://www.planespotters.net/airline/Swiftair |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable" style="margin-left:auto; margin-right:auto;" |+ '''Letalska flota Swiftair''' |- !Letalo !V uporabi !Naročenih |- |[[ATR 42]] |<center>6 |<center>0 |- |[[ATR 72]] |<center>20 |<center>0 |- |[[Boeing 737|Boeing 737-300]] |<center>1 |<center>0 |- |[[Boeing 737|Boeing 737-400F]] |<center>6 |<center>0 |- |[[Embraer EMB 120 Brasilia|Embraer EMB-120]] |<center>10 |<center>0 |- !Skupaj !43 !0 |} </center> Septembra 2015 je bila povprečna starost letal v floti družbe Swiftair 24,2 let.<ref>[[Ch-aviation]] - [http://www.ch-aviation.com/portal/airline/SWT Swiftair] (englisch), abgerufen am 2. August 2017</ref> [[Slika:Swiftair - McDonnell Douglas MD-83 (DC-9-83).jpg|thumb|right|250px|Letalo MD-83 družbe Swiftair]] V preteklosti je družba svojo dejavnost opravljala z letali:<ref>airfleets.net: [http://www.airfleets.net/flottecie/Swiftair.htm Swiftair fleet details] (englisch), 22. September 2015</ref><ref>Ulrich Klee, Frank Bucher et al.: ''jp airline-fleets international''. Zürich-Airport 1987 bis 2013.</ref> * [[Airbus A300|Airbus A300]] * [[Boeing 727|Boeing 727-200]] * [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] * Convair CV-580 * Fairchild Swearingen Metro * McDonnell Douglas MD-82 * McDonnell Douglas MD-83 * McDonnell Douglas MD-87 == Destinacije == Potniške lete družba opravlja z letali [[ATR 42]] in [[ATR 72]] za potrebe španske letalske družbe [[Air Europa]].<ref>http://www.aeropuertodebilbao.blogspot.com.es/2013/01/air-europa-rompe-su-contrato-con-helitt.html?m=0{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Povezuje nasledna letališča: {|class= "wikitable sortable toccolours" |- !Mesto !Država !IATA !ICAO !Letališče |- |[[Alicante]]||{{flag|Španija}}||align=center|ALC||align=center|LEAL||Letališče Alicante |- |[[Ibiza]]||{{flag|Španija}}||align=center|IBZ||align=center|LEIB||Letališče Ibiza |- |[[Madrid]]||{{flag|Španija}}||align=center|MAD||align=center|LEMD||Letališče Adolfo Suarez Madrid |- |[[Malaga]]||{{flag|Španija}}||align=center|AGP||align=center|LEMG||Letališče Malaga |- |[[Melilla]]||{{flag|Španija}}||align=center|MLN||align=center|GEML||Letališče Ibiza |- |[[Menorka]]||{{flag|Španija}}||align=center|MAH||align=center|LEMH||Letališče Menorka |- |[[Majorka]]||{{flag|Španija}}||align=center|PMI||align=center|LEPA||Letališče Majorka |} Tovorne lete opravlja predvsem v naslednjih evropskih državah: * [[Albanija]] * [[Francija]] * Grčija * [[Italija]] * [[Portugalska]] * [[Slovenija]] * Španija * [[Švica]] Prav tako opravlja posebne lete za [[Vlada|vladne]] delegacije ali zasebne skupine. == Nesreče in nezgode == * 19. oktobra 1993 je bilo letalo Swearingen SA226-TC Metro II med pristankom v Madridu uničeno, ker je posadka pozabila spustiti podvozje letala.<ref>{{Navedi splet |url=http://aviation-safety.net/database/record.php?id=19931019-2 |title=arhivska kopija |accessdate=2018-08-21 |archive-date=2016-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161111075801/http://aviation-safety.net/database/record.php?id=19931019-2 |url-status=dead }}</ref> * Maja 1995 je bilo med pristankom na letališču Vitoria uničeno letalo [[Convair|Convair CV-580F-SCD]].<ref>{{Navedi splet |url=http://aviation-safety.net/database/record.php?id=19950519-0 |title=arhivska kopija |accessdate=2018-08-21 |archive-date=2020-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200725104621/https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19950519-0 |url-status=dead }}</ref> * 28. julija 1998 sta se ponesrečila dva člana posadke letala Fairchild Swearingen Metro III, ko sta se med usposabljanjem zrušila pri letališču [[Letališče Barcelona – El Prat|El Prat]] v [[Barcelona|Barceloni]].<ref>[http://aviation-safety.net/database/record.php?id=19980728-0&lang=de Unfallbericht Metro EC-FXD] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201110171837/https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19980728-0&lang=de |date=2020-11-10 }}, [[Aviation Safety Network]] (englisch), abgerufen am 17. August 2016.</ref> * 24. januarja 2012 je bilo resno poškodovano letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-83]] med nerodnim pristankom na letališču v [[Kandahar|Kandaharju]] ([[Afganistan|Afganistan]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://aviation-safety.net/database/record.php?id=20120124-0 |title=arhivska kopija |accessdate=2018-08-21 |archive-date=2016-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161105232221/http://aviation-safety.net/database/record.php?id=20120124-0 |url-status=dead }}</ref> * 24. junija 2013 je letalo ATR 72, po vzletu iz madridskega letališča Adolfo Suárez Barajas Madrid za [[Vigo]] na letu družbe Air Europa začelo izgubljati višino. [[Posadka]] je pričela s predpisanimi postopki in uspela letalo varno vrniti v Madrid.<ref name="Informe técnico IN17/2013">[http://www.fomento.gob.es/NR/rdonlyres/53DB234F-0C6F-41B5-BDC3-988EFAC79413/133132/2013_017_IN.pdf|typeid=310 Informe técnico IN17/2013]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 24. julija 2014 je letalo MD83 na rednem letu AH5017 iz [[Ouagadougou|Ouagadougouja]] ([[Burkina Faso]]) v [[Alžir]] za alžirsko letalsko družbo [[Air Algérie]] izginilo z radarja 50 minut po vzletu.<ref name="CrashUpdate">{{navedi novice|title=rance says Air Algerie pilots had asked to turn back before fatal crash|url=http://www.heraldglobe.com/index.php/sid/224207135/scat/2411cd3571b4f088/ht/France-says-Air-Algerie-pilots-had-asked-to-turn-back-before-fatal-crash|accessdate=28 July 2014|publisher=Herald Globe}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Letalo se je zrušilo v bližini mesta Gossi v [[Mali|Maliju]]. Nesreče ni preživel nihče od 110 potnikov in 6 članov posadke.<ref>[http://www.n-tv.de/newsletter/breakingnews/UN-Vertreter-Air-Algerie-Flugzeug-ueber-Mali-abgestuerzt-article13302916.html N-TV Breaking News]</ref><ref>Pressemitteilung der Swiftair [http://www.swiftair.com/corporativa/NOTA.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141031030924/http://www.swiftair.com/corporativa/NOTA.pdf |date=2014-10-31 }}</ref><ref>[http://www.aero.de/news-20048/Algerisches-Passagierflugzeug-verschollen.html aero.de – Wrack der über Mali vermissten Swiftair MD-83 gefunden] 25. Juli 2014</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://swiftair.es/corporativa/NOTA.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-08-21 |archive-date=2014-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140808111217/http://swiftair.es/corporativa/NOTA.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>http://www.lavanguardia.com/internacional/20140724/54412426904/air-algerie-pierde-contacto-aviones-burkina-faso.html</ref><ref>http://www.eldiario.es/politica/Desaparece-avion-compania-espanola-Swiftair_0_284871729.html}}</ref> * 18. januarja 2016 je tovorno letalo [[Embraer 120]] zapeljalo z vzletno-pristajalne steze med vzletno proceduro na letališču [[Amsterdam]] [[Letališče Schiphol|Schiphol]] na letu za [[Letališče Stansted London|London Stansted]]. Pri tem ni bilo poškodovanih oseb, ne večje materialne škode. * 17. novembra 2016 je letalo Boeing 737-400 EC-MAD na letu za potrebe [[Nemčija|nemške]] družbe European Air Transport Leipzig iz letališča v [[Shannon|Shannonu]] ([[Irska]]) za [[Leipzig]] izgubilo nadzor nad vsemi inštrumenti v letalu. Posadka je ostala v vizualnem stiku z letališčem in je varno vrnila letalo nazaj na letališče. <ref>{{navedi novice|title=...in the initial climb out of Shannon's runway 24 when the crew reported they had lost "everything".|url=https://avherald.com/h?article=4a0e4e56|accessdate=9 July 2018|publisher=The Aviation Herald}}</ref> == Glej tudi == * [[https://www.swiftair.com/]]Spletna stran družbe Swiftair == Sklici == [[Kategorija:Prevozniška podjetja]] [[Kategorija:Letalski prevozniki]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1986]] [[Kategorija:Podjetja Španije]] o8072tr0lne56qny33c8owi6lzaib8s 0 452720 6749784 6749347 2026-09-12T18:48:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6749784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Rodbina | name = Eppenstein | coat_of_arms = Flag of Austria.svg | country = [[Vzhodnofrankovska država]]<br/>[[Sveto rimsko cesarstvo]] | titles = [[Vojvodina Koroška|vojvoda Koroške]]<br/>[[Štajerska marka|mejni grof Štajerske]]<br/>[[Veronska marka|mejni grof Verone]]<br/>[[Kranjska marka|mejni grof Kranjske]]<br/>[[Furlanska marka|mejni grof Furlanije]]<br/>[[Istrska marka|mejni grof Istre]]<br/>grof Eppensteina<br/>grof Ennstala<br/>[[Samostan St. Gallen|opat St. Gallena]]<br/>[[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] | founder = Markvart I. | final_ruler = [[Henrik III. Koroški|Henrik V. Koroški]] | founded = [[10. stoletje]] | dissolution = [[1122]] }} '''Eppensteinci''' so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj [[Koroški vojvode|vojvod Koroške]] in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina. Ta rodbina je dala tudi dva [[Mejni grof|mejna grofa]] [[Marka na Muri|marke na Muri]] ali Karantanske marke. Iz njihove rdeče-belo-rdeče zastave, ki je z njihovim izumrtjem leta 1122, skupaj z njihovimi alodi in furlanskimi fevdi prešla na dediče štajerske [[Traungauci|Traungavce]], ki so potem izumrli leta 1192 in so jih nasledili avstrijski [[Babenberžani]], ki so bili Avstrijske vojvode.<ref>[[Hermann Wiesflecker]]: ''Österreich im Zeitalter Maximilians I.: die Vereinigung der Länder zum frühmodernen Staat; der Aufstieg zur Weltmacht'', Wien/München 1999, S. 138 f. In nadaljujemo: {{"|[…] Tako je prišla zastava oziroma ščit iz vojvodine Švabske čez Koroško v Furlanijo in od tam z zapuščino Eppensteincev in Otakarjev iz Kordenona-Pordenona preko Štajerske na Avstrijo. […]}}</ref> == Pregled delovanja rodu == [[Slika:Ruine Eppenstein.JPG|thumb|right|250px|Ruševine gradu Eppenstein]] Rod se je imenoval po izvornem gradu [[Grad Eppenstein|Eppenstein]] pri kraju [[Obdach (občina)|Obdach]] na [[Štajerska|Štajerskem]], ki nadzira cesto skozi dolino [[Granitzenbach]] in v pisnih virih prvič omenjen v letu 1130. Eppensteinci izvirajo iz [[Bavarska|Bavarske]] in so se prvotno naselili blizu [[Judenburg]]a. [[Markwart III.]] (pred 970 do približno 1000) je bil prvi mejni grof [[Marka na Muri|marke na Muri]], ki je ležala na območju današnje Štajerske in se je razprostirala na območju štirih gornještajerskih okrožjih. [[Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero Eppensteinski]] si je pridobil veliko posest na Koroškem. Mejni grof Marke na Muri je postal leta 1000 in potem leta 1012 [[Koroški vojvode|Koroški vojvoda]]. Leta 1035 je bil odstavljen in štiri leta kasneje je umrl. Njegov sin [[Markwart IV. Eppensteinski|Markwart IV.]] († 1076) je uspel obdržati bogato posest in de fakto vladanje na Koroškem. Od slednjega sinu [[Liutpold Eppensteinski|Liutpoldu]] († 1090) je leta 1077 kralj [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]] ponovno podelil Vojvodino Koroško in [[Veronska marka|Veronsko marko]]. Skupaj s svojim bratom [[Henrik III. (Koroški)|Henrikom]] je želel svojo oblast razširiti na račun [[Nadškofija Bamberg|Bamberške nadškofije]], [[Nadškofija Salzburg|Salzburške nadškofije]] in [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Oče Markwart in Henrik sta med letoma 1076 in 1103 ustanovila [[Samostan St. Lambrecht]] na današnjem Štajerskem, ki je družini služil kot duhovni center in kot družinska grobnica. S Henrikovo smrtjo leta 1122 je rod Eppensteincev izumrl. Njihov dedič [[alod]]ialne posesti v Zgornji Štajerski je njegov zet Traungavec [[Otokar II. Štajerski|Otakar II.]] († 1122) oziroma njegov sin [[Leopold I. Štajerski|Leopold]]. Vojvodstvo na Koroškem je pripadlo grofom [[Spanheimi|Spanheimskim]], s katerimi je bil zadnji Eppensteinec povezan s poroko. ==Rodbinsko drevo Eppensteincev== [[Slika:Eppenstein-Wappen ZW.png|thumb|right|250px|hochkant|Grb Eppensteincev po grbovni knjigi iz Zürich-a neznanega avtorja iz 14. stoletja.]] Eppensteince se včasih imenuje tudi Markwarte ali Viehbacherje. Markwart I., grof v Viehbachgau 916 *Markwart II. († po 951), plemič na območju "[[Eppenstein]]" 927, grof v Viehbachgau 940 **Rikardis († 1013), ∞ [[Ulrik (Ebersberg)]] († 1029) **[[Markvart III.]] († 1000), ∞ [[Grofje Ebersberški|grofica Hadamut Ebersberška]] ***[[ Adalbero, Koroški vojvoda|Adalbero]] (* do 980; † 1039), [[Koroška (vojvodina)|Vojvoda Koroške]] (1011/12–1035, odstavljen), mejni grof [[Koroške marke]], grof Eppensteinski, grof v Štajerskem delu doline Enn, ∞ Beatrix, hči vojvode [[Herman II. (Švabski)|Hermana II. Švabskega]] ****[[Markvart IV.]] († 1076), vojvoda Koroške (1073–1076), grof Eppensteinski, odvetnik [[Nadškofija Brixen|nadškofije Brixen]], samostanov v Rožacu in [[Samostan St. Lambrecht|St. Lambrechtu]], ∞ Liutbirg Plainsko († pred 1103), hči grofa Liutolda II. oziroma nečakinja mejnega grofa [[Wiljem (Sadvinjski)|Wiljema Savinjskega]] ([[Wilhelminer]]) *****[[Liutold Eppensteinski|Liutold]] († 1090), vojvoda Koroške (1076–1090), grof Eppensteinski, mejni grof v [[Mejna grofija Verona|Mejni grofiji Veroni]], odvetnik (Vogt) [[Oglejski patriarhat|Ogleja]], ∞ I. NN, umrla, ∞ II. NN *****[[Henrik III. (Koroški)|Henrik III. Koroški]] († 1122), grof Eppensteinski, vojvoda [[Koroška (vojvodina)|Koroške]] (1090–1122), [[Mejni grof]] v [[Veronska Marka|Veroni]] (1090–1122), mejni grof na [[Kranjska krajina|Kranjskem]] (1077–1093), mejni grof v [[Vojvodina Furlanija|Furlaniji]] (1077–1093), mejni grof v [[Mejna grofija Istra|Istri]] (1077/1086?–1093), odvetnik (Vogt) Ogleja (1076/1090?–1101/02) tudi odvetnik [[Možberk|Možberka]], ∞ I. Beatrix Dießenska († 1096), hči grofa Otta I. († 1065), ∞ II. Liutgard, ∞ III. [[Babenberžani|Sofija Avstrijska]], hči mejnega grofa [[Leopold II. Babenberški|Leopolda II.]] *****Markvart, grof *****[[Ulrik I. Eppenštajnski|Ulrik]] († 1121), [[0pat St. Gallen]] (ab 1077), [[Oglejski patriarhat|Oglejski patriarh]] (od 1085) *****[[Herman Eppensteinski|Herman]] († 1087), (proti-) škof v Pasavu (1085–1087) *****?Hartman *****?Beatrix *****?Kunigunda *****?Hema ****[[Adalbero Eppensteinski (škof)|Adalbero Eppensteinski]] († 1057), škof v Bambergu (1053–1057) ****Willibirg, ∞ [[Otokar I. Štajerski|Otokar I. Štajerski]] († 1075), mejni grof v [[Koroška Marka]] ****NNw, ∞ Kuno II. Welf, grof v Sualafeldgau, ?∞ Otto I. († 1065), grof Dießenski ***Eberhard († po 1039), grof v [[Isar]]ju ****Friderik ****Hadamut (poročena z [[Friderik I. Regensburški]]) ***Ernst **[[Rüdiger von Bechelaren|Rüdiger]] († pred 1000) (glej: [[Nibelungensage]]) == Viri == * Josef Heinzelmann: ''Beatrix und Adalbero.<ref>[http://www.manfred-hiebl.de/genealogie-mittelalter/heinzelmann_josef/beatrix_und_adalbero.html Heinzelmann]</ref> Kärntnerherzöge und Salierhaus''. In: ''Archiv für Familiengeschichtsforschung.'' Jg. 7, 2003, {{ISSN|1867-5999}} S. 31–39. == Opombe == <references /> [[Kategorie:Eppensteinci| ]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] 2iy64oxts0ytb25jwozft5tdse1iql8 0 454495 6749701 6749398 2026-09-12T16:39:03Z Carsten Steger 203093 Aerial image of Schloss Petronell replaced with an aerial image of significantly higher resolution. 6749701 wikitext text/x-wiki [[Slika:COA Reuber zu Reinegg.jpg|thumb|Grb vitezov Ravbarjev]] '''Ravbarji''' (tudi '''Raubarji''') so bili eden od najstarejših rodov kranjskih plemičev, ki so bili sprva vazali Ortenburžanov in nato Celjskih grofov. Rodbina najverjetneje izvira iz Koroške,<ref>V listini z dne 14. februarja 1354 (KLA, AUR, sig. 335 [1354 II 14]) se za neko vetrinjsko hubo v Unterbergnu pri St. Stephanu na Krappfeldu omenja, da jo po kupnem pravu zaseda Nikolaj Ravbar (Nichlav der Rawber)</ref>. Kot njihova vazala se na Kranjskem prva omenjata brata Štefan in Janez (I.) Ravbar, in sicer 4. junija 1379. Takrat je namreč grof [[Friderik III. Ortenburški]] bratoma za 100 mark soldov beneškega denarja zastavil deset hub v Zbiljah in za 72 mark desetino v Iški vasi.<ref>ÖStA-HHStA, AUR, 1379 VI 4.</ref> Na Kranjskem je bil njihov rodbinski [[Grad Kravjek|grad Kravjek]], ki je bil fevd koroških deželnih knezov, v najemu pa so ga imeli Ortenburžani in grofje Celjski. Kot začetnik viteškega rodu se omenja Matija okoli leta 1400, nato pa leta 1422 in 1433 Friderik Ravbar, kateremu je leta 1422 kot nekdanjemu ortenburškemu vazalu podelil dvor z desetinami v Nemški vasi pri Ribnici, leta 1433 pa grad Kravjek kot sekundarni fevd in v zastavi od Celjskih. V začetku 16. stoletja so se Ravbarji naselili tudi v Spodnji Avstriji in celo v Transilvaniji. Transilvanska družinska veja rodu je živela najdlje, kranjska, štajerska in avstrijska so do leta 1850 izumrle. Lenarta pl. Ravbarja in njegovega brata Nikolaja je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški]] leta 1516 povzdignil v baronski stan in jima podelil naziv ''baron [[Grad Plankenstein|Plankenštajnski]] in [[Karlstetten|Karlštetski]]'', leta 1681 pa je bil naslov baronov potrjen za dednega v avstrijskih dednih deželah.<ref> Zaradi nejasnosti ali sta Oto Henrik in Vid Krištof Ravbarja povzdignjena v baronski stan je to 12. aprila 1681 potrdil cesar Leopold.</ref> == Zgodovina == Rod naj bi se izvorno imenoval ''Engelšalk'' in naj bi imel pravico, da v zameno za darila in usluge koroškemu knezu po deželi nekaznovano ropa (nem.: rauben) in pleni. Zato naj bi se jih oprijelo ime ''rauber''.<ref> Pierers Universallexikon, Band 13. Altenburg 1861, S. 841 [http://www.zeno.org/Pierer-1857/A/Rauber+von+Plankenstein+u.+Karlstetten auf zeno.org]; auch Wurzbach, ''Rauber von Plankenstein, die Freiherren'', BLKÖ (siehe Literatur)</ref>Čeprav nimamo jasnih pisnih dokumentov, lahko iz viteških grbov ugotovimo, da so se konec 14. ali v začetku 15. stoletja na Dolenjskem z medsebojnimi porokami močno povezali s [[Črnomaljski|Črnomaljskimi vitezi]]. Listina celjskega grofa [[Herman II. Celjski|Hermana II. Celjskega]] iz leta 1422 potrjuje prisotnost viteza Friderika Ravbarja na Kranjskem, tista iz leta 1433 pa nam dokazuje, da je vsaj od takrat gospodaril na gradu Kravjeku. Ta je imel brata Janeza II. Ravbarja<ref>Oba sta omenjena v seznamu Kranjcev iz let 1421–1422 (Nared, Seznami, str. 330).</ref>, ki se v listinah pojavlja z njim leta 1436. Friderik je imel še enega brata Ulrika. Friderikov naslednik na Kravjeku je bil sin Jurij II. (1468) in za njim njegov brat Baltazar (1478). Pravi vzpon Ravbarjev se je začel v drugi polovici 15. stoletja, ko sta vodenje družinske politike prevzela brata Nikolaj in Gašper, sinova Ulrika Ravbarja. Nikolaj Ravbar je bil zelo uspešen vojaški poveljnik in upravnik, ki je bil v letih 1477–81 glavar Trsta, od leta 1482 pa glavar grofije Pazin. Ta Nikolaj Ravbar je imel vsaj štiri sinove, Krištofa, Lenarta, Mihaela in Nikolaja II. Slednja sta bila zajeta v bojih z Benečani. Nikolaj II. je bil kar 27 let glavar Trsta (1509–1536), za kar mu je ob koncu vdanega službovanja v času več vojn z Benetkami cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] v začetku leta 1521 podelil v fevd [[Grad Socerb|grad Socerb]] s pripadajočim gospostvom in dvema mitnicama (mitnico Klanec), [[Muhov grad|Muhov grad]] (grad Mokovo) in [[grad Črni Kal]]. [[Krištof Ravbar]] je bil drugi ljubljanski škof in državnik, diplomat in vojaški strateg. Bil je spreten upravitelj in sposoben pravnik, za zasluge v cesarski službi mu je [[Ferdinand I. Habsburški]] podelil naslov in pravni položaj kneza (knezoškof). Tudi zato je bil v letih 1529 in 1530 deželni glavar Kranjske in Slovenske marke. Malo manj kot pol stoletja je bil močno povezan z življenjem na Slovenskem; upiral se je Benečanom, Turkom, naslonil se je na habsburško monarhijo, milo pa je nastopal zoper kmečke upornike. Krištofov brat Lenart Ravbar je v tem času na dvoru cesarja Maksimilijana I. deloval kot cesarjev svetovalec in vrhovni dvorni maršal. Cesar je Lenarta in tretjega brata Nikolaja II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten). Od leta 1532 do smrti je bil Krištof Ravbar tudi deželni glavar in upravnik v Gornji Avstriji. == Pomembnejše osebe tega rodu == [[Slika:Burg Plankenstein 1.JPG|thumb|Grad Plankenstein]] [[Slika:Karlstetten Schloss2.jpg|thumb|Graščina Karlstetten]] [[Slika:Valvasor - Grad Kravjek.jpg|thumb|Grad Kravjek]] [[Slika:Petronell - Schloss.JPG|thumb|Pogled z vzhoda na Graščino Petronell (2018)]] [[Slika:Aerial image of Schloss Petronell (view from the southeast).jpg|thumb|Graščina Petronell iz zraka]] * Lenart († 1521), gospod Plankenštajnski, Karlštetski in iz [[Grad Dobra|Dobre]]; cesar ga je skupaj z bratom Nikolajem II. leta 1516 povzdignil v barona z naslovom "baron Plankenštajnski in Karlštetski" (Freiherr von Plankenstein und Karlstetten), * [[Andrej Eberhard Ravbar]] (1507–1575) je bil poznan kot nemški Herkules, cesarjev svetovalec in član vrhovnega dvornega vojnega sveta cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II. Habsburškega]],<ref> [http://www.portraitindex.de/dokumente/html/obj34027594 portraitindex.de] </ref> * Nikolaj (Nicolaus) Ravbar, glavar v [[Trst|Trstu]] (1477–1481) in [[Pazin|Pazinu]], * Gašpar Wolfgang Ravbar († 1526), glavar v [[Trst|Trstu]] (1483–1486, 1493–1496) in [[Pazin|Pazinu]] ter na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1483–84, 1490–96), * Ivan Ravbar, glavar na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1507–8, 1519–21), * Nikolaj II. Ravbar, baron Plankenštajnski, glavar v [[Postojna|Postojni]], na Krasu in v [[Trst|Trstu]] (1509–1520, 1524–1536), * [[Krištof Ravbar]] (*pred 1466; † 1536), ljubljanski škof, deželni glavar Kranjske, upravnik Spodnje Avstrije * [[Adam Ravbar]], poveljnik kranjske deželne konjenice v [[bitka pri Sisku|bitki pri Sisku]] leta 1593, * Ludvik baron Ravbar s Kravjeka (grad v današnji občini [[Ivančna Gorica]]) (1776–1831), Komornik v [[Olomouc|Olomucu]], zadnji član kranjske družinske veje baronov Ravbarjev.<ref>''Die Freiherren von Rauber zu Weineck'' in Illyrisches Blatt Nro 13, 1. April 1841 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9SSNNR7O/? link]</ref> == Posest v lasti in v fevdu == === Posestva na [[Kranjska|Kranjskem]] === * [[Grad Kravjek|Kravjek]] (ok. 1400–1764) * [[Dvorec Kravjek|dvorec Kravjek]] (1535–1698) * [[Grad Šteberk|Šteberk]] (ok. 1483–1635) * [[Grad Završje|Završje]] v Istri (ok. 1483–1511) * [[grad Krumperk|Krumperk]] (1517–1631) * [[grad Školj|Školj]] (1483–1569) * [[Mali_grad,_Planina|Mali grad pri Planini]] (1483–1569) * [[grad Kozjak|Kozjak]] (1611–1689) * [[grad Socerb|Socerb]] (1521–1535) * [[grad Črni Kal|Črni Kal]] (1521–1535) * [[dvorec Grundelj|Grundelj]] (1650–1690) * [[dvorec Kot|Kot]] (1736–1780) * [[dvorec Dragomelj|dvorec Dragomelj]] (1758–1797) * [[dvorec Mengeš|dvorec Mengeš]] (1779–1798) === Posestva na [[Koroška (vojvodina)|Koroškem]] === * [[Grad Frankenstain|Frankenstain]] (1478–1572) * [[Grad Rinek|Rinek]] (Reinegg) (1507–1629) * [[Grad Gornje Trušnje|Gornje Trušnje]] (1481–1483, 1544–1576, 1605–1629) === Posestva na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] === * [[Grad Thalberg|Thalberg]] (1565–1598) * [[Ravbarjev dvor|Ravbarjev dvorec (Rauberhof)]] v Gradcu (pred 1490–1559) === Posestva v [[Spodnja Avstrija (vojvodina)|Spodnji Avstriji]] === * [[Dvorec Jaidhof|Jaidhof]] (1515–1521) * [[Grad Plankenstein|Plankenštajn]] (1516–1559) * [[Grad Karlstetten|Karlstetten]] (1516–1559) * [[Grad Krumau|Krumau]] (1522–1601) * [[Grad Grub|Grub]] (1525–1558) * [[Grad Dobra (Weinviertl)|Dobra]] (1533–1559) * [[Grad Petronell|Petronell]] (1541–1573) === Posestvo v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]] === * [[dvor Auhof pri Pergu]] (1430–1455) == Rodbinski grb == [[Slika:COA Reuber bw.jpg|thumb|Grb Ravbarjev]] [[Slika:COA Rauber Plankenstein Tyr.png|thumb|Grb Ravbarjev iz Plankenštajna]] == Literatura == * Nared Andrej: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov. Arhivi 28, 2005, str. 313–334. * Karl Schmutz: ''Historisch-topographisches Lexicon von Steyermark'' Band 3, Graz 1822 S. 284f * [[Johann Christian von Hellbach]]: ''Adels-Lexikon'', 2. Band, Ilmenau 1826, S. 289 * Heinrich von Kadich, Conrad Blazek: ''Der Mährische Adel'', Nürnberg 1899, S. 294 * Friedrich Wilhelm Leitner: ''Genealogische Nachrichten zu den Freiherren von Rauber'', in Adler. Zeitschrift für Genealogie und Heraldik, Band 20, 1999/2000 == Spletne povezave == {{commonscat|Rauber family}} * Freydal: des Kaisers Maximilian I. Turniere und Mummereien; mit einer geschichtl. Einleitung. Wien, 1882, S. XCI [http://idb.ub.uni-tuebingen.de/diglit/Da204_fol_Text/0097/image?sid=5f96daf59277b14e0be11931adb6359d link zu Universität Tübingen] == Sklici == <references /> {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] 60kzss6cwz3s6uge8q2ybq8sve1pc1j 0 456992 6749686 6503403 2026-09-12T16:15:49Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749686 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Rudi Požeg Vancaš |image = <!-- Wikidata --> |fullname = Rudi Požeg Vancaš |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> |height = 174 cm |position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] |currentclub = [[NK Celje|Celje]] |clubnumber = |youthyears1 = 2001–2011 |youthclubs1 = [[NK Kolpa]] |youthyears2 = 2011–2012 |youthclubs2 = [[NK Domžale]] |years1 = 2009–2011 |clubs1 = [[NK Kolpa]] |caps1 = 32 |goals1 = 13 |years2 = 2011–2015 |clubs2 = [[NK Domžale]] |caps2 = 111 |goals2 = 9 |years3 = 2016–2019 |clubs3 = [[NK Celje]] |caps3 = 90 |goals3 = 21 | years4 = 2019–2022 | clubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps4 = 79 | goals4 = 15 | years5 = 2022 | clubs5 = [[Črnomorec Odesa]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2022 | clubs6 = → [[FC Tobol|Tobol]] (pos.) | caps6 = 6 | goals6 = 1 | years7 = 2022–2023 | clubs7 = [[FC Koper|Koper]] | caps7 = 21 | goals7 = 2 | years8 = 2023– | clubs8 = [[Diósgyőri VTK|Diósgyőri]] | caps8 = 57 | goals8 = 10 | years9 = 2025– | clubs9 = [[NK Celje|Celje]] | caps9 = | goals9 = | nationalyears1 = 2010 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2012 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2013 | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2013–2015 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 10 | nationalgoals5 = 1 | nationalyears6 = 2018 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 1 |nationalgoals6 = 0 | nationalyears7 = 2019 | nationalteam7 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps7 = 1 | nationalgoals7 = 0 }} '''Rudi Požeg Vancaš''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[15. marec]] [[1994]]. Požeg Vancaš je slovenski nogometaš, ki trenutno igra za [[NK Celje|Celje]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{NK Celje squad}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Požeg Vancaš, Rudi}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kolpe]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Tobola]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši Diósgyőrija VTK]] 8l02khk5idtbxlvbqq1e126mbr6sudb 0 461768 6749788 6749355 2026-09-12T18:56:27Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6749788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Rodbina |other_names = Galli z Gallenberga, Gall von Gallenstein, Podpeški, von Rudolfseck | image = Gall_von_Gallenstein_2_-_Tyroff_AT.jpg | image_size = 200 px | image_caption = Grb rodbine baronov Gallov Podpeških | surname = Rodbina Gallenstein | coat of arms = | country = | titles = * [[grof]] * [[svobodni gospod|baron]] | founding year = neznano }} '''Rodbina Gallov''' (tudi ''Galli z Gallenberga'', slovensko 'Gamberka' in kasneje ''Gall von Gallenstein'', slovensko 'Podpeški' in tudi ''von Rudolfseck'', slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska [[plemič|plemiška]] rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju. Rod naj bi prišel iz Bavarske na Kranjsko v 12. stoletju in si postavili svoj novi izvorni [[grad Gamberk]] (Gallenberg). V začetku 14. stoletja je Gamberk še vedno v rokah '''Gallov-Gallenbergov''', čeprav so ti že v 2. polovici 13. stoletja premaknili svoj sedež v na novo zgrajeni grad [[Grad Podpeč|Podpeč]] nem. Gallenstein pri Podpeči južno od Save na Dolenjskem. V prvi polovici 14. stoletja je rod izgubil matični grad in hkrati ustanovil in pričeli novo vejo imenovano po izvornem gradu (Gallenbergi) s posestjo na Kamniškem in na severni strani Save. Druga osnovna veja rodbine Gallov pa se je imenovala po gradu Podpeč oziroma Gallenstein - ''' Galli Podpeški'''. Ti pa so sčasoma ustanovili nekaj podvej; Konrad III. Gall je okoli leta 1367 ustanovil podvejo '''Gallov Podpeških z Rožeka''' (Gall von Gallenstein zu Rudolfseck); Nikolaj (Niklas) II. Gall pa okoli leta 1382 novo koroško podvejo '''Gallov Podpeških iz Pukštajna''' (Gall von Gallenstein zu Puchenstein); Adam Gall pa leta 1531 novo podvejo '''Gallov Podpeških in Pukštajnskih iz Loosdorfa''' (Gall von Gallenstein und Puchenstein zu Loosdorf) v Spodnji Avstriji, ki pa je izumrla po 75 letih. Rodbina je po moški liniji izumrla v 20. stoletju. Kot plemiči so Galli na Kranjskem – po 14. stoletju predvsem na Dolenjskem – prisotni že v času začetka 13. stoletja. Med kranjskimi deželani jih najdemo leta 1463. Leta 1637 so bili povzdignjeni v baronstvo kot ''baroni Gallensteinski''. V 16. in 17. stoletju veliko pripadnikov rodu najdemo v deželni upravi in še več v vojaških službah. == Zgodovina == Kranjska plemiška rodbina Gallov je ena najstarejših na naših tleh. Po zgodovinarju Schumi-ju so bili Galli [[ministerial]]i [[Andeški|Andeško-Meranskih]] grofov, ki so po letu 1105 z grofom Bertholdom II. prišli iz južne Bavarske na Kranjsko, in si postavili svoj novi izvorni [[grad Gamberk]] (Gallenberg). Ta je prvič posredno omenjen leta 1248 v listini Wilbirge, hčere Konrada Galla, ki je prvič omenjen 1223. V drugi polovici 13. stoletja so s poroko dedovali in prevzeli grad [[Grad Mekinje|Mekinje]] pri [[Kamnik]]u in pričeli novo vejo imenovano po izvornem gradu (Gallenbergi) s posestjo na Kamniškem in na severni strani Save, druga veja pa je z izgradnjo gradu [[Grad Podpeč|Podpeč]] ali Gallenstein pri [[Gabrovka|Gabrovki]] nadaljevala rod Gallov. === Versko udejstvovanje === V srednjem veku so gospodje Galli imeli tesne odnose s [[Cistercijanski samostan Stična|Stiškim samostanom]]. Iz njihovega rodu je bil [[opat]] Janž okoli leta 1250.<ref>Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.</ref> Mnoge člane razvejane rodbine najdemo v stiških zapisih kot samostanske dobrotnike: Volk (1293), Konrad (13. st.), Nikolaj (1329), Engelbert (1351), Viljem (sredi 14. st.), Konrad (14. st.). Galli so imeli patronatsko pravo nad župnijo Sv. Križ pri Litiji. Andrej Gall Gallensteinski (Podpeški) je bil v prvi polovici 14. st. stolni župnik v [[Boštanj, Sevnica|Boštanju]] in potem v Beli cerkvi in obenem arhidiakon Slovenske krajine. Apolonija Gall je bila leta 1520 velesovska priorka.<ref>Valvasor XI/367</ref> V času [[Reformacija|reformacijskega]] gibanja do polovice 16. stoletja Gallov ni zaslediti med protestanti. Šele v drugi polovici je opaziti njihovo delovanje med protestanti, tako je bil npr. Martin Gall z Rožeka leta 1561 v delegaciji, ki jo je poslal kranjski stanovski odbor k cesarju v [[Praga|Prago]]. Sopodpisal je poziv, ki ga je ta delegacija v začetku februarja 1562 iz Prage poslala [[Primož Trubar|Primožu Trubarju]] naj se čim prej vrne v Ljubljano.<ref>Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984</ref><ref>Elze, Trubers Briefe, MHK, 1903</ref> Krištof Gall iz Podpeči je 1568 poslal sina Franca Krištofa v [[Tübingen]] od koder je ta obiskoval [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. Leta 1584 je od stanov dobil [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] biblijo v rdečem usnju in s srebrnimi okovi. Martin Gall s Podpeči je v obdobju, ko je bil deželni odbornik (1574-1585) na razne načine podpiral protestantizem. Najodločnejši protestant med Galli je bil Seifrid Gall z Rožeka, ki je tudi študiral v Tübingenu, ki pa se je pod pritiskom [[protireformacija|protireformacije]] leta 1601 izselil, dobil [[Wittenberg|wittenberško]] službo ter postal ustanovitelj hessenske veje Gallov. Evangeličanske molilnice z grobovi so imeli Galli vsaj na Rožeku in v Višnji. === Vojaška služba === Vitezi plemiči Galli Podpeški (Gallensteinski) so bili vedno tudi aktivni v vojaški službi [[Habsburžani|Habsburžanov]] v vojnah s [[Turki]]. V 16. stoletju so imeli pomembno vlogo v Hrvaški vojni krajini oziroma na vojaški meji. Janž pl. Gall leta 1545 in Martin pl. Gall leta 1556 sta bila podpolkovnika na hrvaški in pomorski meji [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Martin Gall je bil kapetan [[Bihać]]a v letih 1540 - 1544, Janž Gall pa leta 1581, Jakob Gall med letoma 1586-92, Janž 1593, Martin Gall leta 1611 so bili [[ogulin]]ski poveljniki; Poveljnika [[Senj]]a pa sta bila med drugim Martin Gall leta 1545 in Janž leta 1612. Janža Danijela Galla z Rožeka so Turki februarja 1592 ujeli v Bihaću in ga v [[Beograd]]u 1594 usmrtili. Janž Adam baron Gall je bil 1640 kapetan v [[Karlovec|Karlovcu]], 1687 pa poveljnik v Otočcu.<ref>Valvasor XI/616;XII/64,96</ref> Baron Erazem Gall je bil leta 1688 kapetan v [[Pazin]]u.<ref>Valvasor XI/376</ref> Že leta 1475 je prvi iz rodbine Gallov Ulrik padel pod turškim mečem pri [[Brežice|Brežicah]].<ref>Valvasor XV/611</ref> Takrat je v turško-bosansko ujetništvo padel Viljem Gall in so zanj morali plačati 1000 goldinarjev odškodnine.<ref>Valvasor XV/375</ref> Žiga Gall je bil nemški vitez in je padel leta 1478 pri Königsbergu (sedanji [[Kaliningrad]]) <ref>Valvasor XV/377</ref> Janž pl. Gall z Rožeka je med letoma 1529 in 1574 služil kot vojak in tudi diplomat. Kariero je začel s sodelovanjem v obrambi [[Dunaj]]a med turškim obleganjem. Leta 1535 je skupaj z Žigo Višnjegorskim (nem. Weichselbergerjem) kot poslanik potoval na turški dvor, leta 1536 pa v Italijo in Francijo. Od 1538 – 40 je bil zastavonoša v Bihaću, kapetan v Repiču, med letoma 1545-47 stotnik v Senju. == Pomembne osebnosti == Galli so kot plemiči služili svoji deželi in vladarju v vojski in civilni upravi ter se udejstvovali kot cerkveni dostojanstveniki. Pomembni gospodje in baroni Galli so bili: *[[Andrej pl. Gall Gallenstein]], (*1444, † 1492), [[duhovnik]], [[menih]] *[[Janž pl. Gall z Rožeka]], [[vojak]] in [[diplomat]] *[[Krištof Gall pl. Gallenstein]], vojak in diplomat == Posesti == Rodbina je imela največ posesti na [[Kranjska|Kranjskem]], ter se razširila na [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]]. Posedovali so sledeče gradove oziroma gospoščine: a) na Kranjskem: *grad [[Grad Podpeč|Podpeč (Gallenstein)]] (po 1248 do 1300 - 1570), *grad [[Grad Rožek (Rudolfseck)|Rožek (Rudolfseck)]] (od 1365 do konca 17. st.), *grad [[Grad Lebek|Lebek]] (1315 - 1392), *grad [[Grad Brežice|Brežice]] (1586 - 1604), *grad [[Grad Šentjurjeva gora|Šentjurjeva gora]] (1580 - 1623), *grad [[Grad Rakovnik, Šentrupert|Rakovnik pri Šentrupertu]] (1640 - 1665), *grad [[Grad Motnik|Motnik]] (po 1360 - 1564), *grad [[Grad Žebnik|Žebnik]] (1493 – 1497, 1517 - 1581), *gradič [[Gradič Češnjice|Češnjice]] (1550 - 1605), *grad [[Grad Medija|Medija]] (1504 - 1556), *dvorec [[Dvorec Rocen|Rocen]] (1535 - 1650), *grad [[Grad Knežija|Knežija]] (1550 - 1688), *grad [[Grad Luknja|Luknja]] (1545 - 1624), *dvorec [[Dvorec Praproče|Praproče]] (1568 -1650), *dvorec [[Dvorec Mala Loka|Mala Loka (Kleinlack]] (1471 - 1607, 1634 - 1653), *dvorec [[Dvorec Grič|Grič]] (1500 - 1650), *dvorec [[Dvor Brinje|Brinje]] (1645 - 1675), *dvorec [[Dvorec Gabrje|Gabrje]] (1580 - 1642), *dvorec [[Dvorec Hotemež|Hotemež]] (1682 - 1702), *grad [[Grad Mirna|Mirna]] *dvorec [[Dvorec Golo|Golo (Gallhof)]] (1758 - 1765), b) na Koroškem: *grad [[Grad Pukštajn|Pukštajn]] (1322 - 1335; 1369 - po 1516), *grad [[Grad Vodriž|Vodriž]] (1546 - 1606), *grad [[Grad Suha|Suha]] (Neuhaus) (1574 - 1598), *gradič [[Gradič Miklavž|Miklavž]] (1550 - 1605), *gradič [[Grad Libeliče|Libeliče]] (Eberwein (Leifling))(1601 - 1629), *dvor [[Dvor Slovenj Gradec|Stolp Slovenj Gradec]] (1661 - 1687), *dvorec [[Dvor Galenhofen|Galenhofen]] (pred 1471 - 1600), c) na Štajerskem: *grad [[Grad Limbuš|Limbuš]] (1513 - 1594), *grad [[Grad Frauheim|Frauheim]] (cca 1450 - 1514), *grad [[Grad Hartenštajn|Hartenštajn]] (1599 - 1630, 1637 - 1648), d) v Spodnji Avstriji: *grad [[Grad Asparn|Asparn]] na Zayi (1558 - 1611), *grad [[Grad Loosdorf|Loosdorf]] (1531 - 1606), *grad [[Grad Stronsdorf|Stronsdorf]] (1590 - 1609), == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Janez Vajkard Valvasor, ''Slava vojvodine Kranjske'', Izbrana poglavja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] cgeex8vsqwmsxwmb9n3fqgpzm32ov7g 0 464760 6749764 6749429 2026-09-12T18:23:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nanoškrbina 6749764 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |image= |caption= |other_names= Bátsmegyei / Báchmegyey / Báchmegyei / Bácsmegyey / Bácsmegyei |predikat= de Páris et Nagy-Báts |country= [[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] |founded= 16. stoletje |founder= Benedikt Báchmegyei |}} '''Rodbina Bátsmegyey''', je bila stara ogrska plemiška rodbina na območju Železne županije, ter današnjega Prekmurja. == Viri == * Johann Siebmacher: Siebmachers Allgemeine Wappenbuch - Band Ungarn {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{nanoškrbina}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] 4widmsieepwjvntfy4nvnf75kh0lqdx 0 472758 6749900 6347345 2026-09-13T05:14:38Z Οἶδα 194481 Prestavljanje iz [[Category:Filmi Gaumont Film Company|kategorije Filmi Gaumont Film Company]] v [[Category:Filmi Gaumont|kategorijo Filmi Gaumont]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6749900 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Peti element | image = | caption = | director = [[Luc Besson]] | producer = [[Patrice Ledoux]] | screenplay = {{plainlist| * Luc Besson * [[Robert Mark Kamen]] }} | story = Luc Besson | starring = {{plainlist| * [[Bruce Willis]] * [[Gary Oldman]] * [[Ian Holm]] * [[Chris Tucker]] * [[Milla Jovovich]] }} | music = [[Éric Serra]] | cinematography = [[Thierry Arbogast]] | editing = Sylvie Landra | studio = {{ubl|[[Columbia Pictures]]|[[Gaumont Film Company|Gaumont]]}} | distributor = Gaumont Buena Vista International<ref>{{navedi splet |url=http://cinema.encyclopedie.films.bifi.fr/index.php?pk=28733 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141012215118/http://cinema.encyclopedie.films.bifi.fr/index.php?pk=28733 |archivedate=12 October 2014 |work=[[Ciné-Ressources]] |title=Le Cinquième élément |trans-title =The Fifth Element|accessdate=30 January 2015 |language=fr}}</ref> <!-- Do not add the US or UK distributors here, please; see WP:FILMRELEASE. --> | released = {{Film date|1997|5|7|df=y}}<!-- Do not add the US or UK release dates here, please; see WP:FILMRELEASE. --> | runtime = 126 minut<ref>{{navedi splet |url=http://www.classification.gov.au/Pages/View.aspx?sid=efS4GKZLZW5p%2b3Q1vBuCSg%253d%253d&ncdctx=0VmOzoahxx%2b8qmylqLZ0EWLLIIx0N1daLqvpGxOrywuxHmycQQCl0YYgCNyvFNIxamsC5lQNLVh7BwRvZVqV1A%253d%253d |title=Fifth Element, The Le Cinquieme Elemente |work=[[Australian Classification Board]] |access-date=11 April 2015 |archive-date=2015-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150930153210/http://www.classification.gov.au/Pages/View.aspx?sid=efS4GKZLZW5p%2b3Q1vBuCSg%253d%253d&ncdctx=0VmOzoahxx%2b8qmylqLZ0EWLLIIx0N1daLqvpGxOrywuxHmycQQCl0YYgCNyvFNIxamsC5lQNLVh7BwRvZVqV1A%253d%253d |url-status=dead }}</ref> | country = Francija | language = angleščina | budget = 90 milijonov USD{{sfn|Besson|1997|page=11}}<ref name=roger>{{navedi splet|last=Ebert |first=Roger |authorlink=Roger Ebert |url=http://www.rogerebert.com/reviews/the-fifth-element-1997 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140828023452/http://www.rogerebert.com/reviews/the-fifth-element-1997 |archivedate= 28 August 2014|title=The Fifth Element |website=RogerEbert.com |date=9 May 1997 |accessdate=28 January 2015}}</ref><ref name=slate>{{navedi splet|last=Edelstein |first=David |url=http://www.slate.com/articles/arts/movies/1997/05/unmitigated_gaul.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141027030934/http://www.slate.com/articles/arts/movies/1997/05/unmitigated_gaul.html |archivedate=27 October 2014 |title=Unmitigated Gaul: The Fifth Element and Irma Vep |work=[[Slate (magazine)|Slate]] |date=11 May 1997 |accessdate=28 January 2015}}</ref>{{sfnm|1a1=Mazdon|1y=2000|1p=110|2a1=Hayward|2y=2009|2p=91}}<!-- See talk page. We have referenced information that the films budget was $50 million (<ref name=alice>), $70 million (<ref name=todd><ref name=special>), $80 million (<ref name=faber><ref name=stephen>) and $100 million(<ref name=filmtracks>) however we have four references that it was $90 million so this figure has been accepted--> | gross = 263,9 milijona USD<ref name=mojo>{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=fifthelement.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150122210247/http://boxofficemojo.com/movies/?id=fifthelement.htm |archivedate=22 January 2015 |title=The Fifth Element (1997) |website=[[Box Office Mojo]] |accessdate=30 January 2015}}</ref> }} '''''Peti element''''' ({{jezik-fr|Le Cinquième Élément}}) je francoski [[znanstvenofantastični film]] iz leta 1997, ki ga je režiral in zanj skupaj z [[Robert Mark Kamen|Robertom Markom Kamenom]] napisal scenarij [[Luc Besson]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Bruce Willis]], [[Gary Oldman]] in [[Milla Jovovich]]. Glavno dogajanje je postavljeno v [[23. stoletje]], ko odgovornost za preživetje sveta pade na taksista in nekdanjega majorja [[Specialne sile|specialnih sil]] Korbena Dallasa (Willis), ki mu mlada ženska (Jovovich) pade v leteči taksi. Skupaj poskušata najti mistične kamne štirih elementov, ki so ključni za zaščito Zemlje pred napadom zlobne kozmične entitete. Besson je začel pisati zgodbo, ki se je kasneje postala osnova za film, pri šestnajstih letih, 22 let pred premiero filma.<ref>{{navedi splet |url=http://www.allmovie.com/movie/the-fifth-element-v154944 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140804003851/http://www.allmovie.com/movie/the-fifth-element-v154944 |archivedate=4 August 2014 |title=The Fifth Element (1997) |work=[[AllMovie]] |accessdate=30 January 2015}}</ref> Želel ga je posneti v [[Francija|Franciji]], toda niso uspeli najti ustreznih prostorov, zato je snemanje potekalo v [[London]]u in [[Mavretanija|Mavretaniji]]. Striparja [[Jean Giraud|Jean »Moebius« Giraud]] in [[Jean-Claude Mézières]], katerih dela so predstavljala navdih za dele filma, sta prevzela scenografijo, [[Jean-Paul Gaultier]] pa kostumografijo. [[Slika:The Fifth Element.jpg|thumb|right|250px|Leteče policijsko plovilo, uporabljeno v filmu]] Film je bil premierno predvajan 7. maja 1997 in je naletel na večinoma dobre ocene kritikov, čeprav je tudi polariziral kritike. Označili so ga tako za najboljšo, kot tudi najslabšo poletno filmsko uspešnico vseh časov<ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/blogs/legacy/markkermode/2012/08/summer_blockbusters_-_your_bes.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150130034640/http://www.bbc.co.uk/blogs/legacy/markkermode/2012/08/summer_blockbusters_-_your_bes.html |archivedate=30 January 2015 |title=Summer Blockbusters – Your Best and Worst |last1=Kermode |first1=Mark |authorlink=Mark Kermode |date=28 August 2012 |publisher=[[BBC]] |accessdate=30 January 2015}}</ref> in tudi za [[kultni film]]<ref name=cbs>{{navedi splet |url=http://www.cbsnews.com/news/jean-paul-gaultier-fashions-wild-child/ |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141021083156/http://www.cbsnews.com/news/jean-paul-gaultier-fashions-wild-child/ |archivedate=21 October 2014 |title=Jean Paul Gaultier: Fashion's wild child |last1= Teichner |first1=Martha |date=22 January 2012 |work=[[CBS News]] |accessdate=28 January 2015}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rottentomatoes.com/m/resident_evil_extinction/news/1662363/milla_jovovich_on_resident_evil_and_her_ultraviolet_beef/ |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141030091431/http://www.rottentomatoes.com/m/resident_evil_extinction/news/1662363/milla_jovovich_on_resident_evil_and_her_ultraviolet_beef/ |archivedate=30 October 2014|title=Milla Jovovich on Resident Evil And Her Ultraviolet Beef |last1=Yamato |first1=Jen |date=13 August 2007 |work=[[Rotten Tomatoes]] |accessdate=11 December 2014}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://io9.com/5663948/luc-bessons-next-film-is-the-fifth-element-to-the-power-of-ten |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120807183748/http://io9.com/5663948/luc-bessons-next-film-is-the-fifth-element-to-the-power-of-ten |archivedate=7 August 2012 |title=Luc Besson's next film is 'The Fifth Element to the power of ten' |last1=Woerner |first1=Meredith |date=14 October 2010 |work=[[io9]] |accessdate=11 December 2014}}</ref>. Finančno je bil zelo uspešen, saj je prinesel več kot 263 milijona USD prihodkov<ref name=mojo/> ob 90-milijonskem proračunu. S tem je bil najdražji evropski film do tedaj.<ref name=alice>{{navedi knjigo |last=LaPlante |first=Alice |authorlink= |title=Playing for Profit: How Digital Entertainment is Making Big Business Out of Child's Play |url=https://books.google.com/books?id=9uBnZHmg3VYC&pg=PA58&dq=%22fifth+element%22+expensive+french&hl=en&sa=X&ei=uLGUUb-hFuKiigfcuYDABg&ved=0CEIQ6AEwAw#v=onepage&q=%22fifth%20element%22%20expensive%20french&f=false |year=1999 |publisher=John Wiley & Sons |location= |isbn=978-0-471-29614-0 |page=58}}</ref> == Vloge == {{Div col}} * [[Bruce Willis]] kot Korben Dallas * [[Milla Jovovich]] kot Leeloo * [[Gary Oldman]] kot Jean-Baptiste Emmanuel Zorg * [[Ian Holm]] kot Vito Cornelius * [[Chris Tucker]] kot Ruby Rhod * [[Luke Perry]] kot Billy Masterson * [[Brion James]] kot general Munro * [[Tom Lister Jr.|Tommy "Tiny" Lister Jr.]] kot predsednik Lindberg * [[Lee Evans (komik)|Lee Evans]] kot Fog * [[Charlie Creed-Miles]] kot David * [[Tricky (glasbenik)|Tricky]] kot Right Arm * [[John Neville (actor)|John Neville]] kot general Staedert * [[John Bluthal]] kot profesor Pacoli * [[Mathieu Kassovitz]] kot ropar * [[Christopher Fairbank]] kot Mactilburgh * [[Kim Chan]] kot g. Kim * [[Al Matthews (igralec)|Al Matthews]] kot general Tudor * [[Maïwenn Le Besco]] kot diva Plavalaguna {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Luc Besson}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Luca Bessona]] [[Kategorija:Filmi leta 1997]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Kultni filmi]] [[Kategorija:Filmi o starodavnih astronavtih]] [[Kategorija:Filmi o nezemeljskem življenju]] [[Kategorija:Vesoljski pustolovski filmi]] [[Kategorija:Filmi Gaumont]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Akcijsko pustolovski filmi]] b3ndldi19n675oivjpvst7bq3zmjm4t 0 473298 6749898 6602625 2026-09-13T05:14:37Z Οἶδα 194481 Prestavljanje iz [[Category:Filmi Gaumont Film Company|kategorije Filmi Gaumont Film Company]] v [[Category:Filmi Gaumont|kategorijo Filmi Gaumont]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6749898 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Léon | image = Leon the Professional.png | caption = logotip filma | director = [[Luc Besson]] | writer = Luc Besson | producer = [[Patrice Ledoux]] | starring = {{Plainlist| * [[Jean Reno]] * [[Gary Oldman]] * [[Natalie Portman]] * [[Danny Aiello]] }} | music = [[Éric Serra]] | cinematography = [[Thierry Arbogast]] | editing = Sylvie Landra | studio = Les Films du Dauphin<Ref name="bifi" /> | distributor = Gaumont Buena Vista International (France)<Ref name="bifi">{{navedi splet|url=http://cinema.encyclopedie.films.bifi.fr/index.php?pk=56053&_ga=2.122144267.1082295839.1563303675-262964486.1557257221|publisher=Bifi.fr|title=Léon (1993) Luc Besson|accessdate=July 16, 2019|language=fr}}</ref> | released = 14. september 1994<ref>{{navedi splet |url=https://www.natalieportman.com/films/filmography/leon-the-professional-1994/ |title=Leon the Professional - 1994 |website=natalieportman.com |access-date=16 July 2019 |archive-date=2019-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190716175540/https://www.natalieportman.com/films/filmography/leon-the-professional-1994/ |url-status=dead }}</ref> | runtime = 110 minut | country = Francija | language = angleščina | budget = 16 milijonov USD<ref name="the-numbers">{{navedi splet | title = Box Office Information for Léon | url = http://www.the-numbers.com/movies/1994/0PROF.php | website = [[The Numbers (website)|The Numbers]] | accessdate = 4 April 2010 | archive-date = 2011-06-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110611060614/http://www.the-numbers.com/movies/1994/0PROF.php | url-status = dead }}</ref> | gross = $46,1 milijona USD<ref>{{navedi splet|author=JP |url=http://www.jpbox-office.com/fichfilm.php?id=4251 |title=Léon (The Professional) (1994) |publisher=JPBox-Office |accessdate=25 November 2016}}</ref> }} '''''Léon''''' je francoski [[akcijski film|akcijski]] [[filmski triler]]<ref>{{cite magazine|url=https://www.maxim.com/entertainment/how-luc-bessons-leon-professional-created-new-type-action-movie|title=How Luc Besson's 'LEON: THE PROFESSIONAL’ created a new type of action movie|magazine=[[Maxim (magazine)|Maxim]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.allmovie.com/movie/the-professional-v133866|title=The Professional (1994) - Luc Besson - Synopsis, Characteristics, Moods, Themes and Related|website=AllMovie}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.boxofficemojo.com/movies/?id=professional.htm|title=The Professional (1994) - Box Office Mojo|website=www.boxofficemojo.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rogerebert.com/reviews/the-professional-1994|title=The Professional Movie Review (1994)|last=Ebert|first=Roger|publisher=rogerebert.com|access-date=12 October 2016}}</ref> iz leta 1994, ki ga je režiral in zanj napisal scenarij [[Luc Besson]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Jean Reno]], [[Gary Oldman]] in [[Natalie Portman]], za katero je bil to filmski debi. Zgodba prikazuje poklicnega morilca Léona (Reno), ki nerad prevzame skrb za 12-letno Mathildo (Portman) po tem, ko ji družino umori skorumpiran agent za boj proti mamilom Norman Stansfield (Oldman). Léon in Mathilda razvijeta nenavadni odnos, med tem ko jo uči za poklicno morilko. Film je bil premierno prikazan 14. septembra 1994 v francoskih kinematografih in je naletel na dobre ocene kritikov, bil je tudi zmerno finančno uspešen z več kot 46 milijonov USD prihodkov ob 16-milijonskem proračunu. Nominiran je bil za sedem [[nagrada César|nagrad César]], osvojil pa češkega leva za najboljši tujejezični film. Na strani [[Rotten Tomatoes]] ima oceno 73%.<ref>{{rotten-tomatoes|id=professional|title=Léon: The Professional}}. [[Flixster]]. Retrieved 28 October 2014</ref> == Vloge == * [[Jean Reno]] kot Léon Montana * [[Natalie Portman]] kot Mathilda Lando * [[Gary Oldman]] kot Norman Stansfield * [[Danny Aiello]] kot Tony * [[Michael Badalucco]] kot Mathildin oče * [[Ellen Greene]] kot Mathildina mačeha * Elizabeth Regen kot Mathildina sestra * Peter Appel kot Malky * [[Adam Busch]] kot Manolo * [[Joseph Malerba]] kot specialec * [[Maïwenn]] kot blondinka * [[George Martin (ameriški igralec)|George Martin]] kot receptor * [[Jean-Hugues Anglade]] kot Cameo * [[Keith A. Glascoe]] kot Benny == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Luc Besson}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Luca Bessona]] [[Kategorija:Filmi leta 1994]] [[Kategorija:Francoski filmi]] [[Kategorija:Akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o ameriški mafiji]] [[Kategorija:Filmi o morilcih]] [[Kategorija:Filmi o sirotah]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Filmi o naročenih umorih]] [[Kategorija:Filmi Gaumont]] bz2ffmad0kxwrn2kax7rqnnro5u4r2t 0 474381 6749974 6749560 2026-09-13T10:11:59Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Grabenski (plemiška rodbina)]] 6749974 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grabenski (plemiška rodbina)]] kgnrwdiskpxzgj7fxksr7b7d29xlgoj 0 474827 6749970 6749505 2026-09-13T10:11:19Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Grabenski (plemiška rodbina)]] 6749970 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grabenski (plemiška rodbina)]] kgnrwdiskpxzgj7fxksr7b7d29xlgoj 0 480078 6749972 6749502 2026-09-13T10:11:39Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Grabenski (plemiška rodbina)]] 6749972 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grabenski (plemiška rodbina)]] kgnrwdiskpxzgj7fxksr7b7d29xlgoj 0 480082 6749975 6749498 2026-09-13T10:12:09Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Grabenski (plemiška rodbina)]] 6749975 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grabenski (plemiška rodbina)]] kgnrwdiskpxzgj7fxksr7b7d29xlgoj 0 484547 6749943 6664179 2026-09-13T08:14:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749943 wikitext text/x-wiki '''Žepna''' [[Pištola|pištola]] je katera koli majhna, pol-avtomatska pištola v velikosti žepa (ali redkeje derringerji ali majhni revolverji), primerna za skrito nošenje v plašču, jakni ali žepu hlač. Žepne pištole so bile v ZDA priljubljene do petdesetih in šestdesetih let, ko je večina držav sprejemala zakone, ki so omejevali ali prepovedovali nošenje skritega orožja. Vendar pa je sprejetje zakonov o izdaji dovoljenj za [[strelno orožje]] sredi devetdesetih let dvajsetega stoletja privedlo do ponovne popularnosti žepne pištole v [[ZDA]] in ustvarilo nove trge za majhno, preprosto, zanesljivo in skrito strelno orožje. V splošni rabi je izraz žepna pištola zgolj opisen, toda "mišja pištola" (ki se uporablja zlasti za tiste najmanjšega kalibra) je pogosto neugodna. Prav tako so žepne pištole zaradi svoje majhnosti pogosto združene s posebnimi ponudbam sobotnega večera(Saturday night specials) , kar je še en pogumen izraz, ki so običajno poceni pištole majhnega kalibra.<ref name="McLeod">{{navedi knjigo |author=McLeod, Terence | title=Concealable Pocket Pistols, How to choose and use small-caliber handguns | publisher=Paladin Press | place=Boulder, Colorado | year=2001 |isbn=1-58160-279-0}}</ref> ==Zgodovina== Žepna pištola je nastala sredi 17. stoletja kot majhna, prikrita kremenica, znana kot pištola Queen Anne, pištola za plašč ali žepna pištola. Uporabljali so ga v celotnem 18. stoletju in se iz orožja, rezerviranega za bogate, razvili v navadno oboroženo orožje v širši uporabi, saj jih je v začetku 19. stoletja izdelovalo vse več proizvajalcev. [[File:Remington Double Deringer.jpg|thumb|Original Remington Model 95 derringer]] Prvotna žepna pištola iz 19. stoletja je bila Philadelphia Deringer. Pojav kovinske kartuše nam je dal klasični dvojni sod .41 Rimfire Remington Model 95, ki je dosegel tako široko priljubljenost, da je popolnoma zasenčil vse druge modele in postal sinonim za besedo "Derringer". Konstrukcijo Remingtona z dvojnimi cevmi še vedno izdelujejo (150 let po prvi uvedbi) ameriški Derringer, Bond Arms in Cobra Arms, ki izdelujejo derringe v različnih kalibrih od .22 dolge do .45 Merilnik Colt & .410. <ref name="Ramage2008">{{navedi knjigo|last=Ramage|first=Ken|title=Gun Digest 2009|url=https://books.google.com/books?id=ft0GxbxMw6IC&pg=PA308|date=2008|publisher=F+W Media, Inc|location=Iola, Wisconsin|isbn=0-89689-647-1|page=308}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[File:Ndwik.jpg|thumb|left|.32 caliber Smith & Wesson Safety Hammerless]] Uvedene konec 19. stoletja snubljene revolverje, kot so "Banker Special", "Sheriff's Model" in "Shopkeeper Special", so revolverje Colt Single Action Army izdelali Colt's Manufacturing Company. <ref name="Adler">{{navedi knjigo | last = Adler | first = Dennis| authorlink = | title =Colt Single Action: From Patersons to Peacemakers | publisher = Chartwell Books | year = 2008| location = Edison, New Jersey| pages = 309| isbn = 978-0-7858-2305-6}}</ref> Modeli Smith & Wesson Safety Hammerless so bili izdelani od leta 1887 do tik pred drugo svetovno vojno. Z 5-valjnim cilindrom so bili komore v .32 S&W ali .38 S&W. Najpogosteje so jih izdelovali z 2-palčnimi, 3-palčnimi ali 3,5-palčnimi sodi. <ref name=supica>{{navedi knjigo|title=Standard Catalog of Smith & Wesson|last=Supica|first =Jim|author2=Richard Nahas |edition =3|pages=78–79, 151|publisher=F+W Media, Inc|location=Iola, Wisconsin|year=2007|ISBN =978-0-89689-293-4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|title=The History of Smith & Wesson Firearms|url=https://archive.org/details/historyofsmithwe0000dean|first= Dean K.|last= Boorman |page=[https://archive.org/details/historyofsmithwe0000dean/page/38 39]|publisher =Globe Pequot|year= 2002 |ISBN =978-1-58574-721-4 }}</ref> Ti vrhunski revolverji so bili zasnovani za hitro ponovno polnjenje in skrito nošenje, saj je bilo kladivo notranje in se ob revolverju ne bi zataknilo iz žepa. Imeli so tudi varnost oprijema. Znani so bili pod imenom "The New Departure", da bi odražali nov pristop podjetja k oblikovanju revolverjev. <ref name=supica/> Zasnova teh revolverjev žrtvuje moč in domet za okretnost in prikrivanje. Podobni modeli brez kladiva so se izkazali za priljubljene pri drugih proizvajalcih, kot sta Iver Johnson in Harrington & Richardson. Leta 1952 je Smith & Wesson predstavil sodobnejši model ejektorja Smith & Wesson Centennial Model 40.'''[[Smith_%26_Wesson_Centennial#Model_40_and_42|Smith & Wesson Centennial Model 40]].''' [[Image:Colt 1903 right side.jpg|thumb|Colt Model 1903 Pocket Hammerless]] Colt Model 1903 Pocket Hammerless je 9-strelna, 32-milimetrska kalibra ACP, samonapolnilna, polavtomatska pištola, ki jo je zasnoval John Browning, izdelala pa jo je Colt Patent Firearms Manufacturing Company iz Hartforda v zvezni državi Connecticut. Colt Model 1908 Pocket Hammerless je različica kalibra .380 ACP z 8 posnetki, predstavljena pet let kasneje. Kljub naslovu "brez kladiva" ima model 1903 kladivo. Pokrit je in skrit pred očmi pod zadnjim delom drsnika. To omogoča, da se pištola hitro in gladko vzame iz žepa, ne da bi se zaskočila. [[File:Browning FN-1906 pistol variants.jpg|thumb|left|Browning pocket FN1906 pistols, .25 Auto, various issues. Three different Safe systems.]] Prve široko uporabljene in uspešno polavtomatske žepne pištole .25 ACP so bile FN Model 1905, Colt Model 1908 Vest Pocket in kasneje Baby Browning. FN 1905 je bil zasnovan in v prodaji skupaj z vložkom .25 ACP leta 1905. M1905 je zelo majhna polavtomatska pištola s sedmim strelnim orožjem, enojnim delovanjem. Odlikuje ga varovalka za oprijem in ročna varovalka s palcem, ki drsnik zaklene v zaprtem položaju. [[File:FN Model 1910 IMG 3065.jpg|thumb|right|FN Model 1910]] Model FN 1910, znan tudi kot Browning model 1910, je bil odhod za Browninga. Pred tem so njegove zasnove izdelovali tako FN v Evropi kot Colt Firearms v ZDA. Ker ga Colt ni hotel izdelovati, se je Browning odločil, da bo ta model patentiral in izdeloval samo v Evropi. Ta pištola, predstavljena leta 1910, je uporabljala novo lokacijo delujoče vzmeti, ki je obkrožala cev. Ta lokacija je postala standard v prihodnjem orožju, kot sta Walther PP in ruski Makarov. Model 1910 je v kompaktnem paketu vključil standardni Browningov mehanizem za streljanje in zaščito za oprijem, skupaj z varnostjo revije in zunanjo varnostno ročico (znano kot "trojna varnost"). Na voljo je bil v kalibrih .32 ACP (8-shot) in .380 ACP (7-shot), v proizvodnji pa je ostal do leta 1983. Kalibre je mogoče zamenjati samo s spremembo cevi. Za evropske žepne pištole velja omeniti tudi Mauserjev model 1910 in Mauserjev model 1914, ki sta opremljena z .25 ACP oziroma .32 ACP, tako z blažilnim kot brez kladiva, ki sta bili zelo priljubljeni kot civilne majhne pištole. Različica .32ACP je bila za Kriegsmarine in varnostne sile tretjega rajha dovolj močna in predelana kot Mauserjev model 1934, z le manjšimi spremembami. Mauser HSC, izdelan med vojno leta .32 ACP za mornarico in kasneje policijske in vojaške enote, je po vojni doživel znatno proizvodnjo in prodajo (nadgrajen na .380 ACP) in je bil uspešno predstavljen na ameriškem trgu. [[File:Flickr - ~Steve Z~ - Colt Detective Special 1960 (1).jpg|thumb|left|Colt Detective Special]] Colt Detective Special je ohišje iz ogljikovega jekla z dvojnim delovanjem, 6-metrskim revolverjem. Kot pove že ime "Special Detective", so ta modelni revolver kot prikrito orožje uporabljali policijski detektivi v civilu. Izdelan je bil bodisi z 2-palčnim ali 3-palčnim sodom. Detective Special, predstavljen leta 1927, je bil prvi snubnosed revolver, izdelan s sodobnim nihajnim okvirjem. Že od samega začetka je bil zasnovan za komore za močnejše kartuše, kot je .38 Special, ki velja za močan kaliber za takratni žepni revolver. [[File:Das walther ppk.jpg|thumb|The Walther PPK pistol is famous as fictional secret agent [[James Bond (character)|James Bond]]'s gun in many of the [[James Bond (film series)|films]] and [[James Bond novels|novels]]: [[Ian Fleming]]'s choice of the Walther PPK directly influenced its popularity and its notoriety.<ref>{{navedi knjigo |title=The Complete Encyclopedia of Pistols and Revolvers |first=A. E. |last=Hartink |year=1996 |location=[[Lisse]] |publisher=Rebo |page=368 |isbn=978-9-03661-510-5}}</ref><ref name="CIA">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/about-cia/cia-museum/spy-fi-archives/item19.html |title=James Bond's Walther PPK |website=CIA Museum |date=8 November 2007 |accessdate=15 January 2015 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080109124624/https://www.cia.gov/about-cia/cia-museum/spy-fi-archives/item19.html |archivedate=9 January 2008}}</ref>]] Pištole serije Walther PP (Polizeipistole ali policijska pištola) so bile predstavljene leta 1929 in so med prvimi uspešnimi polavtomatskimi pištolami z dvojnim delovanjem, ki jih je razvil nemški proizvajalec orožja Carl Walther GmbH Sportwaffen. <ref>{{navedi splet |url=http://www.waltherarms.com/about-walther/#.U4_dpprwBLN |title=About Walther |website=Walther Arms |accessdate=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605213907/http://www.waltherarms.com/about-walther#.U4_dpprwBLN |archive-date=5 June 2014 |url-status=dead }}</ref><ref name="Bishop2002"/> Odlikujejo jih izpostavljena kladiva, tradicionalni sprožilni mehanizem z dvojnim delovanjem <ref name="Janes-Infantry-Weapon">{{navedi splet |url=http://www.janes.com/articles/Janes-Infantry-Weapons/Walther-PP-and-PPK-self-loading-pistols-Germany.html |title=Walther PP and PPK self-loading pistols (Germany) |website=Jane's Infantry Weapons |publisher=Janes.com |date=28 February 2012 |accessdate=7 November 2012 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110322035701/http://www.janes.com/articles/Janes-Infantry-Weapons/Walther-PP-and-PPK-self-loading-pistols-Germany.html |archivedate=22 March 2011}}</ref> in fiksni sod, ki deluje tudi kot vodilo za povratno vzmet. Na voljo je bil v kalibrih .32 ACP (9 strelov) in .380 ACP (8 strelov). Walther PP in manjši modeli PPK so bili priljubljeni med evropsko policijo in civilisti, ker so bili zanesljivi in ​​prikriti. Ostali bi standardna policijska pištola za večino Evrope tudi v sedemdesetih in osemdesetih letih. Med drugo svetovno vojno so bili izdani nemški vojski, vključno z Luftwaffejem. <ref name="Bishop2002">{{navedi knjigo |last=Bishop |first=Chris |title=The Encyclopedia of Weapons of World War II |url=https://books.google.com/books?id=MuGsf0psjvcC |year=2002 |publisher=Sterling Publishing Company, Inc. |isbn=978-1-58663-762-0}}</ref> [[File:Model 36 38 calibre Smith & Wesson which was issued to women in the NSW Police.jpg|thumb|left|Smith & Wesson Model 36]] Smith & Wesson Model 36 je bil zasnovan v dobi tik po drugi svetovni vojni, ko je Smith & Wesson prenehal proizvajati vojne materiale in nadaljeval normalno proizvodnjo. Za Model 36 so zasnovali majhen revolver s petimi streli, ki ga je mogoče prikriti, z 2-palčnim sodom, ki bi lahko sprožil močnejšo .38 posebno kartušo. Ker starejši I-okvir ni mogel prenesti te obremenitve, je bil zasnovan nov okvir, ki je postal J-okvir. Nova zasnova je bila predstavljena na konvenciji Mednarodnega združenja šefov policije (IACP) leta 1950 in je bila pozitivno sprejeta. Glasovalo se je o poimenovanju novega revolverja in zmagalo je ime "Chiefs Special". <ref name="Reference">[[Massad Ayoob|Ayoob, Massad]]. ''Greatest Handguns of the World'' (Krause Publications, Inc., 2010<!--city?-->) p. 208; Jinks, Roy G. ''History of Smith & Wesson'' (Beinfeld Publishing,<!--city?-->1977), p. 225.</ref> Zaradi velikega povpraševanja je bila 3-palčna (76 mm) izvedba izvedbe takoj začela s proizvodnjo. Na voljo je bil v modri ali ponikljani izvedbi. <ref name="ReferenceA">"Armed for Personal Defense" By Jerry Ahern</ref> Izdelovali so ga kot "Chiefs Special" do leta 1957, ko je nato postal model 36. Smith & Wesson bosta predstavila tudi modela Smith & Wesson Centennial (modeli brez kladiva) in Smith & Wesson Bodyguard (zaviti kladivi). [[File:9-мм пистолет Макарова с патронами.jpg|thumb|Makarov pistol]] Pištola Makarov je bila predstavljena leta 1951. Kot novo stransko orožje za vse sovjetske vojaške, policijske in varnostne sile naj bi jo nosili v kuburi in v tajnosti. Še vedno ga lahko najdemo v prvi liniji z rusko vojsko, policijo in varnostnimi silami. Makarov je srednje velika, 9-metrska, 9x18 mm, v celoti izdelana jeklena pištola z povratnim udarom. Splošna postavitev in postopek tračnega traku pištole Makarov je podoben postopku Walther PP. <ref name="Kinard2004"/> Kartuša 9 × 18 mm je praktična kartuša v pištolah s povratnim udarom; proizvajajo ugledno raven energije iz pištole zmerne teže in velikosti. Drugi, močnejši vložki so bili uporabljeni pri oblikovanju pištol s povratno pištolo, vendar Makarov v svojih oblikovalskih elementih velja za posebej dobro uravnoteženega. <ref name="Kinard2004">{{navedi knjigo|last=Kinard|first=Jeff |title=Pistols: An Illustrated History of Their Impact|url=https://books.google.com/books?id=ZVnuHX_6bG0C&pg=PA260|accessdate=10 July 2013|year=2004|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-85109-470-7|pages=257, 259–260}}</ref> [[Image:Beretta950JetfireandClip-Open.jpg|thumb|left|Beretta .25ACP Jetfire with the tip-up barrel open]] Beretta 950 so polavtomatske pištole z 9 streli, .25 ACP (Jetfire) ali .22 Short (Minx), ki jih je Beretta predstavila leta 1952. Gradijo na dolgi vrsti majhnih in kompaktnih žepnih pištol proizvajalca Beretta. So zelo preproste in zanesljive pištole s povratnim udarom z enojnim sprožilnim mehanizmom. <ref name="Ahern2010">{{navedi knjigo|last=Ahern|first=Jerry|title=Gun Digest Buyer's Guide to Concealed-Carry Handguns|url=https://books.google.com/books?id=LyoEmeSwGwgC&pg=PA220|date=2010|publisher=Gun Digest Books|location=Iola, Wisconsin|isbn=1-4402-1743-2|page=220}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njihovi okviri so izdelani iz aluminijeve zlitine, drsniki in sodi so iz ogljikovega jekla. <ref name="Ayoob2011">{{navedi knjigo|last=Ayoob|first=Massad|authorlink=Massad Ayoob|title=Gun Digest Book of Beretta Pistols: Function, Accuracy, Performance|url=https://books.google.com/books?id=koebTYhoV9wC&pg=PA12|year=2011|publisher=Gun Digest Books|location=Iola, Wisconsin|isbn=1-4402-2653-9|pages=12–18}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Imajo edinstven prekucni sod za lažje natovarjanje. Zgodnji modeli (* 950 * in * 950B * pred letom 1968) nimajo varnostnega vzvoda, namesto tega pa na kladivu uporabljajo zarezo za pol pipe. Kasnejši modeli (* 950BS * po letu 1968) so opremljeni z ročno varnostno ročico. <ref name="Ayoob2011"/><ref name="Wilson2008">{{navedi knjigo|last=Wilson|first=R. L.|title=The World of Beretta: An International Legend|url=https://books.google.com/books?id=V69NAQAACAAJ|year=2008|publisher=Book Sales, Incorporated|isbn=978-0-7858-2104-5|page=57}}</ref> Leta 1984 je Beretta predstavila različico z dvojnim delovanjem Beretta 21A Bobcat. Leta 1996 so predstavili večjo .32 ACP Beretta 3032 Tomcat. [[File:MP25 1.jpg|thumb|Raven MP25]] Zakon o nadzoru pištole iz leta 1968, ki prepoveduje uvoz poceni pištol, je Georgea Jenningsa zasnoval Raven MP-25, poceni polavtomatsko pištolo ACP s 7 streli .25. Jennings je s proizvodnjo krokarja iz brizganega Zamaka, cinkove zlitine, zmanjšal stroške na minimum. Na voljo je v kromirani, satenasti nikelj ali črni barvi. Ročaji so lahko leseni ali imitacijski biserni ročaji. Raven je bil imenovan kot prvotno podjetje "Ring of Fire". <ref name="Freudenberg2014">{{navedi knjigo|last=Freudenberg|first=Nicholas|title=Lethal But Legal: Corporations, Consumption, and Protecting Public Health|url=https://books.google.com/books?id=6M3RAgAAQBAJ&pg=PA48|date=2014|publisher=Oxford University Press, US|isbn=978-0-19-993720-2|pages=48–52}}</ref> Skupaj z Jennings Firearms (kasneje Bryco Arms, zdaj Jimenez Arms), Phoenix Arms, Lorcin Engineering Company, Davis Industries in Sundance Industries, so bili znani po izdelavi podobnih pištol iz posebne vrste cinkove zlitine v soboto zvečer. <ref name="pbs1">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/guns/ring/companies.html|title=Hot Guns: Ring of Fire|work=Frontline|publisher=PBS|accessdate=January 13, 2015}}</ref> [[File:H&K P7 (6825671856).jpg|thumb|left|H&K PSP]] Leta 1976 je bil predstavljen Heckler & Koch P7 (AKA: PSP). To so bile majhne 9-metrske, 9-milimetrske pištole Luger, ki so imele edinstveno varnost oprijema sprednjega jermena, ki jim je omogočala varno nošenje, ne le v kovčku, ampak skrito v žepu. Zasnovani so bili tako, da nadomestijo .32 ACP Walther PP v nemškem servisu s podobno veliko, a učinkovitejšo pištolo Parabellum 9 × 19 mm. Med letoma 1982–1983 je P7 prejel več modifikacij, predvsem za obravnavo povpraševanja na ameriškem trgu in preferenc strelcev. Te spremembe so povzročile model P7M8. Nov vzvod za sprostitev revije (na voljo na obeh straneh okvirja) je bil nameščen tik pod zaščito sprožilca, kar je oblikovalce prisililo, da so spremenili okvir pištole in revijo. <ref>{{navedi splet|url=http://hkp7.com/psp.htm|title=Heckler & Koch PSP and P7|accessdate=2009-05-23}}</ref> Sprožilec je bil opremljen s sintetičnim toplotnim ščitnikom, ki ščiti strelca pred prekomernim segrevanjem, namesto prejšnje sprostitve pete revije pa je bila dodana zanka za pritrditev vrvi. P7M13 je bil predstavljen tudi s 13-okroglo revijo z dvojnim skladom. <ref name="P7M13">{{navedi splet|url=http://hkp7.com/p7m13.htm|title=Heckler & Koch P7M13|accessdate=2009-05-23}}</ref> [[Image:LWS32.jpg|thumb|Seecamp LWS 32 .32 ACP semi-automatic pistol]] Sredi osemdesetih so bile predstavljene še posebej majhne in visokokakovostne žepne pištole, kot je 7-shot, .32 ACP Seecamp LWS 32. Te sodobne pištole z dvojnim delovanjem so varnejše za uporabo kot starejše enojne izvedbe. Pogosto se prodaja za bistveno več od maloprodajne cene 600 ameriških dolarjev. Sredi devetdesetih let je povpraševanje doslej presegalo ponudbo, da so se pogodbe za pištole prodale do dve leti pred izdelavo samih pušk, same puške pa so bile nato ob dobavi pogosto prodane za kar 1100 USD <ref name="Ayoob2011p37-47">{{navedi knjigo|last=Ayoob|first=Massad|authorlink=Massad Ayoob|title=Gun Digest Book of Beretta Pistols: Function, Accuracy, Performance|url=https://books.google.com/books?id=koebTYhoV9wC&pg=PA37|year=2011|publisher=Gun Digest Books|location=Iola, Wisconsin|isbn=1-4402-2653-9|pages=37–41}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Image:NAA22S.jpg|thumb|left|North American Arms model NAA22S mini-revolver, chambered in [[.22 Short]].]] Severnoameriški orožni mini revolverji (pogosto imenovani derringerji) so revolverji z enojnim delovanjem, 22 strelnih orožij .22, ki imajo zasnovo sprožilca. Spominjajo na žepne revolverje s konca 19. stoletja, le veliko manjši in v celoti izdelani iz nerjavečega jekla. <ref name="Peterson2011">{{navedi knjigo|last=Peterson|first=Phillip|title=Gun Digest Book of Modern Gun Values|url=https://books.google.com/books?id=HSMK1WNMbMYC&pg=PA195|year= 2011|publisher=Gun Digest Books|location=Iola, Wisconsin|isbn=1-4402-1835-8|page=195}}</ref> Mini revolverje je leta 1978 razvil Freedom Arms, ki jih je leta 1990 prenehal prodajati, nato pa jih je prodal Severnoameriškemu orožju. Od takrat je Severnoameriško orožje nadalje razvilo zasnovo in prešlo na zasnovo varnostnega valja, ki ima zareze, obdelane na polovici komore. Posledično lahko revolver varno nosite z vsemi petimi komorami, tako da kladivo naslonite v varnostno zarezo. Starejše mini revolverje NAA je mogoče brezplačno nadgraditi s to nadgradnjo zasnove varnostnega cilindra lastniku, preprosto tako, da starejši mini revolver NAA vrnejo podjetju North American Arms za nadgradnjo. [[File:Kel-Tec-P-11.jpg|thumb|9mm Luger Kel-Tec-P-11 with its 10 shot magazine]] V zadnjem času so bile predstavljene sodobne pištole s polimernimi okvirji, kot sta 8-shot, .32 ACP Kel-Tec P-32 in 9 mm Luger Kel-Tec P11. P-11 uporablja aluminijast sprejemnik v polimernem ohišju oprijema, pritrjenem s polimernimi zatiči. Diapozitiv, cev in reža so jekleni. Standardna revija vsebuje 10 krogov ali 12 krogov v zveznih državah, ki niso omejene na 10 krožne revije. Oba se prilegata na dno pištole. Pri raztovorjenem 17,1 oz (480 g) je pištola sama razmeroma lahka. P-11 nima zunanje ročne varnosti, temveč se zanaša na dolg in močan samo sprožilni sprožilec dvojnega delovanja (DAO), ki zahteva 9 kilogramov pritiska, da se prepreči nenamerno praznjenje. Vzmet strelnega čepa in kladivo z majhno maso preprečujeta praznjenje, če pištolo pade. P-11 bo sprejel tudi nekaj revij serije Smith & Wesson 59. <ref>[http://kel-tec-cnc.com/p11.html "P-11." Kel-Tec. ''Kel-Tec-CNC.com''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080214023249/http://www.kel-tec-cnc.com/p11.html |date=14 February 2008 }}</ref> Razpoložljiv adapter se ovije okoli dna 15-okroglih revij Smith & Wesson v 59 slogu. Majhni P11-ji so predstavili koncept "subcompact". Spodbujanje drugih proizvajalcev, kot sta Glock in Springfield Armory, da uvedejo podobne pištole. [[File:Glock 26 (6971790359).jpg|thumb|left|The subcompact Glock 26 with [[Tritium illumination#Uses|tritium night sights]] in 9×19mm Parabellum]] Glock 26 je "subcompact" različica dimenzij 9 × 19 mm, zasnovana za skrito nošenje in je bila uvedena leta 1995, predvsem za civilni trg. Odlikuje ga manjši okvir v primerjavi z Glockom 19, s pištolskim ročajem, ki podpira le dva prsta, krajšim cevjo in drsnikom ter dvostopenjskim nabojnikom s standardno prostornino 10 krogov. Tovarniška revija s podaljškom +2 ima kapaciteto 12 krogov. Poleg tega bodo v Glocku 26 delovale tovarniške revije Glock 17, Glock 18 in Glock 19 s prostornino 15, 17, 19, 31 in 33 krogov. Več kot le "skrajšani" Glock 19, zasnova podkompakt Glock 26 je zahteval obsežne predelave okvirja, blokirnega bloka in sklopa vzmeti, ki ima dvojno povratno vzmet. ==Kalibri== Polavtomatske žepne pištole so običajno starejšega kalibra .22 LR, .25 ACP, .32 ACP in .380 ACP. Vendar pa so novejši subkompaktni modeli narejeni tudi v 9 mm Luger, .40 Smith & Wesson in .45 ACP. Te pištole imajo običajno prostornino revije od 5 do 10 nabojev. Žepni revolverji se običajno gibljejo od .22 LR do .38, posebej za starejše modele. Vendar pa so novejši modeli narejeni tudi v .357 Magnum. Ti revolverji običajno imajo od 5 do 9 nabojev, odvisno od kalibra. Odstranjevalniki, kot je starejši Remington Model 95, so bili komorni za .41 Rimfire. Vendar pa so sodobni derringerji opremljeni za vse, od .22 LR do .45-70 vladnih, celo granate .410, puške, pri čemer so .22 LR, .357 Magnum in .45 Colt med najbolj priljubljenimi kalibri. Danes so dvojni sodniki običajni. Izdelani pa so bili tako enojni kot tudi štirje sodčki. ==Skrito nošenje orožja== Žepne pištole, kot že ime pove, so običajno majhne pištole, ki jih nosimo v plašču, jakni ali hlačnem žepu. Uporabljajo se za skrito nošenje tistih, ki si želijo ločeno samoobrambno pištolo ali ki želijo imeti rezervno pištolo. So pištole za usmerjanje in streljanje, namenjene hitremu delovanju z eno roko. Tipična žepna pištola .25 ACP je zasnovana za delo od blizu in ima doseg približno 7,5 metra. <ref>[https://www.chuckhawks.com/25_concealed_carry_pistols.htm .25 ACP Pocket Pistols] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250709145248/https://www.chuckhawks.com/25_concealed_carry_pistols.htm |date=2025-07-09 }}. Chuck Hawks. 2013</ref> [[File:Best-pocket-holster.gif|thumb|right|An example of a Beretta TomCat pocket pistol in a leather holster]] Žepne pištole so običajno brez kladiva, izdelane z zaobljenimi robovi in ​​z malo krmilnimi elementi, da preprečijo zatikanje in jih olajšajo za uporabo. Revolverji so običajno tudi brez kladiva ali pa imajo zavita ali celo kladiva kladiva, kar omogoča hitro vlečenje pištole z majhnim tveganjem, da bi se zataknila na oblačilih. Zavite in brez kladiva modele lahko izstrelite celo skozi žep plašča ali jakne. <ref>[https://www.usconcealedcarry.com/five-shot-snubnosed-revolver/ Gun Review: 5-Shot Snub-Nosed Revolver]. Scott W. Wagner. 06/17/2015</ref> Medtem ko nekatere cenejše polavtomatske pištole najbolje nosite s prazno komoro, so kakovostnejše žepne pištole zasnovane tako, da jih nosite z okroglo komoro in z varnostno vpeto (ON). Številne starejše pištole (in celo nekateri revolverji) so imele tudi varnost za oprijem za dodatno varnost. Vendar so novejše pištole z dvojnim delovanjem izdelane brez ročno upravljanih varovalk, vendar z dolgimi in težkimi sprožilci - podobno kot revolverji. Žepne kubure so zelo priporočljive za varnejše nošenje žepnih pištol, pri čemer je običajna praksa, da kuburo (včasih z drugim žepom, vstavljenim v kuburo) nosite v sprednjem ali zadnjem žepu hlač, v žepu pa nič drugega lahko vleče pištolo. Najbolj priljubljeni modeli žepnih kubur so ponavadi narejeni iz usnja, ki je nameščen v obliki, s težkim slojem usnja, ki se nosi zunaj telesa, da se prepreči tisk obrisa pištole na tesna oblačila, čeprav se uporabljajo tudi kubure Kydex, zlasti za debelejše žepne pištole. kar bi dodana debelina usnjene kubure povzročila preveliko skupno debelino. Priporočljiva je uporaba slojev vlage in parne pregrade v kuburi, prišiti bližje telesu v kuburi, da se prepreči poškodba konca žepne pištole zaradi znoja. Ta dodatna plast služi tudi za povečanje udobja pri nošenju in za preprečevanje razpok ali mehurja kože pod kuburo zaradi ponavljajočega se drgnjenja ali trenja, ki se lahko pojavi med hojo, tekom ali tekom. Nekateri ljubitelji orožja se norčujejo iz žepnih pištol, ki trdijo, da zaradi majhnosti, majhnega kalibra in slabih pogledov ne zagotavljajo ustrezne samoobrambe. Kljub temu prodane številke govorijo o široki stopnji priljubljenosti, nekateri modeli imajo več kot 3 milijone v 30 ali več letih. ==Modeli== ===Pol-avtomatske pištole=== [[File:Beretta Model 21 In Hand.jpg|thumb|Beretta Model 21]] [[File:Colt Pocket .25Auto Hummerless.jpg|thumb|Two variants of the Colt Model 1908 Vest Pocket.]] [[File:Kahrcm9palm.jpg|thumb|Kahr CM9 subcompact 9x19mm]] [[Image:Kel-Tec P-32 (Yaf).jpg|right|thumb|[[Kel-Tec P-32]] .32 ACP semi-automatic pistol]] *[[AMT Backup]] *[[Beretta 21 Bobcat]] *[[Beretta 950]] *[[Beretta 3032 Tomcat]] *[[Bersa Thunder 380]] *[[Bryco Arms/Jennings Firearms/Jimenez Arms|Bryco Arms]] *[[Colt Model 1903 Pocket Hammer]] *[[Colt Model 1903 Pocket Hammerless]] *[[Colt Model 1908 Vest Pocket]] *[[Diamondback DB9]] *[[FN Model 1903]] *[[FN M1905|FN Model 1905]] *[[FN Model 1910]] *[[FN Baby Browning]] *[[Heckler & Koch P7]] *[[Kahr P series|Kahr P380, P9, P40, P45]] *[[Kahr K9]] *[[Kahr CW series|Kahr CW380]] *[[Kahr P series#CW Budget Line|Kahr CW9]] *[[Kahr MK9]] *[[Kahr PM series|Kahr PM9, PM40, PM45]] *[[Kel-Tec PF-9]] *[[Kel-Tec P-11]] *[[Kel-Tec P-32]] *[[Kel-Tec P-3AT]] *[[Kevin ZP98]] *[[Kimber Solo]] *[[Korovin pistol]] *[[Glock#Variants|Glock 26, 27, 36, and variants]] *[[Makarov pistol]] *[[North American Arms|North American Arms Guardian]] *[[Ortgies 7.65 mm Semi-Automatic Pistol|Ortgies semi-automatic pistol]] *[[PSM pistol|PSM]] *[[Raven Arms MP-25]] *[[Ruger LCP]] *[[Ruger LC9]] *[[Rohrbaugh R9]] *[[Seecamp]] LWS32/LWS38 . *[[SIG Sauer P238]] *[[SIG Sauer P290]] *[[SIG Sauer P365]] *[[Smith & Wesson Bodyguard 380|M&P Bodyguard 380]] *[[HS2000#Variants|Springfield Armory XD-S]] *[[Taurus TCP]] *[[Walther PP]] *[[Walther TPH]] ===Revolverji=== [[File:Ruger-LCR-38-sp-front-quarter.jpg|thumb|Ruger LCR in 38 Special +P]] [[File:Smith & Wesson Model 642 LS Ladysmith (8212014974).jpg|thumb|Smith & Wesson Model 642 LS Ladysmith]] *[[Charter Arms]] *[[Colt Cobra]] *[[Colt Detective Special]] *[[Kimber Manufacturing|Kimber K6 series]] *[[North American Arms|North American Arms Mini-Revolver]] *[[Ruger LCR]] *[[Ruger SP101]] *[[Smith & Wesson Model 36]] *[[Smith & Wesson Model 340PD]] *[[Smith & Wesson Model 640]] *[[Smith & Wesson Bodyguard]] *[[Smith & Wesson Centennial]] *[[Smith & Wesson Safety Hammerless]] *[[Taurus Model 85]] *[[Velo-dog]] ===Derringerji=== [[File:American Corp. Derringer M1.jpg|thumb|[[.380 ACP]] caliber American Derringer M1]] *[[Remington Model 95]] *[[American Derringer|American Derringer M1]] *[[Bond Arms]] *[[COP .357 Derringer]] *[[Davis Industries|Davis D Models]] *[[DoubleTap derringer]] *[[High Standard|High Standard D100]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20060519100715/http://www.smallestguns.com/ Smallest Guns] – website listing information and links about many pocket pistols. *[http://www.mouseguns.com/pocksize.htm Defining A True Pocket Pistol] [[Kategorija:Polavtomatske pištole]] p4x2xlhdd7yc3gyxbiat1ks22zot6rb 0 489126 6749971 6749537 2026-09-13T10:11:29Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Grabenski (plemiška rodbina)]] 6749971 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grabenski (plemiška rodbina)]] kgnrwdiskpxzgj7fxksr7b7d29xlgoj 1 489134 6749902 6749367 2026-09-13T05:17:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Herren von Graben (plemiška rodbina)]] na [[Pogovor:Grabenski (plemiška rodbina)]]: (pogovor) 6170687 wikitext text/x-wiki == Naslov == Tole prestavljanje imena po mojem mnenju ni primerno. Že Valvazor je pisal o gradu Graben in o vitezih Grabenskih s Kamna (von Graben von Steini). Ali ne bi bilo lepše pisati o Rodbini Graben (ali Grabenskih), kot pa vsi ti nemški naslovi?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:21, 11. januar 2021 (CET) : Naslove člankov rodbin običajno pišemo brez nazivov, zato predlagam prestavitev na naslov Grabenski. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:29, 10. februar 2024 (CET) q2ygr4r0e4f2kjs92ixw26g734fty15 6749904 6749902 2026-09-13T05:18:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Grabenski (plemiška rodbina)]] na [[Pogovor:Herren von Graben (plemiška rodbina)]] prek preusmeritve: Povrni 6170687 wikitext text/x-wiki == Naslov == Tole prestavljanje imena po mojem mnenju ni primerno. Že Valvazor je pisal o gradu Graben in o vitezih Grabenskih s Kamna (von Graben von Steini). Ali ne bi bilo lepše pisati o Rodbini Graben (ali Grabenskih), kot pa vsi ti nemški naslovi?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:21, 11. januar 2021 (CET) : Naslove člankov rodbin običajno pišemo brez nazivov, zato predlagam prestavitev na naslov Grabenski. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:29, 10. februar 2024 (CET) q2ygr4r0e4f2kjs92ixw26g734fty15 6749908 6749904 2026-09-13T05:19:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Herren von Graben (plemiška rodbina)]] na [[Pogovor:Grabenski (plemiška rodbina)]] prek preusmeritve: (pogovor) 6170687 wikitext text/x-wiki == Naslov == Tole prestavljanje imena po mojem mnenju ni primerno. Že Valvazor je pisal o gradu Graben in o vitezih Grabenskih s Kamna (von Graben von Steini). Ali ne bi bilo lepše pisati o Rodbini Graben (ali Grabenskih), kot pa vsi ti nemški naslovi?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:21, 11. januar 2021 (CET) : Naslove člankov rodbin običajno pišemo brez nazivov, zato predlagam prestavitev na naslov Grabenski. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:29, 10. februar 2024 (CET) q2ygr4r0e4f2kjs92ixw26g734fty15 6749910 6749908 2026-09-13T05:20:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Naslov */ odgovor 6749910 wikitext text/x-wiki == Naslov == Tole prestavljanje imena po mojem mnenju ni primerno. Že Valvazor je pisal o gradu Graben in o vitezih Grabenskih s Kamna (von Graben von Steini). Ali ne bi bilo lepše pisati o Rodbini Graben (ali Grabenskih), kot pa vsi ti nemški naslovi?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:21, 11. januar 2021 (CET) : Naslove člankov rodbin običajno pišemo brez nazivov, zato predlagam prestavitev na naslov Grabenski. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:29, 10. februar 2024 (CET) ::Prestavljeno --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:20, 13. september 2026 (CEST) h7cbkqvtj8lhltylip0auwhcrf8czf8 6749912 6749910 2026-09-13T05:20:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6749912 wikitext text/x-wiki == Naslov == Tole prestavljanje imena po mojem mnenju ni primerno. Že Valvazor je pisal o gradu Graben in o vitezih Grabenskih s Kamna (von Graben von Steini). Ali ne bi bilo lepše pisati o Rodbini Graben (ali Grabenskih), kot pa vsi ti nemški naslovi?--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 10:21, 11. januar 2021 (CET) : Naslove člankov rodbin običajno pišemo brez nazivov, zato predlagam prestavitev na naslov Grabenski. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:29, 10. februar 2024 (CET) ::Prestavljeno. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 07:20, 13. september 2026 (CEST) ddqhoorwk20cvyv27qf3bu0zxfs9mvk 0 494162 6749607 6673690 2026-09-12T12:31:58Z Andrejj 94 dodal [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1976]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749607 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šola | name = Srednja strojna šola Novo mesto | location = Šolski center Novo mesto | image = Šolski_center_Novo_mesto.jpg | streetaddress = Šegova ulica 112 | city = Novo mesto | postcode = 8000 | principal = Sebastijan Brežnjak | type = Javna šola | region = Jugovzhodna Slovenija | website = https://www.sc-nm.si/sss/ }} '''Srednja strojna šola Novo mesto''' je organizacijska enota [[Šolski center Novo mesto|Šolskega centra Novo mesto]] z največjim številom izobraževalnih programov na Šolskem centru. Trenutni ravnatelj je Sebastijan Brežnjak. == Izobraževalni programi == * Srednje strokovno izobraževanje - SSI (4 leta) ** strojni tehnik ** tehnik mehatronike * Srednje poklicno izobraževanje - SPI (3 leta) ** avtoserviser ** avtokaroserist ** mehatronik operater ** inštalater strojnih inštalacij ** oblikovalec kovin-orodjar ** strojni mehanik ** Programi se izvajajo v šolski in [[vajeništvo|vajeniški]] obliki. * Poklicno tehniško izobraževanje - PTI (2 leti). Namenjeno je vsem, ki končajo srednje poklicno izobraževanje, zato ga pogosto imenujemo tudi program 3+2. ** strojni tehnik PTI ** avtoservisni tehnik PTI ** tehnik mehatronike PTI * Pomočnik v tehnoloških procesih - SKR (2 leti) [[Slika:Srednja strojna šola Novo mesto - programi.jpg|levo|sličica|800x800_pik|Šola izvaja več izobraževalnih programov]] {{clear left}} == Zunanje povezave == * [http://www.sc-nm.si/sss/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Šolski center Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1976]] p4mya465uk35rqqnufbgpcucsj9rlnb 6749608 6749607 2026-09-12T12:38:20Z Andrejj 94 | established = [[1976]] 6749608 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šola | name = Srednja strojna šola Novo mesto | location = Šolski center Novo mesto | image = Šolski_center_Novo_mesto.jpg | streetaddress = Šegova ulica 112 | city = Novo mesto | postcode = 8000 | principal = Sebastijan Brežnjak | type = Javna šola | established = [[1976]] | region = Jugovzhodna Slovenija | website = https://www.sc-nm.si/sss/ }} '''Srednja strojna šola Novo mesto''' je organizacijska enota [[Šolski center Novo mesto|Šolskega centra Novo mesto]] z največjim številom izobraževalnih programov na Šolskem centru. Trenutni ravnatelj je Sebastijan Brežnjak. == Izobraževalni programi == * Srednje strokovno izobraževanje - SSI (4 leta) ** strojni tehnik ** tehnik mehatronike * Srednje poklicno izobraževanje - SPI (3 leta) ** avtoserviser ** avtokaroserist ** mehatronik operater ** inštalater strojnih inštalacij ** oblikovalec kovin-orodjar ** strojni mehanik ** Programi se izvajajo v šolski in [[vajeništvo|vajeniški]] obliki. * Poklicno tehniško izobraževanje - PTI (2 leti). Namenjeno je vsem, ki končajo srednje poklicno izobraževanje, zato ga pogosto imenujemo tudi program 3+2. ** strojni tehnik PTI ** avtoservisni tehnik PTI ** tehnik mehatronike PTI * Pomočnik v tehnoloških procesih - SKR (2 leti) [[Slika:Srednja strojna šola Novo mesto - programi.jpg|levo|sličica|800x800_pik|Šola izvaja več izobraževalnih programov]] {{clear left}} == Zunanje povezave == * [http://www.sc-nm.si/sss/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Šolski center Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1976]] e3np4ftc8yzaekc6do0febjt0jk6bij 6749651 6749608 2026-09-12T14:30:43Z Andrejj 94 Logotip 50 let strojnega tehnika 6749651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Šola | name = Srednja strojna šola Novo mesto | location = Šolski center Novo mesto | size = 120px | image = Logotip 50 let strojnega tehnika - Srednja strojna šola Novo mesto.jpg | streetaddress = Šegova ulica 112 | city = Novo mesto | postcode = 8000 | principal = Sebastijan Brežnjak | type = Javna šola | established = [[1976]] | region = Jugovzhodna Slovenija | website = https://www.sc-nm.si/sss/ }} '''Srednja strojna šola Novo mesto''' je organizacijska enota [[Šolski center Novo mesto|Šolskega centra Novo mesto]] z največjim številom izobraževalnih programov na Šolskem centru. Trenutni ravnatelj je Sebastijan Brežnjak. == Izobraževalni programi == [[Slika:Šolski_center_Novo_mesto.jpg|desno|sličica|Strojna šola je del Šolskega centra Novo mesto]] * Srednje strokovno izobraževanje - SSI (4 leta) ** strojni tehnik ** tehnik mehatronike * Srednje poklicno izobraževanje - SPI (3 leta) ** avtoserviser ** avtokaroserist ** mehatronik operater ** inštalater strojnih inštalacij ** oblikovalec kovin-orodjar ** strojni mehanik ** Programi se izvajajo v šolski in [[vajeništvo|vajeniški]] obliki. * Poklicno tehniško izobraževanje - PTI (2 leti). Namenjeno je vsem, ki končajo srednje poklicno izobraževanje, zato ga pogosto imenujemo tudi program 3+2. ** strojni tehnik PTI ** avtoservisni tehnik PTI ** tehnik mehatronike PTI * Pomočnik v tehnoloških procesih - SKR (2 leti) [[Slika:Srednja strojna šola Novo mesto - programi.jpg|levo|sličica|800x800_pik|Šola izvaja več izobraževalnih programov]] {{clear left}} == Zunanje povezave == * [http://www.sc-nm.si/sss/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Srednje šole v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Šolski center Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1976]] 4yrkqcenb8j3t8x7ilhnvxscin4d8rl 0 496918 6749787 6561234 2026-09-12T18:51:55Z Majochka 139555 6749787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|ženski [[judo]]}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v judu}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v judu 2021|Lizbona 2021]] |do 57 kg}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v judu 2024|Zagreb 2024]] |do 57 kg}} }} '''Kaja Kajzer Žabkar''', [[Slovenci|slovenska]] [[judoistka]], * [[31. januar]] [[2000]]. Kaja Kajzer Žabkar je članica [[Judo klub Bežigrad|Judo kluba Bežigrad]]. Zmagala je na turnirju Tel Aviv Grand Prix 2020 in v svojem prvem nastopu na [[Evropsko prvenstvo v judu|evropskem prvenstvu]] leta [[Evropsko prvenstvo v judu 2021|2021]] v [[Lizbona|Lizboni]] je osvojila srebrno medaljo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/kaja-kajzer-srebrna-marusa-stangar-klonila-v-borbi-za-bron/576889 |title=Kaja Kajzer srebrna, Maruša Štangar klonila v borbi za bron |accessdate=2021-04-17 |date=2021-04-16 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio-judo}} {{DEFAULTSORT:Kajzer, Kaja}} [[Kategorija:Slovenski judoisti]] [[Kategorija:Judoisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Judoisti Poletnih olimpijskih iger 2024]] 12eatn3qo83o0jwvmr6rg0vjsh9eeyx 0 511107 6749871 5634061 2026-09-12T23:01:21Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] 6749871 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] kxsbf43qqzndrtbrkvd48anafrnclt8 0 511110 6749868 5634070 2026-09-12T23:00:13Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] 6749868 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] 1qqaiieghdlwmyoogk61l1vnqv0ff9t 0 512842 6749899 6279666 2026-09-13T05:14:37Z Οἶδα 194481 Prestavljanje iz [[Category:Filmi Gaumont Film Company|kategorije Filmi Gaumont Film Company]] v [[Category:Filmi Gaumont|kategorijo Filmi Gaumont]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]] 6749899 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = 39 stopnic | image = The 39 Steps (1935) - poster.jpg | caption = filmski plakat | director = [[Alfred Hitchcock]] | producer = [[Michael Balcon]] | screenplay = {{Plainlist| * [[Charles Bennett (scenarist)|Charles Bennett]] * [[Ian Hay]] }} | based_on = {{based on|''[[The Thirty-Nine Steps]]''|[[John Buchan]]}} | starring = {{Plainlist| * [[Robert Donat]] * [[Madeleine Carroll]] * [[Lucie Mannheim]] * [[Godfrey Tearle]] }} | music = {{Plainlist| * [[Louis Levy]] * [[Jack Beaver]] (nenaveden)<ref>{{navedi knjigo |last=Sullivan |first=Jack |title=Hitchcock's Music |publisher=Yale University Press |year=2008 |page=325 |isbn=9780300134667 |url=https://books.google.com/books?id=W2Atc7d4XLMC&pg=PA325}}</ref> }} | cinematography = [[Bernard Knowles]] | editing = [[Derek N. Twist]] | studio = [[Gaumont British|Gaumont-British Picture Corporation]] | distributor = Gaumont British Distributors | released = {{Film date|df=yes|1935|06|06|London|1935|08|02|ZDA}} | runtime = 86 minut | country = Združeno kraljestvo | language = angleščina | budget = 50.000 £<ref>Alfred Hitchcock: Thirty-seven years after '39 Steps' Smith, Cecil. Los Angeles Times 27 Feb 1972: v2.</ref> | gross = }} '''''39 stopnic''''' ({{jezik-en|The 39 Steps}}) je britanski [[črno-beli film|črno-beli]] [[filmski triler]] iz leta 1935, ki ga je režiral [[Alfred Hitchcock]], v glavnih vlogah pa nastopata [[Robert Donat]] in [[Madeleine Carroll]]. Ohlapno temelji na pustolovskem romanu ''[[The Thirty-Nine Steps]]'' [[John Buchan|Johna Buchana]] iz leta 1915<ref name="39StepsHitchcockGuide">{{navedi splet|url=https://www.brentonfilm.com/articles/alfred-hitchcock-collectors-guide-the-39-steps-1935|title=Alfred Hitchcock Collectors' Guide: The 39 Steps (1935)|work=Brenton Film|date=February 2020}}</ref> in prikazuje kanadskega civilista Richarda Hannaya, ki se v [[London]]u zaplete v boj proti vohunski organizaciji ''39 stopnic'' in kraji britanskih vojaških skrivnosti. Ko ga po nedolžnem obtožijo umora protiobveščevalne agentke, pobegne na [[Škotska|Škotsko]] in se zaplete s privlačno Pamelo, ko poskuša razbiti vohunski obroč in oprati svoje ime. Film je bil premierno prikazan 6. junija 1935 v Združenem kraljestvu in 2. avgusta istega leta v ZDA. Z leti je dobil status klasike. Režiser in igralec [[Orson Welles]] ga je označil za mojstrovino, scenarist [[Robert Towne]] pa za »začetek vsega sodobnega eskapizma«.<ref>{{cite magazine|last1=Scragow|first1=Michael|title=Rewatching Hitchcock's "The 39 Steps"|url=https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/rewatching-hitchcocks-the-39-steps|magazine=The New Yorker|date=9 July 2012}}</ref> Velja za najboljšega od štirih celovečernih filmov, posnetih po romanu ''The Thirty-Nine Steps''.<ref name="39StepsHitchcockGuide"/> Leta 1999 ga je [[Britanski filmski inštitut]] uvrstil na četrto mesto lestvice stotih najboljših britanskih filmov [[20. stoletje|20. stoletja]]<ref>[http://www.bfi.org.uk/features/bfi100/1-10.html#4 The BFI 100: The 39 Steps"]. BFI.</ref>, leta 2021 pa [[The Daily Telegraph]] na drugo mesto lestvice najboljših britanskih filmov vseh časov.<ref>{{navedi splet|title=The 100 best British films of all time|url=https://www.telegraph.co.uk/films/0/best-british-films-all-time-movies-2021/|website=The Telegraph|date=3 July 2021}}</ref> ==Vloge== {{div col}} * [[Robert Donat]] kot Richard Hannay * [[Madeleine Carroll]] kot Pamela * [[Lucie Mannheim]] kot Annabella Smith * [[Godfrey Tearle]] kot profesor Jordan * [[Peggy Ashcroft]] kot Margare * [[John Laurie]] kot John * [[Helen Haye]] kot ga. Louisa Jordan * [[Frank Cellier (igralec)|Frank Cellier]] kot šerif Watson * [[Wylie Watson]] kot g. Memory * [[Gus McNaughton]] kot trgovski potnik * [[Jerry Verno]] kot trgovski potnik * [[Peggy Simpson]] kot dekla * [[Matthew Boulton (igralec)|Matthew Boulton]] kot lažni policist * [[Frederick Piper]] kot mlekar (nenaveden) * [[Ivor Barnard]] kot govornik na političnem zborovanju (nenaveden) * [[Elizabeth Inglis]] kot Pat (nenavedena) {{div col end}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Alfred Hitchcock}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Alfreda Hitchcocka]] [[Kategorija:Črno-beli filmi]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Vohunski filmi]] [[Kategorija:Filmski trilerji]] [[Kategorija:Misteriozni filmi]] [[Kategorija:Filmi o pregonu]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v London]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na vlak]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi Gaumont]] ie4wc94wvvexyyojo662bjpvoa03r78 14 512843 6749896 5649604 2026-09-13T05:13:45Z Οἶδα 194481 Οἶδα je prestavil_a stran [[Kategorija:Filmi Gaumont Film Company]] na [[Kategorija:Filmi Gaumont]]: ni splošno znana kot Gaumont Film Company 5649604 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|[[film]]ih, posnetih v studiu [[Gaumont Film Company]]}} [[Kategorija:Filmi po studiu|Gaumont Film Company]] 73hp4ujdnjsocyxrxw39l02dxhw6ygd 6749911 6749896 2026-09-13T05:20:21Z Οἶδα 194481 6749911 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|[[film]]ih, posnetih v studiu [[Gaumont]]}} [[Kategorija:Filmi po studiu|Gaumont]] 2cyul55djw4in44jgrhus405bv4784m 0 514449 6749863 6746926 2026-09-12T21:43:46Z SimondR 149974 Dopolnitev vsebine in virov ter slogovni popravki 6749863 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Rusko-ukrajinska vojna | map_label = | casualties3 = {{left|'''Civilne žrtve'''}}<br> * {{left|3.393 ubitih<ref>{{navedi splet|url=https://ukraine.un.org/sites/default/files/2021-10/Conflict-related%20civilian%20casualties%20as%20of%2030%20September%202021%20%28rev%208%20Oct%202021%29%20EN.pdf|title=Conflict-related civilian casualties in Ukraine}}</ref>}} * {{left|7.000–9.000 ranjenih<ref name="OHCHR"/>}}<br><br> Za žrtve zaradi invazije na Ukrajino leta 2022 glej [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] (ki ni vključena v zgornje podatke). | casualties2 = {{plainlist|{{flagicon|Rusija}} Rusija in zavezniki * 5.768 ubitih<ref name="OHCHR">{{navedi splet |url= https://www.radiosvoboda.org/a/news-oon-kst-gertv-boyovyh-donbas/31110937.html |title= ООН підрахувала кількість жертв бойових дій на Донбасі |work= [[Radio Liberty]] |date= 19 February 2021 |access-date= 19 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The overview of the current social and humanitarian situation in the territory of the Donetsk People's Republic as a result of hostilities between 23 and 29 January 2021 |publisher=Human rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic|url=http://eng.ombudsman-dnr.ru/the-overview-of-the-current-social-and-humanitarian-situation-in-the-territory-of-the-donetsk-peoples-republic-as-a-result-of-hostilities-between-23-and-29-january-2021/|access-date=3 February 2022}}</ref>{{efn|Vključno s 400-500 ruskimi vojaki (trditev ZDA, marec 2015)<ref name="Bellal2016">{{navedi knjigo |last=Bellal |first=Annyssa |url=https://books.google.com/books?id=IfX8CgAAQBAJ&pg=PA302 |title=The War Report: Armed Conflict in 2014 |publisher=Oxford University Press |year=2016 |isbn=978-0-19-876606-3 |page=302 |access-date=17 October 2016}}</ref>}} * 12.700–13.700 ranjenih<ref name="OHCHR" /> }} | casualties1 = {{plainlist|{{flagicon|Ukrajina}} Ukrajina in zavezniki * 4.619 ubitih<ref>{{navedi splet |url=http://memorybook.org.ua/index.htm |script-title=uk:Книга пам'яті загиблих |trans-title=Memorial Book to the Fallen |language=uk |work=Herman Shapovalenko, Yevhen Vorokh, Yuriy Hirchenko |access-date=31 January 2015 |archive-date=2022-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220311201026/https://memorybook.org.ua/index.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Книга пам'яті загиблих|url=https://memorybook.org.ua/units/krasnopol.htm|access-date=3 February 2022|website=memorybook.org.ua|archive-date=2015-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20151003020347/https://memorybook.org.ua/units/krasnopol.htm|url-status=dead}}</ref> * 9.700–10.700 ranjenih<ref name="OHCHR"/> * 70 pogrešanih<ref>{{navedi novice|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/unian-70-missing-soldiers-officially-reported-over-years-of-war-in-donbas.html|title=UNIAN: 70 missing soldiers officially reported over years of war in Donbas|publisher=Ukrainian Independent Information Agency|date=6 September 2019|access-date=6 September 2019}}</ref> * 2.768 zajetih<ref>{{navedi splet|url=http://en.molbuk.ua/podii-na-pivdennomu-shodi/88050-boyovyky-utrymuyut-u-poloni-180-ukrayinskykh-viyskovosluzhbovciv.html|title=Militants held in captivity 180 Ukrainian servicemen|access-date=16 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103942/http://en.molbuk.ua/podii-na-pivdennomu-shodi/88050-boyovyky-utrymuyut-u-poloni-180-ukrayinskykh-viyskovosluzhbovciv.html|archive-date=2 April 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Isaac Webb|url=https://www.themoscowtimes.com/2015/04/22/an-eye-for-an-eye-ukraines-pow-problem-a46006|title=An Eye for an Eye: Ukraine's POW Problem|url-status=live|work=[[The Moscow Times]]|date=22 April 2015|access-date=25 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518104331/http://themoscowtimes.com/opinion/opinion/article/an-eye-for-an-eye-ukraines-pow-problem/519579.html|archive-date=18 May 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://zik.ua/en/news/2015/05/02/donbas_rebels_still_hold_300_ukraine_army_servicemen_and_civilians_prisoners_586256|title=Donbas rebels still hold 300 Ukraine army servicemen and civilians prisoners|work=zik.ua|date=2 May 2015|accessdate=2022-03-08|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126160444/https://zik.ua/en/news/2015/05/02/donbas_rebels_still_hold_300_ukraine_army_servicemen_and_civilians_prisoners_586256|url-status=dead}}</ref> * 9.268 oseb se je po priključitvi pridružilo ruskim silam<ref>{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/ukraine/personnel.htm|title=Ukrainian Military Personnel|first=John|last=Pike|website=www.globalsecurity.org}}</ref> * 300+ [[T-64]] tankov<ref>{{navedi splet|url=https://www.depo.ua/rus/war/chomu-modernizaciya-tankiv-t-64-prinositsya-v-zhertvu-oplotam-20180517775415|title=В жертву "Оплотам": Почему тормозит модернизация Т-64|website=www.depo.ua}}</ref>}} | commander1 = {{plainlist| * {{flagicon|Ukraine}} [[Volodimir Zelenski]]<br />(2019–danes) * {{flagicon|Ukraine}} [[Petro Porošenko]]<br />(2014–2019) * {{flagicon|Ukraine}} [[Oleksander Turčinov]]<br />(vršilec dolžnosti predsednika; februar–junij 2014) }} | combatant2 = {{flagicon|Russia}} [[Rusija]] * {{flagicon image|Flag of Donetsk People's Republic.svg}} [[Donecka ljudska republika|Donecka LR]]{{efn|name=DonetskLuhanskRecognition|Donecka in Luganska ljudski republiki sta bili ruski marionetni republiki, ki sta enostransko razglasili neodvisnost od Ukrajine maja leta 2014 in nista bili mednarodno priznani. 30. septembra jih je Rusija formalno anektirala.}} * {{flagicon image|Flag of the Luhansk People's Republic.svg}} [[Luganska ljudska republika|Luganska LR]]{{efn|name=DonetskLuhanskRecognition}} {{ikonazastave|Severna Koreja}}[[Severna Koreja]]{{efn|Severna Koreja je od oktobra 2024 sodelovala z Rusijo s svojimi vojaškimi enotami.<ref name="The Guardian: North Korean Troops Deployed">{{navedi novice |last1=Graham-Harrison |first1=Emma |last2=McCurry |first2=Justin |name-list-style=and |date=10 October 2024 |title=North Koreans deployed alongside Russian troops in Ukraine, sources say |url=https://www.theguardian.com/world/2024/oct/10/north-korea-engineers-deployed-russia-ukraine |access-date=10 October 2024 |website=The Guardian}}</ref>}} {{clist |title=Podpirajo jo |{{flag|Belorusija}}{{efn|Ruskim silam je bilo omogočeno del invazije sprožiti z beloruskega ozemlja.<ref name="CNN invasion routes">{{navedi novice |last1=Lister |first1=Tim |last2=Kesa |first2=Julia |title=Ukraine says it was attacked through Russian, Belarus and Crimea borders |url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_82bf44af2f01ad57f81c0760c6cb697c |access-date=24. februar 2022 |publisher=[[CNN]] |date=24. februar 2022 |location=Kyiv |archive-date=24. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224071121/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_82bf44af2f01ad57f81c0760c6cb697c |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Murphy |first1=Palu |title=Troops and military vehicles have entered Ukraine from Belarus |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_d115a65e9b6348752422ad427fa83b95 |access-date=24. februarja 2022 |publisher=CNN |date=24. februar 2022 |archive-date=23. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223185404/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/ |url-status=live }}</ref> Beloruski predsednik [[Aleksander Lukašenko]] je tudi izjavil, da bi se v invazijo po potrebi lahko vključile beloruske sile,<ref>{{navedi splet |last1=Rodionov |first1=Maxim |last2=Balmforth |first2=Tom |url=https://www.reuters.com/world/europe/belarusian-troops-could-be-used-operation-against-ukraine-if-needed-lukashenko-2022-02-24/ |title=Belarusian troops could be used in operation against Ukraine if needed, Lukashenko says |agency=[[Reuters]] |date=25. februar 2022 |access-date=25. februarja 2022 |archive-date=25. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225020021/https://www.reuters.com/world/europe/belarusian-troops-could-be-used-operation-against-ukraine-if-needed-lukashenko-2022-02-24/ |url-status=live}}</ref> z beloruskega ozemlja so bili tudi izstreljene rakete v Ukrajino.<ref>{{navedi novice |title=Missiles launched into Ukraine from Belarus |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60542877 |work=BBC News |date=27. februar 2022 |access-date=27. februarja 2022 |archive-date=2. marca 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302125730/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60542877?pinned_post_locator=urn%3Aasset%3A4b1fae66-d68a-4ba0-9cb3-bf962c5a10d2 |url-status=live }}</ref> Ukrajinski uradniki so trdili, da so beloruske enote vstopile v Ukrajino.<ref>{{navedi splet|url=https://time.com/6152999/russia-ukraine-belarus-kharkiv/ |title=Ukrainian Official Says Belarus Has Joined the War, as Russia Pummels Kharkiv |website=Time |date=1. marec 2022 |access-date=1. marca 2022 |archive-date=2. marca 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202151/https://time.com/6152999/russia-ukraine-belarus-kharkiv/ |url-status=live}}</ref>}} |{{flag|Iran}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.mena-watch.com/drohnenkooperation-russland-iran/ |title=Verstärkte Drohnenkooperation zwischen Russland und dem Iran |agency=mena-watch |date=2023-08-25 |access-date=2024-04-23|url-status=live}}</ref> }} | combatant1 = {{UKR}} ---- {{clist |title=Podpirajo jo |{{flag|NATO}}{{efn|Orožje, vojaške vaje in splošna pomoč.}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29198497|title=Nato members 'send arms to Ukraine'|date=14 September 2014|work=BBC News}}</ref> |{{flag|Evropska unija}}<ref>[https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR16_32/SR_UKRAINE_EN.pdf "Eu assistance to Ukraine"]. European Court of Auditors. 2016. Retrieved 28 August 2021.</ref> }}<br> Za države, ki podpirajo Ukrajino med rusko invazijo leta 2022 glej: [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] | status = V teku, Rusija je Ukrajino [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|odkrito napadla]] 24. februarja 2022. | territory = Spremembe pred invazijo leta 2022 <br>{{bulleted list|[[Priključitev Krima Ruske federaciji|Priključitev Krima Ruske federacije]]|Okupacija dela krimskega polotoka v Hersonski oblasti (Strilkove) od marca do decembra 2014|ruske sile imajo pod nadzorom vzhodni [[Donbas]]}} | map_caption = | partof = [[Postsovjetski konflikti|postsovjetskih konfliktov]] | map_marksize = | map_size = | map_relief = | map_type = | coordinates = | place = [[Ukrajina]], [[Rusija]] | date = {{plainlist| 20. februar 2014{{efn|Glede datuma začetka aneksije ostajajo "nekatera protislovja in notranje težave".<ref name=Disunited>{{navedi knjigo |title=The Return of the Cold War: Ukraine, the West and Russia |last=McDermott |first=Roger N. |isbn=9781138924093 |location=London |pages=99–129|chapter=Brothers Disunited: Russia's use of military power in Ukraine |chapter-url=https://www.academia.edu/11853815 |doi=10.4324/9781315684567-5 |oclc=909325250 |editor-last1=Black |editor-first1=J.L. |editor-last2=Johns |editor-first2=Michael |year=2016}}</ref> Ukrajina trdi, da je 20. februar 2014 datum "začetka začasne okupacije Krima in Sevastopola s strani Rusije", sklicujoč se na časovni okvir, zapisan na ruski medalji "Za vrnitev Krima",<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/PV.7683&Lang=E |title=7683rd meeting of the United Nations Security Council. Thursday, 28 April 2016, 3 p.m. New York |quote=Mr. Prystaiko (Ukraine): ... In that regard, I have to remind the Council that the official medal that was produced by the Russian Federation for the so-called return of Crimea has the dates on it, starting with 20 February, which is the day before that agreement was brought to the attention of the Security Council by the representative of the Russian Federation. Therefore, the Russian Federation started – not just planned, but started – the annexation of Crimea the day before we reached the first agreement and while President Yanukovych was still in power.}}</ref> leta 2015 pa je ukrajinski parlament ta datum uradno določil kot takšen.<ref>{{navedi splet|title='Няша' Поклонська обіцяє бійцям 'Беркута' покарати учасників Майдану|url=https://www.segodnya.ua/ua/regions/krym/nyasha-poklonskaya-obeshchaet-boycam-berkuta-nakazat-uchastnikov-maydana-700800.html|access-date=3 February 2022|website=www.segodnya.ua|language=uk|archive-date=2020-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200110141947/https://www.segodnya.ua/ua/regions/krym/nyasha-poklonskaya-obeshchaet-boycam-berkuta-nakazat-uchastnikov-maydana-700800.html|url-status=dead}}</ref> 20. februarja 2014 je Vladimir Konstantinov, ki je bil takrat predsednik republiškega sveta Krima in predstavnik Stranke regij, izrazil svoje misli o odcepitvi regije od Ukrajine.<ref>{{navedi splet|title=Спікер ВР АРК вважає, що Крим може відокремитися від України|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/20/7015117/|access-date=3 February 2022|website=Українська правда|language=uk}}</ref> 23. februarja 2014 je bil ruski veleposlanik v Ukrajini Mihail Zurabov odpoklican v Moskvo zaradi "poslabšanja razmer v Ukrajini". V začetku marca 2015 je predsednik Putin v ruskem filmu o priključitvi Krima izjavil, da je operacijo za "vrnitev" Krima Rusiji ukazal po celonočnem nujnem sestanku 22. in 23. februarja 2014,<ref name=Disunited /><ref name="Yahoo News">{{navedi novice|url=https://news.yahoo.com/putin-describes-secret-operation-seize-crimea-212858356.html|title=Putin describes secret operation to seize Crimea|date=8 March 2015|work=Yahoo News |access-date=24 March 2015}}</ref> leta 2018 pa je ruski zunanji minister trdil, da je bil zgodnejši "datum začetka" na medalji posledica "tehničnega nesporazuma".<ref>{{navedi splet |url=https://www.unian.info/politics/2347252-two-headed-orwell.html |title=Russia's Orwellian 'diplomacy' |website=unian.info|access-date=30 January 2019}}</ref>|group=nb}} – v teku<br />({{age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=20|year1=2014}}) }} | caption = Vojaške razmere 12. marca 2022 med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ofenzivo 24. februarja]]<br />{{left|{{legend2|#e3d975|Pod nadzorom Ukrajine}}}}<br />{{left|{{legend2|#ebc0b3|Okupirano s strani Rusije in proruskih sil}}}} <br /> <small>Za bolj podroben zemljevid glej: [[:en:Template:Russo-Ukrainian War detailed map|podroben zemljevid rusko-ukrajinske vojne]]</small> | image_size = 320px | image = 2022 Russian invasion of Ukraine.svg | notes = }} <!-- Please don't run the markup together in a large block. Thank you. -->{{about|aktualni rusko-ukrajinski vojni|vojno, ki je potekala od 1917 do 1921|Sovjetsko-ukrajinska vojna|obsežno invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja|Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} '''Rusko-ukrajinska vojna'''{{efn|{{lang-ru|pоссийско-украинская война|rossijsko-ukrainskaja vojna}}; {{lang-uk|російсько-українська війна|rosijsko-ukrajins'ka vijna}}.}} je aktualna vojna, v kateri sodelujejo predvsem [[Rusija]], proruske sile, [[Severna Koreja]] in [[Belorusija]] na eni strani ter [[Ukrajina]] in njeni mednarodni podporniki na drugi strani. Konflikt se je začel februarja 2014 po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] in se je osredotočil na status [[Krim (polotok)|Krima]] in delov [[Donbas|Donbasa]], ki so mednarodno priznani kot del Ukrajine. Konflikt vključuje [[Priključitev Krima Ruske federacije|rusko priključitev Krima]] (2014), [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]] (od 2014 do danes), pomorske incidente, kibernetsko vojno in politične napetosti. Rusija je od leta 2014 dalje namenoma prikrivala svojo vpletenost in vojaško podpirala separatiste v Donbasu. Rusija je konca leta 2021 na meji vzpostavila obsežno vojaško prisotnost in 24. februarja 2022 začela [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|obsežno invazijo na Ukrajino]], ki še vedno poteka. Po protestih [[Evromajdan]] in [[Revolucija dostojanstva|Revoluciji dostojanstva]], ki je 22. februarja 2014 privedla do odstavitve proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]], so v nekaterih delih Ukrajine izbruhnili [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski nemiri]]. Ruski [[Mali zeleni možje|vojaki brez oznak]] so prevzeli nadzor nad strateškimi položaji in infrastrukturo na ukrajinskem ozemlju Krima. Neoznačene ruske enote so zasedle krimski parlament, Rusija pa je organizirala splošno kritiziran referendum, katerega rezultat je bil, da naj se Krim pridruži Rusiji. Nato je sledila priključitev Krima. Aprila 2014 so se demonstracije proruskih skupin v ukrajinski regiji Donbas sprevrgle v vojno med ukrajinsko vojsko in Rusijo podprtimi separatisti samooklicanih republik [[Doneška ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]]. Avgusta 2014 so po [[Donbaška vojna (2014–2022)#Stopnjevanje spopadov, ukrajinska protiofenziva|uspešni ukrajinski operaciji]], ki je separatiste skoraj odrezala od Rusije, neoznačena ruska vojaška vozila prečkala mejo v Donecko ljudsko republiko. Začela se je nenapovedana vojna med ukrajinskimi silami in separatisti, ki so se pomešali z ruskimi enotami, čeprav je Rusija zanikala prisotnost svojih enot v Donbasu. Vojna se je ustavila na [[Zamrznjen konflikt|mrtvi točki]], pri čemer so bili poskusi prekinitve ognja večkrat neuspešni. Leta 2015 sta Rusija in Ukrajina podpisali sveženj sporazumov [[Minsk II]], vendar so številni spori preprečili njihovo popolno izvedbo. Do leta 2019 je ukrajinska vlada 7 % ukrajinskega ozemlja opredelila kot začasno zasedenega ozemlja, medtem ko je ruska vlada posredno priznala prisotnost svojih enot v Ukrajini. Leta 2021 in v začetku leta 2022 je Rusija močno okrepila prisotnost svoje vojske na ukrajinski meji. [[NATO]] je Rusijo obtožil načrtovanja invazije, kar je ta zanikala. Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je kritiziral širitev NATA in jo označil kot grožnjo svoji državi ter zahteval, da se Ukrajina ne sme nikoli pridružiti vojaški zvezi. Izrazil je tudi ruska [[Iredentizem|iredentistična]] stališča, podvomil o pravici Ukrajine do obstoja in trdil, da je Ukrajino po krivici ustanovila [[sovjetska Rusija]]. Rusija je 21. februarja 2022 uradno priznala dve samooklicani separatistični državi v Donbasu in nanju poslala vojsko. Tri dni pozneje je Rusija napadla Ukrajino, potem ko je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo«. Večina mednarodne skupnosti in organizacij, kot je [[Amnesty International]], je Rusijo obsodila zaradi njenih dejanj v postrevolucionarni Ukrajini ter jo obtožila kršenja mednarodnega prava in kršenja ukrajinske suverenosti. Številne države so uvedle gospodarske sankcije proti Rusiji, ruskim posameznikom ali podjetjem,<ref>{{cite journal|last1=Overland|first1=Indra|last2=Fjaertoft|first2=Daniel|date=2015|title=Financial Sanctions Impact Russian Oil, Equipment Export Ban's Effects Limited|url=https://www.researchgate.net/publication/281776234|journal=Oil and Gas Journal|volume=113|issue=8|pages=66–72}}</ref> zlasti po invaziji leta 2022. == Opredelitev == V mednarodni diplomaciji, akademskih krogih in publicistiki se je za opis dogodkov od leta 2014 uveljavil krovni izraz »rusko-ukrajinska vojna«.<ref>{{harvnb|Snyder|2018|p=197}}:<blockquote>Almost everyone lost the Russo-Ukrainian war: Russia, Ukraine, the EU, the United States. The only winner was China.</blockquote></ref><ref>{{navedi časopis |last=Mulford |first=Joshua P. |year=2016 |title=Non-State Actors in the Russo-Ukrainian War |journal=Connections |volume=15 |issue=2 |pages=89–107 |issn=1812-1098 |jstor=26326442 |doi=10.11610/Connections.15.2.07 |doi-access=free}}</ref>{{sfn|Shevko|Khur|2017|pp=85, 100, [https://books.google.com/books?id=MhspDwAAQBAJ&q=%22Russo-Ukrainian+war%22&pg=PA134 134]}}<ref name="Fox_Rossow">{{navedi časopis |last1=Fox |first1=A. C. |last2=Rossow |first2=A. J. |year=2017 |title=Making Sense of Russian Hybrid Warfare: A Brief Assessment of the Russo–Ukrainian War |url=https://www.ausa.org/sites/default/files/publications/LWP-112-Making-Sense-of-Russian-Hybrid-Warfare-A-Brief-Assessment-of-the-Russo-Ukrainian-War.pdf |journal=The Land Warfare Papers |language=en |volume=112 |location=Arlington |publisher=The Institute of Land Warfare |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Obdobje pred letom 2022 se pogosto označuje kot »[[hibridna vojna]]«,<ref>{{navedi časopis |last=Wither |first=James K. |year=2016 |title=Making Sense of Hybrid Warfare |journal=Connections |volume=15 |issue=2 |pages=73–87 |doi=10.11610/Connections.15.2.06 |issn=1812-1098 |jstor=26326441 |doi-access=free}}</ref><ref>{{navedi poročilo |last=Murphy |first=Martin N. |date=2016-09-12 |title=Understanding Russia’s Concept for Total War in Europe |url=http://www.heritage.org/research/reports/2016/09/understanding-russias-concept-for-total-war-in-europe |work=The Heritage Foundation |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Pomerantsev |first=Peter |date=2014-05-05 |title=How Putin Is Reinventing Warfare |url=https://foreignpolicy.com/2014/05/05/how-putin-is-reinventing-warfare/ |url-access=subscription |work=Foreign Policy |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Jones |first=Sam |date=2014-08-28 |title=Ukraine: Russia’s new art of war |url=https://www.ft.com/content/ea5e82fa-2e0c-11e4-b760-00144feabdc0 |work=Financial Times |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi revijo |last=McKew |first=Molly K. |date=September/October 2017 |title=The Gerasimov Doctrine |url=http://www.politico.com/magazine/story/2017/09/05/gerasimov-doctrine-russia-foreign-policy-215538 |magazine=Politico Magazine}}</ref><ref name="Fox_Rossow"/><ref>{{navedi novice |last=Гула |first=Владимир |date=2020-05-12 |title=Без официального названия войны на седьмом году |url=https://old.day.kyiv.ua/ru/article/podrobnosti/bez-oficialnogo-nazvaniya-voyny-na-sedmom-godu |newspaper=День |language=ru |location=Kijev |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Калашник |first=Павел |date=2021-04-14 |title=Путин у ворот. Как после 7 лет гибридной войны Украина оказалась на пороге прямого вторжения России |url=https://hromadske.ua/ru/posts/putin-u-vorot-kak-posle-7-let-gibridnoj-vojny-ukraina-okazalas-na-poroge-pryamogo-vtorzheniya-rossii |work=Hromadske |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> kasnejši dogodki pa kot »invazija v polnem obsegu«.<ref>{{navedi novice |date=2022-02-24 |title=Russian forces launch full-scale invasion of Ukraine |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/24/putin-orders-military-operations-in-eastern-ukraine-as-un-meets |work=[[Al Jazeera]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref>{{sfn|Brands|2024|p=34|loc=Chapter 2. Why Putin Invaded Ukraine}}<ref>{{navedi splet |date=2026-08-05 |title=Rusko-ukrajinska vojna: Bližajoči se razplet |url=https://www.ifimes.org/sl/raziskave/rusko-ukrajinska-vojna-blizajoci-se-razplet/5955?#_ftn10 |work=Ifimes |language=sl |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref name="meduza-2024-02-25"/> V uradnih dokumentih mednarodnih organizacij, zlasti v [[Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov|resolucijah Generalne skupščine ZN]], se dejanja Ruske federacije pravno opredeljujejo kot »agresija proti Ukrajini«.<ref>{{navedi sporočilo za javnost |date=2022-02-25 |title=Security Council Fails to Adopt Draft Resolution on Ending Ukraine Crisis, as Russian Federation Wields Veto |url=https://www.un.org/press/en/2022/sc14808.doc.htm |language=en |publisher=UN Meetings Coverage and Press Releases |agency=United Nations |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220226143934/https://www.un.org/press/en/2022/sc14808.doc.htm |archive-date=2022-02-26 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2022-02-28 |title=Ukraine conflict: Could the fighting spread across Europe? And other questions |url=https://www.bbc.com/news/world-60560769 |work=[[BBC]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220608062700/https://www.bbc.com/news/world-60560769 |archive-date=2022-06-08 |access-date=2026-09-09}}</ref> V ukrajinski zakonodaji je osnovna pravna opredelitev konflikta »oborožena agresija Ruske federacije proti Ukrajini« oziroma »proti državni suverenosti Ukrajine«.<ref>{{navedi splet |date=2022-03-03 |title=Закон України «Про забезпечення участі цивільних осіб у захисті України» |url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/2114-20 |language=uk |url-status=live |archive-date=2022-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309223017/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/2114-20 |access-date=2026-09-09}}</ref> [[Vrhovna rada]] je Rusijo leta 2015 razglasila za državo agresorko,<ref>{{navedi novice |date=2015-01-27 |title=Рада визнала Росію державою-агресором |url=https://www.bbc.com/ukrainian/politics/2015/01/150127_russia_aggressor_sx |work=BBC News Україна |language=uk |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250929103011/https://www.bbc.com/ukrainian/politics/2015/01/150127_russia_aggressor_sx |archive-date=2025-09-29 |access-date=2026-09-09}}</ref> leta 2022 pa za državo teroristko.<ref>{{navedi splet |date=2022-05-22 |title=Закон України від 22.05.2022 № 2265-IX: «Про заборону пропаганди російського нацистського тоталітарного режиму, збройної агресії Російської Федерації як держави-терориста проти України, символіки воєнного вторгнення російського нацистського тоталітарного режиму в Україну» |url=https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/2265-IX |language=uk |publisher=Верховна Рада України |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221121224915/https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/2265-IX#Text |archive-date=2022-11-21 |access-date=2026-09-09}}</ref> Ob tem je ukrajinski parlament avgusta 2025 sprejel zakon »o osnovah državne politike nacionalnega spomina ukrajinskega naroda«, s katerim je za celotno obdobje oboroženega konflikta vse od februarja 2014 uradno uveljavil naziv »Vojna za neodvisnost Ukrajine« ({{lang-uk|Війна за незалежність України}}).<ref>{{navedi časopis |date=2025-08-29 |title=Закон України «Про засади державної політики національної пам’яті Українського народу (№ 4579-IX)» |url=https://www.golos.com.ua/documents/z-4579-ix.pdf |language=uk |journal=Голос України |publisher=Верховна Рада України |volume=171 |issue=423 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260718200930/https://www.golos.com.ua/documents/z-4579-ix.pdf |archive-date=2026-07-18}}</ref> V Ruski federaciji na uradni ravni dosledno zanikajo vodenje vojne. Od leta 2014 do 2022 je Kremelj dogodke v Donbasu označeval za »notranji ukrajinski konflikt«, »ukrajinsko krizo« ali »državljansko vojno«, sebe pa je predstavljal izključno v vlogi »posrednika«. Da bi ruske oblasti opravičile invazijo v polnem obsegu leta 2022, so uvedle izraz »posebna vojaška operacija« ({{lang-ru|специальная военная операция}}).<ref>{{navedi sporočilo za javnost |date=2022-02-23 |title=Russian Federation Announces ‘Special Military Operation’ in Ukraine as Security Council Meets in Eleventh-Hour Effort to Avoid Full-Scale Conflict |url=https://press.un.org/en/2022/sc14803.doc.htm |language=en |publisher=UN Meetings Coverage and Press Releases |agency=United Nations |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220724205438/https://press.un.org/en/2022/sc14803.doc.htm |archive-date=2022-07-24 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2022-05-18 |title=Comparative analysis of western and Russian news framing of the Ukraine and Iraq war |url=https://uis.brage.unit.no/uis-xmlui/handle/11250/3007289 |language=en |publisher=University of Stavanger |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929104228/https://uis.brage.unit.no/uis-xmlui/handle/11250/3007289 |archive-date=2022-09-29 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Gorobets |first=Kostia |date=2022-05-24 |title=Russian “Special Military Operation” and the Language of Empire |url=http://opiniojuris.org/2022/05/24/russian-special-military-operation-and-the-language-of-empire/ |work=Opinio Juris |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220907111603/https://opiniojuris.org/2022/05/24/russian-special-military-operation-and-the-language-of-empire/ |archive-date=2022-09-07 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref name="meduza-2024-02-25">{{navedi splet |date=2024-02-25 |title=«Полномасштабное вторжение» или «СВО». Как язык войны делит россиян на «своих» и «чужих» |url=https://meduza.io/feature/2024/02/25/polnomasshtabnoe-vtorzhenie-ili-svo-kak-yazyk-voyny-delit-rossiyan-na-svoih-i-chuzhih |work=Meduza |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240226020526/https://meduza.io/feature/2024/02/25/polnomasshtabnoe-vtorzhenie-ili-svo-kak-yazyk-voyny-delit-rossiyan-na-svoih-i-chuzhih |archive-date=2024-02-26 |access-date=2026-09-09}}</ref> Hkrati s tem je v Rusiji stopila v veljavo stroga vojaška cenzura:<ref>{{navedi novice |author=Радио Свобода |date=2022-03-04 |title=В России начали блокировать сайты «Голоса Америки», «Медузы», BBC и Deutsche Welle |url=https://www.golosameriki.com/a/v-rossii-nachali-blokirovatj-sayty-meduzy-bbc-i-deutsche-welle/6470066.html |language=ru |publisher=Голос Америки |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220608062701/https://www.golosameriki.com/a/v-rossii-nachali-blokirovatj-sayty-meduzy-bbc-i-deutsche-welle/6470066.html |archive-date=2022-06-08 |access-date=2026-09-09}}</ref> javna uporaba besed »vojna« ali »invazija« je dejansko prepovedana in se kaznuje na podlagi kazenskih členov o »širjenju lažnih informacij« in »diskreditaciji ruske vojske«.<ref>{{navedi novice |last=Clark |first=Nell |date=2022-03-15 |title=Here’s how propaganda is clouding Russians’ understanding of the war in Ukraine |url=https://www.npr.org/2022/03/15/1086705796/russian-propaganda-war-in-ukraine |work=[[National Public Radio]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220329095356/https://www.npr.org/2022/03/15/1086705796/russian-propaganda-war-in-ukraine |archive-date=2022-03-29 |access-date=2026-09-09}}</ref> Izraza »posebna vojaška operacija« in »ukrajinska kriza« uporabljajo tudi kitajski državni mediji.<ref>{{navedi novice |date=2022-03-14 |title=War in Ukraine: Beware of China’s amplification of Russian propaganda, RSF says |url=https://rsf.org/en/war-ukraine-beware-china-s-amplification-russian-propaganda-rsf-says |work=Reporters without borders |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220812121109/https://rsf.org/en/war-ukraine-beware-china-s-amplification-russian-propaganda-rsf-says |archive-date=2022-08-12 |access-date=2026-09-09}}</ref> == Predpogoji == === Etnična in družbena podoba === {{glej tudi|Rusi v Ukrajini|Ruski jezik v Ukrajini}} [[Slika:Russians ethnic 94.jpg|sličica|levo|Razširjenost Rusov (oranžno) v državah nekdanje ZSSR. Deleži narodnosti glede na popis iz leta 1989 in število prebivalcev po državah za leto 1994. Rusi v Ukrajini – 22 % od 52,1 milijona prebivalcev.]] Z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]] in nastankom neodvisne Ukrajine se je položaj etničnih Rusov v državi objektivno spremenil: iz pripadnikov prevladujočega naroda v nekdanji skupni državi so postali največja narodna manjšina. Posledično se je v Ukrajini izoblikovala izrazito regionalizirana jezikovna slika, kjer je na vzhodu in [[Južna Ukrajina|jugu]] prevladovala [[ruščina]], na [[Zahodna Ukrajina|zahodu]] [[ukrajinščina]], v osrednjem delu države pa sta se uporabljala oba jezika ali njuna mešanica – [[suržik]].<ref>{{navedi knjigo |last=Besters-Dilger |first=Juliane |date=2009 |title=Language Policy and Language Situation in Ukraine: Analysis and Recommendations |language=en |publisher=Peter Lang |location=Frankfurt am Main |isbn=978-3-631-58389-0 |pages=7–8 |url=http://books.google.com/books?id=QeXZYdjB_H0C&pg=PA8 }}</ref> V takratnem sociološkem diskurzu so to preobrazbo pogosto opisovali kot hudo krizo identitete, ki je vodila v globok družbenokulturni razkol. V praksi pa je ruščina vse do dogodkov leta 2014 ohranila prevladujoč položaj v nacionalnem medijskem prostoru (vključno s televizijo in tiskanimi mediji) in se je nemoteno poučevala v državnih šolah. Kot ugotavljajo sociologi, njena vsakdanja uporaba ni pomenila avtomatične politične lojalnosti Moskvi, kar je kasneje potrdil tudi množičen odpor prebivalstva na jugu in vzhodu države proti ruski agresiji.<ref name=atlanticcouncil>{{navedi splet |last=Kuzio |first=Taras |date=2021-03-26 |title=Five reasons why Ukraine rejected Vladimir Putin’s “Russian World” |url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/five-reasons-why-ukraine-rejected-vladimir-putins-russian-world/ |language=en |publisher=Atlantic Council |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230309114056/https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/five-reasons-why-ukraine-rejected-vladimir-putins-russian-world/ |archive-date=2023-03-09 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref name="Carnegie Politika">{{navedi novice |last=Скоркин |first=Константин |date=2022-11-25 |title=Крах пророссийской Украины. Как война изменит политическую жизнь украинского Юго-Востока |url=https://carnegieendowment.org/politika/88489 |work=Carnegie Politika |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230509161117/https://carnegieendowment.org/politika/88489 |archive-date=2023-05-09 |access-date=2026-09-09}}</ref> Kljub temu je Kremelj zgodovinsko pogojeno [[Družbena polarizacija|polarizacijo]] in koncept »zatiranja« rusko govorečih vključil v svojo uradno retoriko, kar je postalo idealno orodje za podžiganje [[Družbeni konflikt|notranjih napetosti]] in opravičevanje oboroženega posredovanja.<ref>{{navedi splet |last=Budraitskis |first=Ilya |date=2022-06-20 |title=The Birth and Death of the “Russian World”: a History of the Concept |url=https://lefteast.org/the-birth-and-death-of-the-russian-world-a-history-of-the-concept/ |language=en |publisher=Lefteast |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203165411/https://lefteast.org/the-birth-and-death-of-the-russian-world-a-history-of-the-concept/ |archive-date=2023-02-03 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref name="Станцуем вальс"/> Logičen odziv na zunanje vmešavanje je bila hitra in reaktivna nacionalna konsolidacija. Pri tem se je pokazala neposredna korelacija med obsegom grožnje in hitrostjo ukrajinizacije družbe: močnejši kot je bil pritisk, bolj se je prebivalstvo obračalo k lastnim nacionalnim simbolom in identiteti, kar je zmanjšalo nekdanjo strpnost do ruskih kulturnih vzorcev.<ref name="Рождение нации"/> Gledano z zgodovinske perspektive je sodobna demografska in jezikovna struktura Ukrajine neposredna posledica [[Rusifikacija Ukrajine|večstoletne politike rusifikacije]]. Ta proces, ki so ga poganjali tako notranji migracijski tokovi kot tudi načrtna politika najprej [[Ruski imperij|ruskih imperialnih]] in nato sovjetskih oblasti, je privedel do utrditve moskovske politične in kulturne prevlade v regiji. Nekateri raziskovalci, med njimi znani pravnik in avtor izraza »[[genocid]]« [[Raphael Lemkin]], obravnavajo to politiko – skupaj z umetno povzročeno lakoto ([[gladomor]]jem) – kot del širšega genocida nad ukrajinskim narodom.<ref>{{navedi knjigo |last=Lemkin |first=Raphael |date=2008 |orig-date=1953 |chapter=Soviet Genocide in the Ukraine |chapter-url=http://history.org.ua/LiberUA/RaphaelLemkin_1953/RaphaelLemkin_1953.pdf |editor-last=Luciuk |editor-first=L. Y. |title=Holodomor: Reflections on the Great Famine of 1932–1933 in Soviet Ukraine |language=en |publisher=The Kashtan Press |location=Kingston |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mace |first=J. E. |date=1986 |chapter=The man-made famine of 1933 in Soviet Ukraine |editor-last1=Serbyn |editor-first1=R. |editor-last2=Krawchenko |editor-first2=B. |title=Famine in Ukraine in 1932–1933 |language=en |publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies, University of Alberta |location=Edmonton |isbn= |page=12}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Luciuk |first1=Lubomyr Y. |last2=Grekul |first2=Lisa |date=2008 |title=Holodomor: reflections on the Great Famine of 1932-1933 in Soviet Ukraine |publisher=Kashtan Press |isbn=978-1-896354-33-0}}</ref> [[Slika:Ethnic groups of Crimea by year. EN.svg|sličica|desno|Spreminjanje etnične sestave Krima (od začetka 18. stoletja) in posledice [[Genocid nad Krimskimi Tatari|genocida nad Krimskimi Tatari]].<ref>Graf je izdelan na podlagi zgodovinskih popisov prebivalstva in demografskih raziskav A. Tannerja (2004) ter M. Drohobycky (1995). Celoten seznam virov je na voljo na [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnic%20groups%20of%20Crimea%20by%20year.%20UK.svg strani z opisom datoteke] v Zbirki Wikimedia.</ref><br/> {{legenda medvrstično|#4874c5|size=80%}}[[Krimski Tatari]]{{·}}{{legenda medvrstično|#ed7f34|size=80%}}[[Rusi]]{{·}}{{legenda medvrstično|#a6a6a6|size=80%}}[[Ukrajinci]]]] Najbolj izrazit primer tovrstnega zgodovinskega demografskega inženiringa predstavlja polotok Krim. Njegovo raznoliko avtohtono prebivalstvo ([[Krimski Tatari]], [[Krimski Grki|Grki]], [[Krimski Bolgari|Bolgari]], [[Krimski Armenci|Armenci]] in drugi) je bilo več stoletij izpostavljeno načrtnemu izrinjanju – od [[muhadžir]]stva (eksodusa muslimanov), ko je Ruski imperij leta 1783 [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|uničil Krimski kanat]],<ref>{{navedi knjigo |last=Zürcher |first=Erik Jan |date=1994 |title=Turkey: A modern history |location=London; New York |publisher=I.B. Tauris Publishers |isbn=1-85043-826-9 |pages=80–81}}</ref> do [[Deportacija Krimskih Tatarov|popolne deportacije Krimskih Tatarov,]] ki jo je leta 1944 izvedel [[Stalinistična represija|Stalinov režim]].<ref>{{navedi knjigo |last=Williams |first=Brian Glyn |date=2016 |title=The Crimean Tatars: From Soviet Genocide to Putin’s Conquest |url=https://books.google.com/books?id=xabnCwAAQBAJ |language=en |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-049470-4 }}</ref> Na izpraznjena ozemlja so oblasti množično naselile etnične Ruse in rusificirane Ukrajince, s čimer so tam umetno ustvarile prevladujočo rusko večino. Prav na ta demografski dejavnik se je kasneje oprl [[ruski iredentizem]] pri aneksiji polotoka leta 2014,<ref>{{navedi splet |last=Putin |first=Vladimir |date=2014-03-18 |title=Обращение Президента Российской Федерации |url=http://kremlin.ru/events/president/news/20603 |trans-title= |website=kremlin.ru |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}: <blockquote>»[…] Krim je iskonsko ruska zemlja, [[Sevastopol]] pa rusko mesto.«</blockquote> <blockquote>»Tistim, ki so se uprli puču, so takoj začeli groziti z represijami in kaznovalnimi operacijami. In prvi na vrsti je bil seveda Krim, rusko govoreči Krim. Zato so se prebivalci Krima in Sevastopola obrnili na Rusijo s pozivom, naj zaščitijo njihove pravice in sama življenja […]«</blockquote> <blockquote>»V Ukrajini živijo in bodo živeli milijoni ruskih ljudi, rusko govorečih državljanov, in Rusija bo vedno ščitila njihove interese s političnimi, diplomatskimi in pravnimi sredstvi.«</blockquote> <blockquote>»[…] težnja [[Ruski svet|ruskega sveta]], zgodovinske Rusije k obnovitvi enotnosti.«</blockquote></ref>{{sfn|Suslov|2018}}<ref>{{navedi splet |date=2022-04-19 |title=The Kremlin’s ‘holy war’ against Ukraine |url=https://www.ft.com/content/01cd44a4-a70a-4019-b4d9-df5d5a4bbd6e |publisher=Financial Times |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230209003328/https://www.ft.com/content/01cd44a4-a70a-4019-b4d9-df5d5a4bbd6e |archive-date=2023-02-09 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Середа |first=Катерина |date=2014-12-17 |title=Захист російськомовного населення як привід до вторгнення російських військ в Україну в 2014 р. |url=https://scholar.googleusercontent.com/scholar?q=cache:4K_kP5G3fxQJ:scholar.google.com/+%22Російськомовні+громадяни%22&hl=uk&as_sdt=0,5&as_ylo=1990&as_yhi=2014 |trans-title=Zaščita rusko govorečega prebivalstva kot izgovor za invazijo ruske vojske v Ukrajino leta 2014 |series=Історія України |journal=Емінак |language=uk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20240226140904/https://scholar.googleusercontent.com/scholar?q=cache:4K_kP5G3fxQJ:scholar.google.com/+%22%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%96%D0%B9%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D1%96+%D0%B3%D1%80%D0%BE%D0%BC%D0%B0%D0%B4%D1%8F%D0%BD%D0%B8%22&hl=uk&as_sdt=0,5&as_ylo=1990&as_yhi=2014 |archive-date=2024-02-26 |access-date=2026-08-31}}</ref><ref name="Станцуем вальс"/> ki jo je [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalna skupščina ZN]] razglasila za nezakonito.<ref>{{navedi poročilo |date=2014-03-27 |title=Resolution adopted by the General Assembly on 27 March 2014. 68/262. Territorial integrity of Ukraine |url=https://undocs.org/en/A/RES/68/262 |language=en |publisher=[[Generalna skupščina Združenih narodov]] |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> === Geopolitična podlaga === {{glej tudi|Odnosi med Rusijo in Natom}} Ameriški politolog [[Paul D'Anieri]] izpostavlja štiri ključne vzroke, ki so Rusijo vodili v začetek vojne proti Ukrajini leta 2014 in kasneje v obsežno invazijo leta 2022:{{sfn|D'Anieri|2023|pp=308–317}} * ruska želja po ponovni vzpostavitvi nadzora nad Ukrajino in spremembi države v [[marionetni režim]]; * rusko dojemanje same sebe kot velike sile, ki je upravičena do [[Vplivno območje|vplivnega območja]] nad [[Postsovjetske države|nekdanjimi sovjetskimi republikami]]; * varnostna dilema v Evropi, pri čemer Rusija [[širitev Nata]] dojema kot grožnjo, medtem ko vzhodnoevropske države iščejo varnostna jamstva pred [[Ruski ekspanzionizem|ruskim ekspanzionizmom]]; * strah pred [[Demokracija|demokratično]] Ukrajino, ki jo [[Putinizem|ruski avtoritarni režim]] dojema kot neposredno politično grožnjo svojemu obstoju. Kot temeljni vzrok teh motivov raziskovalci navajajo posledice sistemske krize ruske državnosti po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Rusko politično vodstvo si je prizadevalo [[Razpad Sovjetske zveze|razpad ZSSR]]<ref>{{navedi novice |date=2014-03-28 |title=Vladimir Putin: The rebuilding of ‘Soviet’ Russia |url=https://www.bbc.com/news/magazine-26769481 |work=[[BBC News]] |language=en-GB |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref name="Borders"/> in gospodarski zaton kompenzirati z obnovo izgubljene geopolitične moči.<ref>{{navedi splet |last=Michel |first=Casey |date=2015-06-19 |title=Pew Survey: Irredentism Alive and Well in Russia |url=https://thediplomat.com/2015/06/pew-survey-irredentism-alive-and-well-in-russia/ |work=The Diplomat |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2021-11-24 |title=Ukraine-Russia relations |url=https://www.chathamhouse.org/2021/11/ukraine-russia-relations |work=Chatham House |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-23}}<blockquote>The origins of the current conflict lie in Russia’s long-standing aspiration to control its periphery […] Ukraine is viewed as belonging to the Russian ‘sphere of influence’.</blockquote></ref><ref>{{navedi splet |last=Stent |first=Angela |date=2025-04-02 |title=How the war in Ukraine changed Russia's global standing |url=https://www.brookings.edu/articles/how-the-war-in-ukraine-changed-russias-global-standing/ |website=Brookings Institution |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}<blockquote>He viewed victory over Ukraine as the first step in undoing the post-Cold-War order which had deprived Russia of its Soviet republics and sphere of influence in Eastern Europe.</blockquote></ref><ref>{{navedi splet |last=Graham |first=Thomas |date=2025-06-20 |title=The Limits of Putin’s Ambitions |url=https://www.cfr.org/articles/limits-putins-ambitions |work=Council on Foreign Relations |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}<blockquote>[…] restore the Soviet Union’s sphere of influence in eastern Europe […] reclaim Russia’s global influence […]</blockquote></ref><ref>{{navedi splet |last=Datsyuk |first=Andriy |date=2015-01-13 |title=Український вектор геополітики Росії: Передумови війни. Частина 2 |url=https://ua.112.ua/statji/ukrainskyi-vektor-heopolityky-rosii-peredumovy-viiny-chastyna-2-171814.html |trans-title=Ukrajinski vektor ruske geopolitike: Predpogoji za vojno. 2. del |website=112.ua |language=uk |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031351/https://ua.112.ua/statji/ukrainskyi-vektor-heopolityky-rosii-peredumovy-viiny-chastyna-2-171814.html |archive-date=2017-11-07 |access-date=2026-09-09}}</ref> Ta državni resentiment nazorno ponazarja izjava [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] iz njegove predsedniške poslanice leta 2005:<ref>{{navedi poročilo |last=Putin |first=Vladimir |date=2005-04-25 |title=Послание Президента Российской Федерации от 25.04.2005 г. б/н (О положении в стране и основных направлениях внутренней и внешней политики государства) |url=http://www.kremlin.ru/acts/bank/36354/page/1 |trans-title=Poslanica predsednika Ruske federacije z dne 25. aprila 2005, brez št. (O položaju v državi ter glavnih usmeritvah notranje in zunanje politike države) |language=ru |publisher=kremlin.ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Bigg |first=Claire |date=2005-04-29 |title=World: Was Soviet Collapse Last Century's Worst Geopolitical Catastrophe? |url=https://www.rferl.org/a/1058688.html |trans-title=Svet: Je bil razpad Sovjetske zveze najhujša geopolitična katastrofa prejšnjega stoletja? |work=Radio Free Europe/Radio Liberty |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> <blockquote> »[…] razpad Sovjetske zveze je bil največja geopolitična katastrofa stoletja. Za ruski narod pa je to postala prava drama. Na desetine milijonov naših sodržavljanov in rojakov se je znašlo zunaj ruskega ozemlja.« </blockquote> [[Slika:Map of the Russian Near Abroad.svg|sličica|desno|Države nekdanjega [[Vzhodni blok|vzhodnega bloka]], ki jih Rusija dojema kot svojo legitimno vplivno sfero. {{legend|#DF2020|[[postsovjetske države]]}} {{legend|#FF8080|države nekdanjega [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]]}} {{legend|#FFB3B3|države nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]}}]] V praksi se je [[revanšizem]] odrazil v konceptu »[[Bližnja tujina|bližnje tujine]]«, ki je postsovjetski prostor opredelil kot območje privilegiranih strateških interesov Rusije.<ref>{{navedi revijo |last=Safire |first=William |author-link=William Safire |date=1994-05-22 |title=ON LANGUAGE; The Near Abroad |url=https://www.nytimes.com/1994/05/22/magazine/on-language-the-near-abroad.html |url-access=registration |magazine=[[The New York Times Magazine]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-08}}</ref><ref>{{navedi revijo |last=Erlanger |first=Steven |date=2001-02-25 |title=The World; Learning to Fear Putin's Gaze |url=https://www.nytimes.com/2001/02/25/weekinreview/the-world-learning-to-fear-putin-s-gaze.html |url-access=registration |magazine=[[The New York Times Magazine]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Kagan |first=Robert |author-link=Robert Kagan |date=2008-02-06 |title=New Europe, Old Russia |url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2008/02/05/AR2008020502879.html |newspaper=[[The Washington Post]] |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Teurtrie |first=David |date=2018-03-22 |title=Politique d’influence du Kremlin : entre Eurasie et « monde russe » |url=https://theconversation.com/politique-dinfluence-du-kremlin-entre-eurasie-et-monde-russe-93595 |work=The Conversation |language=fr |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323053732/https://theconversation.com/politique-dinfluence-du-kremlin-entre-eurasie-et-monde-russe-93595 |archive-date=2018-03-23 |access-date=2026-09-09}}</ref> Zato je vprašanje [[Širitev Nata|širitve Nata]] na vzhod postalo osrednji element [[Zunanja politika Rusije|zunanjepolitične doktrine]] in ena glavnih uradnih utemeljitev za vojaško posredovanje, saj ga je rusko vodstvo obravnavalo kot eksistencialno grožnjo nacionalni varnosti.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-13 |title=Fact check: Russia’s disinformation campaign targets NATO |url=https://www.dw.com/en/fact-check-russias-disinformation-campaign-targets-nato/a-64675398 |language=en |publisher=[[Deutsche Welle]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230517224440/https://www.dw.com/en/fact-check-russias-disinformation-campaign-targets-nato/a-64675398 |archive-date=2023-05-17 |access-date=2026-09-09}}</ref> Moskva je v svoji retoriki dosledno poudarjala, da so zahodne države prekršile ustna zagotovila iz 90. let prejšnjega stoletja o neširitvi Severnoatlantskega zavezništva.<ref name="Путин обвиняет">{{navedi splet |date=2022-01-29 |title=Путин все время обвиняет США в нарушении обещания не расширять НАТО на восток. А его кто-то давал? |url=https://meduza.io/feature/2022/01/29/putin-vse-vremya-obvinyaet-ssha-v-narushenii-obeschaniya-ne-rasshiryat-nato-na-vostok-a-ego-kto-to-daval |trans-title=Putin ZDA nenehno obtožuje kršitve obljube o neširitvi Nata na vzhod. Pa jo je sploh kdo dal? |work=Meduza |language=ru |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-09-09}}</ref> Znotraj te paradigme Kremelj prizadevanj Ukrajine in drugih vzhodnoevropskih držav za integracijo v evroatlantske strukture ni razumel kot uresničevanje njihove suverene pravice do izbire zavezništev, temveč kot sovražno vojaškopolitično prisvajanje sosednjih ozemelj, ki ga izvajajo ZDA in njihovi zavezniki.<ref name="primeri">Primeri: * {{navedi novice |last=Ванденко |first=Андрей |date=2014-09-10 |title=Сергей Лавров: поставлена цель любой ценой вывести Россию из равновесия |url=https://tass.ru/top-officials/1432200 |trans-title=Sergej Lavrov: zastavljen je cilj za vsako ceno spraviti Rusijo iz ravnotežja |work=[[TASS]] |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}} * {{navedi novice |last=Цепляев |first=Виталий |date=2021-11-23 |title=Запад и его заложники. Николай Патрушев — о причинах кризиса с мигрантами |url=https://aif.ru/politics/world/zapad_i_ego_zalozhniki_nikolay_patrushev_o_prichinah_krizisa_s_migrantami |trans-title=Zahod in njegovi talci. [[Nikolaj Patrušev]] o vzrokih migrantske krize |work=Аргументы и Факты |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}:<blockquote>»Z vzpostavitvijo svojega protektorata v Ukrajini je Zahod uničil gospodarstvo te države, družbo pahnil v brezpravje, posamezne sloje prebivalstva pa v bedo. V Ukrajini lahko vsak trenutek izbruhne takšen kaos, da bodo milijoni Ukrajincev zbežali iskat zatočišče drugam.«</blockquote> * {{navedi novice |last=Степушова |first=Любовь |date=2026-07-08 |title=Западные штабы создают иллюзию враждебной России. Теперь вы можете доказать обратное |trans-title=Zahodni štabi ustvarjajo iluzijo sovražne Rusije. Zdaj lahko dokažete nasprotno |url=https://www.pravda.ru/politics/2368450-geopolitical-propaganda-analysis/ |work=Правда.Ру |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> To naj bi po trditvah ruske strani Rusko federacijo prisililo v preventivne ukrepe. Strokovnjaki za mednarodno pravo ob tem opozarjajo, da noben pravno zavezujoč dokument ni vseboval prepovedi širitve Nata na vzhod.<ref>{{navedi novice |last=Baker |first=Peter |date=2022-01-01 |title=In Ukraine Conflict, Putin Relies on a Promise That Ultimately Wasn’t |url=https://www.nytimes.com/2022/01/09/us/politics/russia-ukraine-james-baker.html |newspaper=[[The New York Times]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301223355/https://www.nytimes.com/2022/01/09/us/politics/russia-ukraine-james-baker.html |archive-date=2022-03-01 |access-date=2026-09-09}}</ref> Hkrati pa sodobne zgodovinske raziskave, ki temeljijo na razkritih arhivskih dokumentih, kažejo, da so med pogajanji o statusu [[Ponovna združitev Nemčije|združene Nemčije]] leta 1990 zahodni pogajalci (zlasti ameriški državni sekretar [[James Addison Baker III|J. Baker]]<ref>{{harvnb|Kramer|2009|p=47–49}}:<blockquote>According to the Soviet transcript, Baker told Gorbachev that ‘‘we understand that it would be important not only for the USSR but also for other European countries to have a guarantee that if the United States maintains its military presence in Germany within the NATO framework, there will be no extension of NATO’s jurisdiction or military presence one inch to the East.’’</blockquote></ref>{{sfn|Radchenko|2023}}) sovjetskemu vodstvu resnično dali neformalna ustna zagotovila o neširitvi zavezništva.{{sfn|Itzkowitz Shifrinson|2016}}{{sfn|Trachtenberg|2021}} Vendar te politične obljube niso bile nikoli zapisane v končnih pogodbah, kar je ZDA pozneje omogočilo spremembo pristopa.<ref>{{navedi časopis |last=Sarotte |first=Mary Elise |author-link=Mary Elise Sarotte |date=September–October 2014 |title=A Broken Promise? What the West Really Told Moscow About NATO Expansion |url=http://www.foreignaffairs.com/articles/141845/mary-elise-sarotte/a-broken-promise |journal=[[Foreign Affairs]] |volume=93 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140825020556/http://www.foreignaffairs.com/articles/141845/mary-elise-sarotte/a-broken-promise |archive-date=2014-08-25 |access-date=2026-09-09}}</ref>{{sfn|Sarotte|2021|pp=103–104}}{{sfn|Radchenko|2023}}<ref name="Путин обвиняет"/> S formalnopravnega vidika je [[Ustanovna listina Nato–Rusija]], podpisana leta 1997, izrecno potrdila pravico vsake države do samostojne izbire načinov zagotavljanja lastne varnosti.<ref name="Путин обвиняет"/> Še več, do začetka odkrite agresije zavezništvo v Vzhodni Evropi namerno ni nameščalo znatnejših bojnih sil{{efn|V skladu z Ustanovno listino iz leta 1997 se je Nato zavezal, da na ozemlju novih držav članic ne bo trajno nameščal »znatnejših bojnih sil«. Vse do obsežne invazije Ruske federacije na Ukrajino leta 2022 je zavezništvo to pravilo spoštovalo: na vzhodnem krilu so po načelu rotacije delovale zgolj manjše večnacionalne bojne skupine (skupaj približno 4000 vojakov). Te so imele izključno vlogo odvračanja oziroma so delovale po vojaškem konceptu »potezne žice« ({{lang-en|tripwire}}) – kot simbolični kontingent, napad na katerega bi v konflikt samodejno vpletel celotno zavezništvo.<ref>{{navedi intervju |last=Kofman |first=Michael |date=2016-11-10 |title=Trip Wire: NATO’s Russia Dilemma |url=https://carnegie.org/article/trip-wire-natos-russia-dilemma/ |language=en |interviewer-last=Moran |interviewer-first=Mike |publisher=Andrew Carnegie Foundation |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260827105219/https://carnegie.org/article/trip-wire-natos-russia-dilemma/ |archive-date=2026-08-27 |access-date=2026-09-12}}</ref><ref name="tripwire strategy"/>}}<ref>{{navedi splet |last=Vershbow |first=Alexander |date=2016-08-16 |title=NATO and Russia: Why Transparency is Essential |url=https://www.nato.int/en/news-and-events/events/transcripts/2016/08/16/nato-and-russia-why-transparency-is-essential |language=en |publisher=North Atlantic Treaty Organization |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260712230415/https://www.nato.int/en/news-and-events/events/transcripts/2016/08/16/nato-and-russia-why-transparency-is-essential |archive-date=2026-07-12 |access-date=2026-09-12}}</ref><ref name="tripwire strategy">{{navedi splet |date=2023-03-07 |title=What is NATO’s “tripwire” strategy and is it still relevant today? |url=https://www.euronews.com/2023/03/07/what-is-natos-tripwire-strategy-and-is-it-still-relevant-today |work=Euronews |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250404153221/https://www.euronews.com/2023/03/07/what-is-natos-tripwire-strategy-and-is-it-still-relevant-today |archive-date=2025-04-04 |access-date=2026-09-12}}</ref> in je celo preživljalo globoko notranjo krizo.{{efn|Po koncu hladne vojne in prenehanju neposredne vojaške grožnje Sovjetske zveze so evropske članice Nata začele sistematično zmanjševati svoje obrambne izdatke (t. i. »mirovna dividenda«). Medtem ko so ti leta 1990 v povprečju znašali okoli 3 % BDP, se je ta delež do leta 2020 znižal na približno 1,5 %.<ref name="cpram"/> To je privedlo do kroničnega podfinanciranja evropskih oboroženih sil, katastrofalnega pomanjkanja vojaških naložb in splošne krize strateške vizije znotraj zavezništva.}} V luči sistematičnega krčenja evropskih vojaških proračunov in pomanjkanja skupnega strateškega cilja je francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] leta 2019 celo razglasil »možgansko smrt« Nata.<ref>{{navedi novice |date=2019-11-07 |title=Emmanuel Macron warns Europe: NATO is becoming brain-dead |url=https://www.economist.com/europe/2019/11/07/emmanuel-macron-warns-europe-nato-is-becoming-brain-dead |url-access=registration |work=[[The Economist]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}: <blockquote>«What we are currently experiencing is the brain death of NATO,» Mr Macron declares […]. Europe stands on «the edge of a precipice», he says, and needs to start thinking of itself strategically as a geopolitical power; otherwise we will «no longer be in control of our destiny.»</blockquote></ref> Dejanja ruskega vodstva so tako privedla do povsem nasprotnega geopolitičnega učinka.<ref name="gjia.georgetown">{{navedi splet |last=Dolan |first=Chris |date=2022-11-09 |title=NATO, the Russian Invasion of Ukraine, and the 2022 Strategic Concept |url=https://gjia.georgetown.edu/global-governance/nato-the-russian-invasion-of-ukraine-and-the-2022-strategic-concept/ |trans-title=Nato, ruska invazija na Ukrajino in Strateški koncept iz leta 2022 |work=Georgetown Journal of International Affairs |language=en |publisher=Georgetown University |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Obsežna invazija leta 2022 je zavezništvo takoj konsolidirala in mu dala nov smisel obstoja.<ref>{{navedi splet |last=Varma |first=Tara |date=2024-02-02 |title=Europe and NATO are stepping up on Ukraine |url=https://www.brookings.edu/articles/europe-and-nato-are-stepping-up-on-ukraine/ |trans-title=Evropa in Nato krepita podporo Ukrajini |work=Brookings Institution |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref name="cpram">{{navedi splet |last=Cohen |first=Juliette |date=2025-04-07 |title=A paradigm shift for European defense |url=https://cpram.com/fra/en/individual/publications/experts/article/a-paradigm-shift-for-european-defense |trans-title=Sprememba paradigme evropske obrambe |work=CPRAM |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Vagner |first=Aleksandra |date=2025-02-18 |title=«Безопасность Европы – на переломном этапе». Экстренный саммит в Париже |url=https://www.svoboda.org/a/bezopasnostj-evropy-na-perelomnom-etape-ekstrennyy-sammit-v-parizhe/33318679.html |work=Radio Svoboda |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Namesto da bi ustavila širitev Nata, je vojna spodbudila Finsko in Švedsko k opustitvi dolgoletne nevtralnosti in vstopu v zavezništvo, kar je več kot podvojilo dolžino ruske kopenske meje z blokom.<ref name="gjia.georgetown"/><ref>{{navedi splet |last1=Harding |first1=Luke |last2=Koshiw |first2=Isobel |date=2022-09-30 |url=https://www.theguardian.com/world/2022/sep/30/ukraine-applies-for-nato-membership-after-russia-annexes-territory |title=Ukraine applies for Nato membership after Russia annexes territory |work=[[The Guardian]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221001000623/https://www.theguardian.com/world/2022/sep/30/ukraine-applies-for-nato-membership-after-russia-annexes-territory |archive-date=2022-10-01 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2023-04-03 |title=Финляндия официально стала членом НАТО |url=https://www.bbc.com/russian/news-65163323 |trans-title=Finska je uradno postala članica Nata |work=BBC Russian Service |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}:<blockquote>»Eno najpomembnejših sporočil predsednika Putina… je bilo, da nasprotuje kakršni koli nadaljnji širitvi Nata,« je v torek zvečer dejal [[Jens Stoltenberg|Stoltenberg]]. »Želel si je manj Nata. Zdaj predsednik Putin dobiva več Nata ob svojih mejah.«</blockquote></ref> Številni politologi in raziskovalci ob tem ugotavljajo, da strah ruskega vodstva pred Natom ni vojaške, temveč geopolitične in notranjepolitične narave.{{sfn|Person|McFaul|2022}}<ref>{{navedi revijo |last=Kotkin |first=Stephen |author-link=Stephen Mark Kotkin |date=2022-04-06 |title=The Cold War Never Ended: Ukraine, the China Challenge, and the Revival of the West |url=https://www.foreignaffairs.com/reviews/ukraine-cold-war-never-ended-russia-ukraine-war |url-access=registration |magazine=Foreign Affairs |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Ker Rusija poseduje največji jedrski arzenal na svetu, ji ne grozi neposreden vojaški napad zavezništva. Vendar pa integracija držav »bližnje tujine« v evroatlantske strukture Moskvi trajno odvzema možnost uporabe [[Trda moč|trde moči]] pri vplivanju na njihovo politiko. Kremelj poleg tega v uspešni, demokratični in gospodarsko razviti Ukrajini pod zahodnim varnostnim dežnikom vidi eksistencialno grožnjo lastnemu avtoritarnemu režimu, saj bi takšna država predstavljala privlačno alternativo za rusko družbo.{{sfn|Person|McFaul|2022}} To tezo empirično potrjuje zadržan odziv Moskve ob vstopu Finske v Nato leta 2023:<ref>{{navedi novice |last=Jack |first=Victor |date=2022-05-16 |title=Putin says Russia has ‘no problems’ with Finland, Sweden in NATO |url=https://www.politico.eu/article/putin-russia-no-problem-finland-sweden-join-nato/ |trans-title=Putin je izjavil, da Rusija »nima težav« s Finsko in Švedsko v Natu |work=[[Politico]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Faulconbridge |first=Guy |date=2022-05-17 |title=Putin sees no threat from NATO expansion, warns against military build-up |url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-calls-finland-sweden-joining-nato-mistake-with-far-reaching-consequences-2022-05-16/ |trans-title=Putin v širitvi Nata ne vidi grožnje in svari pred krepitvijo vojaške moči |work=[[Reuters]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2022-05-16 |title=Путин заявил, что вступление Финляндии и Швеции в НАТО не создает угрозы |url=https://www.rbc.ru/politics/16/05/2022/62823ce19a794708d0996d8a |trans-title=Putin je izjavil, da vstop Finske in Švedske v Nato ne predstavlja grožnje |work=РБК |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> širitev zavezništva ni sprožila eskalacije, saj Finska, v nasprotju z Ukrajino, ni del projekta »ruskega sveta«.<ref>{{navedi novice |last=Dickinson |first=Peter |date=2023-07-18 |title=Russia’s invasion of Ukraine was never about NATO |url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/russias-invasion-of-ukraine-was-never-about-nato/ |trans-title=Pri ruski invaziji na Ukrajino nikoli ni šlo za Nato |work=UkraineAlert |publisher=Atlantic Council |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Teslova |first=Elena |date=2022-06-30 |title=Putin explains how Finland, Sweden membership in NATO different from Ukraine’s |url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/putin-explains-how-finland-sweden-membership-in-nato-different-from-ukraines/2627019 |trans-title=Putin pojasnjuje, v čem se članstvo Finske in Švedske v Natu razlikuje od ukrajinskega |work=Anadolu Agency |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2022-06-29 |title=Путин назвал ложным сравнение членства Украины в НАТО с вступлением Швеции и Финляндии |url=https://tass.ru/politika/15078015 |trans-title=Putin je primerjavo ukrajinskega članstva v Natu z vstopom Švedske in Finske označil za napačno |work=[[TASS]] |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> === Revizionizem in ideološki dejavniki === {{glavni članek|Putinizem|Ruski fašizem|Ruski imperializem#Sodobni ruski imperializem|Ruski svet}} {{glej tudi|Ukrajinofobija}} [[Slika:Meje Rusije se nikjer ne koncajo.jpg|sličica|desno|Vojaški plakat z napisom »Meje Rusije se nikjer ne končajo«. Slogan je neposreden citat Putinove izjave iz leta 2016,<ref>{{navedi splet |date=2016-11-24 |title=Путин: „Границы России нигде не заканчиваются“ |url=https://www.bbc.com/russian/news-38093222 |trans-title=Putin: „Meje Rusije se nikjer ne končajo“ |website=BBC Russian Service |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210410182349/https://www.bbc.com/russian/news-38093222 |archive-date=2021-04-10 |access-date=2026-09-09}}</ref> ki je na predvečer obsežne vojne postala priljubljen propagandni motiv.<ref name="Borders"/>]] Ruski [[Skrajna desnica|skrajno desničarski]] filozof in ideolog [[Neoevrazijstvo|neoevrazijstva]] [[Aleksander Dugin]] je v svoji knjigi »[[Temelji geopolitike: Geopolitična prihodnost Rusije]]« iz leta 1997 zagovarjal nujnost [[Seznam invazij in okupacij Ukrajine|ruske aneksije Ukrajine]]. Avtor je v njej zapisal, da ''»Ukrajina kot država nima ne geopolitičnega pomena, ne posebne kulturne teže ali univerzalnega splošnočloveškega pomena, ne geografske edinstvenosti in ne etnične izključnosti«''. Po Duginovem mnenju je obstoj neodvisne Ukrajine predstavljal ''»ogromno nevarnost za celotno Evrazijo in je brez rešitve „ukrajinskega vprašanja“ popolnoma nesmiselno govoriti o kontinentalni politiki«''. Ideolog je kot edino sprejemljivo vlogo Ukrajine določil funkcijo ''»[[Sanitarni kordon (mednarodni odnosi)|sanitarnega kordona]]«''.<ref name="dunlop">{{navedi časopis |last=Dunlop |first=John |date=2004-01-31 |title=Aleksandr Dugin's Foundations of Geopolitics |url=https://www2.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/demokratizatsiya%20archive/GWASHU_DEMO_12_1/John%20Dunlop%20Aleksandr%20Dugin's%20Foundations%20of%20Geopolitics.pdf |trans-title=Temelji geopolitike Aleksandra Dugina |journal=Demokratizatsiya: The Journal of Post-Soviet Democratization |language=en |location=George Washington University |publisher=Institute for European, Russian and Eurasian Studies |volume=12 |issue=1 |page=41 |issn=1074-6846 |oclc=222569720 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160607175004/https://www2.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/demokratizatsiya%20archive/GWASHU_DEMO_12_1/John%20Dunlop%20Aleksandr%20Dugin's%20Foundations%20of%20Geopolitics.pdf |archive-date=2016-06-07 |access-date=2026-08-23}}</ref> Čeprav stopnja Duginovega neposrednega vpliva na Kremelj ostaja predmet razprav (medtem ko ga nekateri analitiki obravnavajo kot glavnega Putinovega ideologa,<ref>{{navedi novice |last=McCandless Farmer |first=Brit |date=2022-04-12 |title=Aleksandr Dugin: The far-right theorist behind Putin's plan |url=https://www.cbsnews.com/news/aleksandr-dugin-russia-ukraine-vladimir-putin-60-minutes-2022-04-12/ |trans-title=Aleksander Dugin: Skrajno desni teoretik v ozadju Putinovega načrta |work=[[60 Minutes]] |agency=CBS News |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220425143918/https://www.cbsnews.com/news/aleksandr-dugin-russia-ukraine-vladimir-putin-60-minutes-2022-04-12/ |archive-date=2022-04-25 |access-date=2026-08-23}}</ref> drugi menijo, da si oblast njegovo retoriko prisvaja zgolj [[Oportunizem|oportunistično]]<ref name="Four Myths"/>), se raziskovalci strinjajo, da so te radikalne ideje nakazale in zvesto odražale razvoj zunanjepolitične usmeritve ruske elite.{{sfn|Clowes|2011|pp=43–67|loc=[https://doi.org/10.7591/cornell/9780801448560.003.0002 Postmodernist Empire Meets Holy Rus’: How Aleksandr Dugin Tried to Change the Eurasian Periphery into the Sacred Center of the World]}}<ref>{{navedi knjigo |last=Laruelle |first=Marlène |author-link=Marlène Laruelle |date=2019-02-21 |editor-last=Sedgwick |editor-first=Mark |chapter=Alexander Dugin and Eurasianism |title=Key Thinkers of the Radical Right: Behind the New Threat to Liberal Democracy |publisher=Oxford University Press |pages=155–169 |doi=10.1093/oso/9780190877583.003.0010}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Young |first=Benjamin |date=2022-03-06 |title=Putin Has a Grimly Absolute Vision of the ‘Russian World’ |url=https://foreignpolicy.com/2022/03/06/russia-putin-civilization/ |website=[[Foreign Policy]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Prav takšno stališče je kasneje, na [[Vrh Nata v Bukarešti 2008|vrhu v Bukarešti leta 2008]], v pogovoru z [[George Walker Bush|Georgeem Bushem]] izrazil tudi ruski predsednik: ''»Saj razumeš, George, da Ukrajina sploh ni država!«''<ref>{{navedi novice |date=2008-04-07 |title=Блок НАТО разошелся на блокпакеты |url=http://www.kommersant.ru/doc.aspx?DocsID=877224 |trans-title=Blok Nata se je razdelil na blokirne pakete |work=Коммерсантъ |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2008-08-04 |title=Лавров подтверждает слова Путина «Украина — это даже не государство» |url=http://www.unian.net/rus/news/news-245484.html |trans-title=Lavrov potrjuje Putinove besede »Ukrajina niti ni država« |work=УНІАН |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi revijo |last=Hill |first=Fiona |date=2022-01-24 |title=Putin Has the U.S. Right Where He Wants It |url=https://www.nytimes.com/2022/01/24/opinion/russia-ukraine-putin-biden.html |url-access=registration |magazine=[[The New York Times Magazine]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Tudi uradna državna retorika je doživela lasten razvoj. Eden njenih glavnih stebrov je postal koncept »[[Troedini ruski narod|troedinega ruskega naroda]]«, ki zanika obstoj samostojne [[Ukrajinci|ukrajinske]] in [[Belorusi|beloruske identitete]].{{sfn|Rancour-Laferriere|2000|p=10}}{{sfn|Pynnöniemi|Rácz|2017|p=93}} Moskva je do leta 2014 ta pristop uporabljala predvsem kot instrument [[Paternalizem|paternalistične]] [[Mehka moč|mehke moči]] z retoriko zgodovinskega »bratstva«.{{sfn|Pynnöniemi|Rácz|2017|p=91}}<ref>{{navedi splet |last=Griffin |first=Sean |date=2022-04-12 |title=Russian World or Holy World War? |url=https://publicorthodoxy.org/2022/04/12/russian-world-or-holy-world-war/ |language=en |publisher=Public Orthodoxy |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230201102509/https://publicorthodoxy.org/2022/04/12/russian-world-or-holy-world-war/ |archive-date=2023-02-01 |access-date=2026-09-09}}</ref>{{sfn|Popovic|Jenne|Medzihorsky|2020}}{{sfn|Kudors|2010}} Kasneje pa se je diskurz radikaliziral in prerasel v odkrito zanikanje ukrajinske državnosti.<ref name="Snyder"/><ref name="Станцуем вальс">{{navedi splet |date=2022-06-09 |title=Станцуем вальс большой войны «Медуза» рассказывает историю «методологов» — загадочного движения, которое сформировало идею «русского мира» (а чем это закончилось, известно) |url=https://meduza.io/feature/2022/06/09/stantsuem-vals-bolshoy-voyny |work=Meduza |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220609213619/https://meduza.io/feature/2022/06/09/stantsuem-vals-bolshoy-voyny |archive-date=2022-06-09 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hovorun |first=Cyril |date=2022 |title=Russian World 2.0 and Putin’s Spirituality |url=https://religioninpraxis.com/russian-world-2-0-and-putins-spirituality/ |work=Religion in Praxis |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230130023414/https://religioninpraxis.com/russian-world-2-0-and-putins-spirituality/ |archive-date=2023-01-30 |access-date=2026-09-09}}</ref> Prelomen je bil članek Vladimirja Putina »[[O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev]]«, ki je bil objavljen julija 2021, tik pred začetkom invazije. V njem je sodobna Ukrajina opredeljena kot projekt ''»anti-Rusije«''<ref>{{navedi novice |last=Барабанов |first=Илья |date=2021-07-13 |title=Владимир Путин написал статью про проект «анти-России». Откуда взялось это понятие? |url=https://www.bbc.com/russian/news-57795642 |trans-title=Vladimir Putin je napisal članek o projektu »anti-Rusije«. Od kod izvira ta pojem? |work=BBC Russian Service |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727221154/https://www.bbc.com/russian/news-57795642 |archive-date=2023-07-27 |access-date=2026-09-09}}</ref> – kot sovražno geopolitično orožje Zahoda in ''»umetna protiruska tvorba«'', ustvarjena izključno za slabljenje ruske države.<ref>{{navedi splet |last1=Rumer |first1=Eugene |last2=Weiss |first2=Andrew S. |date=2021-11-12 |title=Ukraine: Putin’s Unfinished Business |url=https://carnegieendowment.org/research/2021/11/ukraine-putins-unfinished-business |work=Carnegie Endowment for International Peace |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-24}}</ref><ref name="Putin’s essay">{{navedi splet |last=Dickinson |first=Peter |date=2021-07-15 |title=Putin’s new Ukraine essay reveals imperial ambitions |url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-new-ukraine-essay-reflects-imperial-ambitions/ |trans-title=Putinov novi esej o Ukrajini razkriva imperialne ambicije |work=Atlantic Council |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-24}}</ref>{{sfn|Gherman|2023|pp=207–210}} Znotraj tega diskurza je politična subjektiviteta ukrajinskega naroda popolnoma izničena: vsakršni demokratični procesi ali izrazi suverene volje so namreč prikazani izključno kot posledica zunanjega vmešavanja.<ref name="Snyder">{{navedi splet |last=Snyder |first=Timothy |author-link=Timothy Snyder |date=2022-01-18 |title=How to think about war in Ukraine |url=https://snyder.substack.com/p/how-to-think-about-war-in-ukraine |website=snyder.substack.com |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220119065436/https://snyder.substack.com/p/how-to-think-about-war-in-ukraine |archive-date=2022-01-19 |access-date=2026-09-09}}:<blockquote>Putin assigns the West responsibility for something that Russia did, which is to push Ukrainian public opinion towards NATO.</blockquote><blockquote>It is America's fault, supposedly, that Ukrainians have turned away from their natural Russian destiny. If Americans point out that Russia invaded Ukraine in 2014, and that this stands behind the unpopularity of Russia in Ukraine and Ukrainian desires for security guarantees, they meet obstinate denial and brute hostility.</blockquote></ref><ref>{{navedi novice |last=Sokolenko |first=O. |date=2022-12-25 |title=Путин обвинил Запад в стремлении «растащить Россию» |url=https://www.dw.com/ru/putin-obvinil-zapad-v-stremlenii-rastasit-istoriceskuu-rossiu/a-64210109 |trans-title=Putin je Zahod obtožil, da si prizadeva »razkosati Rusijo« |publisher=[[Deutsche Welle]] |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221229043447/https://www.dw.com/ru/putin-obvinil-zapad-v-stremlenii-rastasit-istoriceskuu-rossiu/a-64210109 |archive-date=2022-12-29 |access-date=2026-09-09}}</ref> Ta ideologem se je tesno prepletal s tradicionalnim ruskim političnim narativom o načrtnem izkoreninjanju ruskega jezika in kulture v sosednjih državah.<ref>{{navedi splet |last=Запольская |first=Алевтина |date=2021-12-03 |title=Русских на постсоветском пространстве назвали жертвами национализма |url=https://lenta.ru/news/2021/12/03/russkie_ussr/ |trans-title=Ruse na postsovjetskem prostoru so označili za žrtve nacionalizma |work=Lenta.ru |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> V primeru Ukrajine se je ta pripoved osredotočila na domnevno nasilno ukrajinizacijo.<ref name="Putin’s essay"/><ref name="eeas"/><ref>{{navedi novice |last=Polityuk |first=Pavel |date=2019-04-25 |title=Ukraine passes language law, irritating president-elect and Russia |url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-language-un-idUSKCN1SN21E/ |work=[[Reuters]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Faulconbridge |first=Guy |date=2022-05-17 |title=Putin sees no threat from NATO expansion, warns against military build-up |url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-calls-finland-sweden-joining-nato-mistake-with-far-reaching-consequences-2022-05-16/ |trans-title=Putin v širitvi Nata ne vidi grožnje in svari pred krepitvijo vojaške moči |work=[[Reuters]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}:<blockquote>Putin says the «special military operation» in Ukraine is necessary because the United States was using Ukraine to threaten Russia through NATO enlargement and ''Moscow had to defend against the persecution of Russian-speaking people''.</blockquote></ref><ref name="EUvsDisinfo"/> Zato so bili vsakršni koraki Kijeva k izgradnji naroda izenačeni z eksistencialnim nasiljem nad vsem »ruskim«, kar je po mnenju ruskega vodstva onemogočalo mirno sobivanje.<ref name="Рождение нации">{{navedi splet |last1=Yepuryan |first1=Vyacheslav |last2=Pryasnyakova |first2=Sof'ya |date=2022-07-12 |title=Рождение нации. Как Путин хотел уничтожить украинский народ, но в итоге укрепил украинскую идентичность |url=https://theins.ru/history/252084 |trans-title=Rojstvo naroda: kako je Putin hotel uničiti ukrajinski narod, a je na koncu utrdil ukrajinsko identiteto |website=The Insider |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221202124543/https://theins.info/history/252084 |archive-date=2022-12-02 |access-date=2026-08-24}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Coalson |first=Robert |date=2014-04-10 |title=Putin Pledges To Protect All Ethnic Russians Anywhere. So, Where Are They? |url=https://www.rferl.org/a/russia-ethnic-russification-baltics-kazakhstan-soviet/25328281.html |work=Radio Free Europe/Radio Liberty |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Takšne [[Ukrajinofobija|protiukrajinske]] teze so dosledno širili ključni ruski politični predstavniki. Tako je pomočnik ruskega predsednika in dolgoletni kurator za ukrajinsko vprašanje [[Vladislav Surkov]] 26. februarja 2020 izjavil:<ref>{{navedi novice |date=2020-02-26 |title=Сурков: мне интересно действовать против реальности |url=https://actualcomment.ru/surkov-mne-interesno-deystvovat-protiv-realnosti-2002260855.html |trans-title=Surkov: Zanima me delovanje proti realnosti |work=Актуальные Комментарии |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}:<blockquote>Украины нет. Есть украинство. То есть, специфическое расстройство умов. Удивительным образом доведенное до крайних степеней увлечение этнографией. Такое кровавое краеведение. Сумбур вместо государства. Борщ, Бандера, бандура есть. А нации нет. Брошюра «Самостийна Украина» есть, а Украины нет. […] Принуждение силой к братским отношениям — единственный метод, исторически доказавший эффективность на украинском направлении.</blockquote></ref> <blockquote>Ukrajine ni. Obstaja ukrajinstvo. Gre torej za specifično motnjo uma. Nenavadno, do skrajnosti prignano navdušenje nad etnografijo. Takšno krvavo domoznanstvo. Zmeda namesto države. [[Boršč]], [[Stepan Bandera|Bandera]], [[bandura]] obstajajo. Naroda pa ni. Brošura »Samostojna Ukrajina« obstaja, Ukrajine pa ni. […] Prisiljevanje k bratskim odnosom s silo je edina metoda, ki se je v ukrajinskem primeru zgodovinsko izkazala za učinkovito.</blockquote> Po začetku obsežne invazije se je ta retorika le še radikalizirala. V podobnem duhu se je izrekel tudi nekdanji ruski predsednik (2008–2012) in podpredsednik [[Varnostni svet Ruske federacije|Varnostnega sveta Ruske federacije]] [[Dmitrij Medvedjev]] (5. aprila 2022):<ref>{{navedi novice |date=2022-04-05 |title=Медведев: глубинное украинство со своей идентичностью — это большой фейк |url=https://rossaprimavera.ru/news/4eac1fd4 |trans-title=Medvedjev: Globoko ukrajinstvo s svojo identiteto je en velik fake |work=ИА Красная Весна |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}:<blockquote>Всё потому, что глубинное украинство, подпитываемое антироссийским ядом и всепоглощающей ложью по поводу своей идентичности, – это и есть один большой фейк. Этого явления никогда не было в истории. И сейчас не существует.</blockquote></ref> <blockquote>Vse to zato, ker je globinsko ukrajinstvo, ki se napaja s protiruskim strupom in vseobsegajočimi lažmi o lastni identiteti, en sam velik ''fake''. Tega pojava v zgodovini nikoli ni bilo. In tudi zdaj ne obstaja.</blockquote> Logičen vrhunec te ideološke evolucije je bila objava programskega članka-manifesta političnega tehnologa Timofeja Sergejceva z naslovom »[[Kaj bi morala Rusija narediti z Ukrajino]]« na spletni strani ruske državne tiskovne agencije [[RIA Novosti]] 3. aprila 2022. V njem je avtor dejansko izenačil kakršen koli izraz ukrajinske identitete z [[Nacizem|nacizmom]] in Ukrajince razglasil za ''»nacistično družbo«''. S trditvijo, da je ''»ukrajinizem umetna protiruska tvorba«'', je neposredno pozval k popolni ''»deukrajinizaciji«'' prek ''»popolne [[Lustracija|lustracije]]«'' in ''»ideoloških represij nad prebivalstvom«'', k popolnemu uničenju samega pojma »Ukrajina« ter k temu, da si Rusija priključi ''»zgodovinsko [[Mala Rusija|Malo Rusijo]]«''. Odprava ukrajinske državnosti in izbris nacionalne identitete sta bila v manifestu prikazana kot neločljiv del procesa denacifikacije.<ref>{{navedi novice |last=Sergeytsev |first=Timofey |date=2022-04-03 |title=Что Россия должна сделать с Украиной |url=https://ria.ru/20220403/ukraina-1781469605.html |trans-title=Kaj bi morala Rusija narediti z Ukrajino |work=[[RIA Novosti]] |language=ru |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> === Eskalacija rusko-ukrajinskih odnosov === {{podrobno|Rusko-ukrajinski odnosi}} ==== Jedrska razorožitev in prvi ozemeljski spori ==== [[Slika:Presidents after signing the Trilateral Statement, Moscow, 1994.png|sličica|desno|Ameriški predsednik [[Bill Clinton|Clinton]], ruski predsednik [[Boris Jelcin|Jelcin]] in ukrajinski predsednik [[Leonid Kravčuk|Kravčuk]] po podpisu tristranske izjave (1994). Rusija in ZDA so se zavezale k spoštovanju ukrajinske suverenosti v zameno za ukrajinsko predajo jedrskega orožja.]] Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 sta novonastali neodvisni državi Ukrajina in Rusija sprva ohranili tesne dvostranske stike. Leta 1994 je Kijev pristopil k [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] in se zavezal k predaji celotnega sovjetskega [[Jedrsko orožje Ukrajine|jedrskega arsenala na svojem ozemlju]] (približno ene tretjine celotnega sovjetskega arsenala).<ref>{{navedi splet |last=Budjeryn |first=Mariana |date=2021-05-21 |title=Revisiting Ukraine’s nuclear past will not help secure its future |url=https://www.lawfaremedia.org/article/revisiting-ukraines-nuclear-past-will-not-help-secure-its-future |language=en |publisher=Lawfare |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240113122700/https://www.lawfaremedia.org/article/revisiting-ukraines-nuclear-past-will-not-help-secure-its-future |archive-date=2024-01-13 |access-date=2026-08-25}}</ref><ref>{{navedi poročilo |last=Budjeryn |first=Mariana |title=The breach: Ukraine’s territorial integrity and the Budapest memorandum |url=https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/Issue%20Brief%20No%203--The%20Breach--Final4.pdf |publisher=Woodrow Wilson International Center for Scholars |series=Nuclear Proliferation International History Project Issue Brief |issue=3 |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220305203527/https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/Issue%20Brief%20No%203--The%20Breach--Final4.pdf |archive-date=2022-03-05 |access-date=2026-08-25}}</ref> V zameno so Rusija, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in ZDA s podpisom [[Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeškega memoranduma]] Ukrajini zagotovili spoštovanje njene neodvisnosti in ozemeljske celovitosti.<ref>{{navedi novice |last=Vasylenko |first=Volodymyr |date=2009-12-15 |title=On assurances without guarantees in a 'shelved document' |url=https://www.day.kiev.ua/en/article/close/assurances-without-guarantees-shelved-document |work=The Day |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129213053/http://www.day.kiev.ua/en/article/close/assurances-without-guarantees-shelved-document |archive-date=2016-01-29 |access-date=2026-08-25}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Harahan |first=Joseph P. |date=2014 |title=With Courage and Persistence: Eliminating and Securing Weapons of Mass Destruction with the Nunn-Luger Cooperative Threat Reduction Programs |url=https://www.dtra.mil/Portals/61/Documents/History/With%20Courage%20and%20Persistence%20CTR.pdf?ver=2016-05-09-102902-893 |website=DTRA History Series |language=en |publisher=Defense Threat Reduction Agency |asin=B01LYEJ56H |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228153820/https://www.dtra.mil/Portals/61/Documents/History/With%20Courage%20and%20Persistence%20CTR.pdf?ver=2016-05-09-102902-893 |archive-date=2022-02-28 |access-date=2026-08-25}}</ref> V tem obdobju Moskva ni izrecno nasprotovala širitvi evroatlantskih integracij; z določili [[Ustanovna listina Nato–Rusija|Temeljne listine Nato–Rusija]] (1997) je priznala širitev Natovih političnih funkcij,<ref>{{navedi časopis |last1=Aggarwal |first1=Vinod K. |editor1-last=Ruchhaus |editor1-first=Robert |date=2000 |orig-year=1998 |title=Analyzing NATO Expansion: An Institutional Bargaining Approach |url=https://scispace.com/pdf/analysing-nato-expansion-an-institutional-bargaining-2ass2751ce.pdf |journal=Contemporary Security Policy |language=en |volume=21 |issue=2 |publisher=Taylor & Francis |doi=10.1080/13523260008404255 |pages=63–82 |url-status=live |access-date=2026-08-25}}</ref> s podpisom [[Listina o evropski varnosti|Listine o evropski varnosti]] (1999) pa je potrdila suvereno pravico vsake države do svobodne izbire varnostnih ureditev in vojaških zavezništev.<ref>{{navedi splet |date=1999-11-19 |title=Istanbul Document 1999: Charter for European Security |url=https://www.osce.org/mc/39569 |language=en |publisher=[[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OSCE) |url-status=live |access-date=2026-08-25}}</ref> V iskanju varnostnih jamstev pred morebitnimi regionalnimi grožnjami se je zavezništvu posledično pridružilo več držav nekdanjega [[Vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Še leta 2005 je Vladimir Putin izjavil, da je morebitna pridružitev Ukrajine Natu njena ''»suverena pravica«'' in da to ''»ne bo poslabšalo odnosov med našima državama«''.<ref>{{navedi splet |date=2005-05-07 |title=Interview with French Television Company France 3 |url=http://www.en.kremlin.ru/events/president/transcripts/22952 |website=kremlin.ru |language=en |publisher=President of Russia |url-status=live |access-date=2026-08-25}}</ref> V kasnejših letih pa je ruski predsednik retoriko drastično spremenil in začel trditi, da so [[Zahodni svet|zahodne sile]] s širjenjem Nata na vzhod prelomile dogovore z Moskvo, čeprav takšne zaveze niso bile nikoli uradno sklenjene.<ref>{{navedi novice |last=Wiegrefe |first=Klaus |date=2022-02-15 |title=NATO's Eastward Expansion: Is Vladimir Putin Right? |url=https://www.spiegel.de/international/world/nato-s-eastward-expansion-is-vladimir-putin-right-a-bf318d2c-7aeb-4b59-8d5f-1d8c94e1964d |work=[[Der Spiegel]] |language=en |issn=2195-1349 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302172351/https://www.spiegel.de/international/world/nato-s-eastward-expansion-is-vladimir-putin-right-a-bf318d2c-7aeb-4b59-8d5f-1d8c94e1964d |archive-date=2022-03-02 |access-date=2026-08-25}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hall |first=Gavin E. L. |date=2022-02-14 |title=Ukraine: the history behind Russia's claim that Nato promised not to expand to the east |url=https://theconversation.com/ukraine-the-history-behind-russias-claim-that-nato-promised-not-to-expand-to-the-east-177085 |website=The Conversation |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220315083547/https://theconversation.com//ukraine-the-history-behind-russias-claim-that-nato-promised-not-to-expand-to-the-east-177085 |archive-date=2022-03-15 |access-date=2026-08-25}}</ref> Leta 1997 sta predsednika Rusije in Ukrajine, [[Boris Jelcin]] in [[Leonid Kučma]], podpisala [[Pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Ukrajino in Rusko federacijo|Pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu]]. V skladu z dokumentom sta se strani dogovorili o vzpostavitvi strateškega partnerstva, se zavezali k vzajemnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti obeh držav ter k temu, da lastnega ozemlja ne bosta uporabljali v škodo varnosti druge države.{{sfn|Miholjcic|2019|p=92}} [[Slika:Ukrainian Forces in Tuzla Island.jpg|sličica|desno|Ukrajinski vojaki na straži na kosi [[Tuzla (otok)|Tuzla]] v luči napetosti z Rusijo.]] V obdobju drugega predsedniškega mandata Leonida Kučme v zgodnjih dvatisočih so bili rusko-ukrajinski odnosi na videz v vzponu. K temu je pripomoglo predvsem začasno poslabšanje odnosov med ukrajinsko vlado in Zahodom zaradi [[Kasetni škandal|kasetnega škandala]] ter obtožb o prodaji sistemov za radijsko izvidništvo »Kolčuga« [[Irak]]u.<ref>{{navedi poročilo |last1=Åslund |first1=Anders |author-link1=Anders Åslund |last2=Lieven |first2=Anatol |author-link2=Anatol Lieven |date=2001-02-14 |title=Kuchmagate: Political Crisis in Ukraine? |url=https://carnegieendowment.org/russia-eurasia/events/2001/02/kuchmagate-political-crisis-in-ukraine |publisher=Carnegie Russia Eurasia Center |series=Meeting Report |volume=3 |issue=3 |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Byrne |first=Peter |date=2011-04-29 |title=Debate over secret tapes looms large over Kuchma case |url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/debate-over-secret-tapes-looms-large-over-kuchma-c-103197.html |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Vendar je jeseni leta 2003 prišlo do ostrega poslabšanja dvostranskih odnosov zaradi [[Konflikt okoli otoka Tuzla|konflikta okoli peščene kose Tuzla]] v [[Kerški preliv|Kerškem prelivu]]. Poskus ruske strani, da bi brez soglasja Ukrajine zgradila nasip za povezavo ruske obale s tem delom ukrajinskega ozemlja, je sprožil oster odziv predsednika Kučme: prekinil je turnejo po [[Latinska Amerika|latinskoameriških državah]], odpotoval na prizorišče dogajanja in organiziral demonstrativno postavljanje obrambnih utrdb na kosi.<ref>{{navedi novice |date=2003-10-22 |title=Л. Кучма прервал государственный визит по странам Латинской Америки в связи с дальнейшим обострением ситуации вокруг острова Тузла |url=http://news.liga.net/news/old/210235-l-kuchma-prerval-gosudarstvennyy-vizit-po-stranam-latinskoy-ameriki-v-svyazi-s-dalneyshim-obostrenie.htm |trans-title=L. Kučma je prekinil državniški obisk po državah Latinske Amerike zaradi nadaljnjega zaostrovanja razmer okoli otoka Tuzla |work=ЛІГАБізнесІнформ |language=ru |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220085344/http://news.liga.net/news/old/210235-l-kuchma-prerval-gosudarstvennyy-vizit-po-stranam-latinskoy-ameriki-v-svyazi-s-dalneyshim-obostrenie.htm |archive-date=2016-12-20 |access-date=2026-09-09}}</ref> Hkrati so bile na Krimu v stanje bojne pripravljenosti postavljene enote obalne obrambe, nameščene so bile topniške posadke, iz [[Odesa|Odese]] v [[Kerč]] pa so bile premeščene ladje obalne straže. Številni raziskovalci in analitiki so incident s Tuzlo obravnavali kot prvi ruski poskus, da bi »potipala« Ukrajino glede morebitnih korakov za priključitev Krima.<ref>{{navedi novice |date=2016-12-21 |title=Саакашвілі: Кучма терпіти не може Путіна. Путін завжди побоювався Кучми, я цьому свідок |url=http://www.5.ua/polityka/saakashvili-kuchma-terpity-ne-mozhe-putina-putin-zavzhdy-poboiuvavsia-kuchmy-ia-tsomu-svidok-131163.html |trans-title=Saakašvili: Kučma ne prenese Putina. Putin se je Kučme vedno bal, temu sem bil priča |work=5 канал |language=uk |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161221003431/http://www.5.ua/polityka/saakashvili-kuchma-terpity-ne-mozhe-putina-putin-zavzhdy-poboiuvavsia-kuchmy-ia-tsomu-svidok-131163.html |archive-date=2016-12-21 |access-date=2026-08-23}}</ref> Ta poskus je bil uspešno preprečen zaradi odločnega odziva ukrajinskega vodstva.<ref>{{navedi splet |date=2003-10-23 |title=Украинская штурмовая авиация ждёт приказа Кучмы ударить по российским строителям |url=https://lenta.ru/russia/2003/10/23/tuzla/ |trans-title=Ukrajinsko jurišno letalstvo čaka na Kučmov ukaz za napad na ruske gradbince |work=Лента.Ру |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220120927/https://lenta.ru/russia/2003/10/23/tuzla/ |archive-date=2016-12-20 |access-date=2026-09-09}}</ref> ==== Predsedovanje Juščenka in stopnjevanje napetosti ==== [[Slika:Ukraine elections demonstration brussels 20041128.jpg|sličica|desno|Protesti v [[Bruselj|Bruslju]] v podporo oranžni revoluciji z opozorili pred ruskim vmešavanjem v ukrajinsko politiko (konec leta 2004).]] Pred rednimi predsedniškimi volitvami leta 2004 je takratni ukrajinski predsednik Leonid Kučma za svojega naslednika podprl premierja [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]]. Janukovičeva volilna kampanja je temeljila na obljubah o stabilnosti, kontinuiteti oblasti in tesnejših odnosih z Rusijo. Na drugi strani se je glavni opozicijski kandidat [[Viktor Juščenko]] predstavljal kot prozahodni reformator, pri čemer je obljubljal gospodarski preporod in odločen boj proti korupciji.{{sfn|Касьянов|2008|p=348}} Napetosti so dosegle vrelišče ob [[Zastrupitev Viktorja Juščenka|njegovi hudi zastrupitvi]] z [[2,3,7,8-tetraklordibenzodioksin|dioksinom]] sredi volilne kampanje.<ref>{{navedi novice |last=Leung |first=Rebecca |date=2009-02-11 |title=Yushchenko: 'Live And Carry On' |url=https://www.cbsnews.com/news/yushchenko-live-and-carry-on/ |work=[[CBS News]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025143917/https://www.cbsnews.com/stories/2005/01/28/60minutes/main670103.shtml |archive-date=2012-10-25 |access-date=2026-08-27}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2009-08-05 |title=Study: Dioxin that poisoned Yushchenko made in lab |url=https://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/study-dioxin-that-poisoned-yushchenko-made-in-lab-46417.html |work=[[Kyiv Post]] |language=en |agency=[[Associated Press]] |publisher=Businessgroup |location=London |issn=1563-6429 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220131165135/https://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/study-dioxin-that-poisoned-yushchenko-made-in-lab-46417.html |archive-date=2022-01-31 |access-date=2026-08-27}}</ref>{{sfn|Касьянов|2008|p=337}}{{sfn|Зыгарь|2017|p=118}} Čeprav neposredna vpletenost ruskih tajnih služb uradno ni bila nikoli dokazana, so sumi o vlogi Moskve<ref>{{navedi novice |date=2009-10-28 |title=Yushchenko to Russia: Hand over witnesses |url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/yushchenko-to-russia-hand-over-witnesses-49610.html |work=[[Kyiv Post]] |language=en |location=London |publisher=Businessgroup |issn=1563-6429 |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.kyivpost.com/nation/49610 |archive-date=2022-02-26 |access-date=2026-08-27}}</ref> (zlasti potem, ko so glavni osumljenci pobegnili v Rusijo) še dodatno polarizirali ukrajinsko družbo.<ref>{{navedi novice |date=2004-12-11 |title=Yushchenko and the poison theory |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/4041321.stm |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181020073605/http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/4041321.stm |archive-date=2018-10-20 |access-date=2026-09-09}}</ref>{{sfn|Касьянов|2008|p=338}} Kljub temu da je Rusija med kampanjo odkrito podpirala Janukoviča,{{sfn|Зыгарь|2017|p=118}} so njegov prevzem oblasti preprečili [[Nenasilni odpor|nenasilni]] množični protesti, ki so postali znani kot [[oranžna revolucija]].{{efn|21. novembra 2004 je potekal drugi krog predsedniških volitev v Ukrajini, na katerem so volivci izbirali med Viktorjem Janukovičem in Viktorjem Juščenkom. Po objavi začasnih uradnih izidov, po katerih je s 3-odstotno prednostjo zmagal Janukovič, so Juščenkovi privrženci in večina mednarodnih opazovalcev opozorili na volilne goljufije.<ref name="12 лет">{{navedi splet |date=2016-11-22 |title=Оранжевой революции – 12 лет: как это было |url=https://bykvu.com/ua/pictures/49897-segodnya-ispolnyaetsya-12-let-s-nachala-oranzhevoj-revolyutsii-kak-eto-bylo/ |trans-title=12 let od oranžne revolucije: kako je bilo |work=Bykvu.com |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927161453/https://bykvu.com/ua/pictures/49897-segodnya-ispolnyaetsya-12-let-s-nachala-oranzhevoj-revolyutsii-kak-eto-bylo/ |archive-date=2022-09-27 |access-date=2026-09-09}}</ref> 22. novembra so se v Kijevu začele množične protestne akcije.<ref name="12 лет"/>{{pb}}28. novembra so Janukovičevi privrženci v [[Siverskodoneck]]u priredili kongres, na katerem so predlagali ustanovitev [[Jugovzhodna ukrajinska avtonomna republika|Jugovzhodne ukrajinske avtonomne republike]], ki bi obsegala 10 ukrajinskih regij s prestolnico v [[Harkov]]u,<ref>{{navedi splet |date=2004-11-28 |title=У Донецьку пройде референдум, який не буде мати жодних наслідків |url=https://www.pravda.com.ua/news/2004/11/28/3004779/ |trans-title=V Donecku bo potekal referendum, ki ne bo imel nobenih posledic |work=[[Ukrajinska pravda]] |language=uk |url-status=live |access-date=2026-08-27}}</ref> vendar se ta ideja ni uresničila.<ref>{{navedi splet |last=Vynohradov |first=Oleksiy |date=2016-11-28 |title=Северодонецкий съезд 2004 года был репетицией перед настоящей агрессией России |url=https://www.radiosvoboda.org/a/28144452.html |trans-title=Kongres v Severodonecku leta 2004 je bil generalka za pravo rusko agresijo |work=Донбас.Реалії |language=ru |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220221102038/http://www.radiosvoboda.org/a/28144452.html |archive-date=2022-02-21 |access-date=2026-08-23}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Kuptsova |first=Alina |date=2017-11-28 |title=Репетиція війни: як 13 років тому Янукович і Ко покликали Росію |url=https://incident.obozrevatel.com/ukr/crime/repetitsiya-vijni-yak-13-rokiv-tomu-yanukovich-i-ko-poklikali-rosiyu.htm |trans-title=Generalka za vojno: kako so pred 13 leti Janukovič in druščina poklicali Rusijo |language=uk |publisher=Obozrevatel |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211130073927/https://incident.obozrevatel.com/ukr/crime/repetitsiya-vijni-yak-13-rokiv-tomu-yanukovich-i-ko-poklikali-rosiyu.htm |archive-date=2021-11-30 |access-date=2026-08-23}}</ref>{{pb}}3. decembra je [[Vrhovno sodišče Ukrajine]] odredilo ponovitev drugega kroga volitev, ki je potekal 26. decembra 2004. Tokrat je zmagal Viktor Juščenko, poskusi Janukovičevih privržencev, da bi izpodbijali izide glasovanja, pa so spodleteli.<ref>{{navedi splet |date=2021-11-22 |title=17 лет назад на Майдане началась Оранжевая революция: как это было |url=https://news.obozrevatel.com/society/17-let-nazad-na-majdane-nachalas-oranzhevaya-revolyutsiya-kak-eto-byilo-foto-i-video.htm |trans-title=Pred 17 leti se je na Majdanu začela oranžna revolucija: kako je bilo |website=obozrevatel.com |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122111641/https://news.obozrevatel.com/society/17-let-nazad-na-majdane-nachalas-oranzhevaya-revolyutsiya-kak-eto-byilo-foto-i-video.htm |archive-date=2021-11-22 |access-date=2026-09-09}}</ref>}}<ref name="Как дело дошло"/> Analitiki ugotavljajo, da so v Moskvi izid oranžne revolucije dojeli kot hud zunanjepolitični udarec.<ref name="Four Myths">{{navedi splet |date=2020-09-22 |title=Four Myths about Russian Grand Strategy |url=https://www.csis.org/blogs/post-soviet-post/four-myths-about-russian-grand-strategy |work=Center for Strategic and International Studies |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref>{{sfn|Зыгарь|2017|p=126}} Kremelj je v Juščenkovi usmeritvi proti Zahodu videl neposredno grožnjo ruskim interesom, uspešen ljudski upor proti uveljavljeni oblasti v sosednji državi pa je hkrati vzbudil strah pred podobnimi scenariji v sami Rusiji.{{efn|Po navedbah ruskega novinarja [[Mihail Zigar|Mihaila Zigarja]] je Kremelj po oranžni revoluciji ruskemu politiku [[Vladislav Surkov|Vladislavu Surkovu]] poveril razvoj »celovite protirevolucionarne doktrine«.{{sfn|Зыгарь|2017|p=131}} Kot »protiutež« ukrajinski mladinski organizaciji »Pora!« je ustanovil prokremeljsko mladinsko gibanje »Naši«.{{sfn|Зыгарь|2017|p=128}} Ker so od oblasti neodvisni mediji, zlasti »5. kanal« [[Petro Porošenko|Petra Porošenka]], odločilno vplivali na potek oranžne revolucije, so na Surkovovo pobudo v Rusiji močno poostrili nadzor nad državno televizijo.{{sfn|Зыгарь|2017|p=131}} Ruske oblasti so hkrati okrepile pritisk na nevladne organizacije in združenja za varstvo človekovih pravic, saj so imele podobne lokalne strukture v Ukrajini velik vpliv na izid volitev leta 2004.{{sfn|Зыгарь|2017|p=132}} Ob vsem tem je Surkov začel aktivno oblikovati koncept »[[Suverena demokracija|suverene demokracije]]«.{{sfn|Зыгарь|2017|p=133}}}}{{sfn|McFaul|2005}} Ta dogodek je pospešil preobrat v ruski zunanji politiki: Rusija je opustila poskuse integracije v zahodne strukture in se začela politično »ograjevati«, kar je kasneje prišlo do izraza v [[Münchenski govor Vladimirja Putina (2007)|odmevnem Putinovem govoru]] na Münchenski varnostni konferenci februarja 2007.<ref>{{navedi splet |last1=Siruk |first1=Mykola |last2=Shevtsova |first2=Liliya |date=2013-02-19 |title=«Оранжевая» революция и путинский поворот |url=https://carnegiemoscow.org/2013/02/19/ru-pub-51042 |trans-title=»Oranžna« revolucija in Putinov preobrat |language=ru |publisher=Carnegie Moscow Center |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929120126/https://carnegiemoscow.org/2013/02/19/ru-pub-51042 |archive-date=2022-09-29 |access-date=2026-09-09}}</ref> V ruskem političnem vrhu se je utrdilo prepričanje, da so oranžno revolucijo orkestrirale zahodne države, da bi na oblast postavile prozahodno vlado.{{sfn|McFaul|2005}}<ref>{{navedi splet |last=Cordesman |first=Anthony H. |date=2014-05-28 |title=Russia and the 'Color Revolution' |url=https://www.csis.org/analysis/russia-and-%E2%80%9Ccolor-revolution%E2%80%9D |language=en |publisher=Center for Strategic and International Studies |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224124048/https://www.csis.org/analysis/russia-and-%E2%80%9Ccolor-revolution%E2%80%9D |archive-date=2022-02-24 |access-date=2026-08-27}}</ref> Pojavile so se bojazni, da bi Zahod lahko poskušal ponoviti ukrajinski scenarij tudi na ruskem ozemlju s »spodkopavanjem legitimnosti Kremlja« in »izzivanjem ljudskih vstaj«.{{efn|Ameriški politolog [[Thomas Ambrosio]] je denimo poudaril: »Izidi ukrajinskih predsedniških volitev so temeljito spremenili dojemanje Kremlja o zunanji podpori demokraciji na [postsovjetskem] prostoru […] Kot posledica 'oranžne revolucije' se oblikuje ustaljen vzorec, po katerem Rusija na nenehne zahodne očitke o pomanjkanju svobode in poštenosti volitev odgovarja z obtožbami o hinavščini […] Nasprotniki režima [Putina znotraj RF] so prikazani kot pripadniki 'pete kolone', ki so v zameno za uveljavitev zahodnih idej pripravljeni trgovati z rusko neodvisnostjo. Zunanja podpora ruski demokraciji pa velja zgolj za krinko neokolonializma.«{{sfn|Умланд|2010}}}}<ref>{{navedi časopis |last=Tokarev |first=A. |date=2015-08-24 |title=Реакция на цвет. Почему иностранный экстремизм, терроризм, перевороты и революции в России принято называть цветными |url=https://www.kommersant.ru/doc/2791306 |trans-title=Odziv na barvo: Zakaj je v Rusiji tuji ekstremizem, terorizem, državne udare in revolucije v navadi imenovati barvne |journal=Коммерсантъ Власть |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021030729/https://www.kommersant.ru/doc/2791306 |archive-date=2021-10-21 |access-date=2026-09-09}}</ref> [[Slika:Vladimir Putin in Kazakhstan 11 January 2006-2.jpg|sličica|desno|Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in ruski predsednik Vladimir Putin med srečanjem v [[Astana|Astani]] v času plinske krize (11. januar 2006).]] Med svojim mandatom je Viktor Juščenko vodil izrazito prozahodno zunanjo politiko.<ref name="Пять президентов">{{navedi novice |date=2019-05-21 |title=Пять президентов Украины: чем они запомнились |url=https://www.bbc.com/ukrainian/features-russian-48348011 |trans-title=Pet predsednikov Ukrajine: po čem so ostali v spominu |work=BBC News Україна |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210223082053/https://www.bbc.com/ukrainian/features-russian-48348011 |archive-date=2021-02-23 |access-date=2026-09-09}}</ref> Ukrajina je začela pogajanja o [[Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino|pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo]] in si aktivno prizadevala za pridobitev [[Akcijski načrt za članstvo v Natu|Akcijskega načrta za članstvo v Natu]].<ref name="Пять президентов"/> Ta usmeritev je povzročala nenehna trenja v odnosih z Moskvo.<ref name="Пять президентов"/> Najbolj odmevni sta bili [[Plinski spori med Rusijo in Ukrajino|plinski krizi v letih 2006 in 2009]], ko je Rusija prekinila dobavo zemeljskega plina Ukrajini, kar je privedlo do resnih motenj v tranzitu energentov v evropske države.<ref name="Как дело дошло">{{navedi splet |last=Honcharenko |first=Roman |date=2022-02-24 |title=Россия против Украины. Как дело дошло до большой войны |url=https://www.dw.com/ru/rossija-i-ukraina-kak-oni-okazalis-na-poroge-bolshoj-vojny/a-60223489 |trans-title=Rusija proti Ukrajini: Kako je prišlo do velike vojne |work=[[Deutsche Welle]] |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220608062700/https://www.dw.com/ru/rossija-i-ukraina-kak-oni-okazalis-na-poroge-bolshoj-vojny/a-60223489 |archive-date=2022-06-08 |access-date=2023-08-24}}</ref> Na [[Vrh Nata v Bukarešti 2008|vrhu Nata v Bukarešti]] aprila 2008 so zahodnoevropske države iz strahu pred odzivom Rusije blokirale dodelitev Akcijskega načrta za članstvo Ukrajini in [[Gruzija|Gruziji]].<ref>{{navedi splet |last=Brown |first=Colin |date=2008-04-03 |title=EU allies unite against Bush over Nato membership for Georgia and Ukraine |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/eu-allies-unite-against-bush-over-nato-membership-for-georgia-and-ukraine-804000.html |work=[[The Independent]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-25}}</ref><ref name="Как дело дошло"/> Zavezništvo je namesto tega sprejelo kompromisno deklaracijo, da bosta obe državi »nekoč postali članici«. Ta diplomatski manever je še povečal sovražnost Moskve,<ref>{{navedi novice |last=Evans |first=Michael |date=2008-04-05 |title=Vladimir Putin tells summit he wants security and friendship |url=https://www.thetimes.com/comment/register/article/vladimir-putin-tells-summit-he-wants-security-and-friendship-96655h3k9nf?eafs_enabled=false |url-access=subscription |work=[[The Times]] |language=en |page=46 |url-status=live |access-date=2026-08-25}}:<blockquote>President Putin, in a bravura performance before the world’s media at the end of the Nato summit, warned President Bush and other alliance leaders that their plan to expand eastwards to Ukraine and Georgia “didn’t contribute to trust and predictability in our relations”.</blockquote></ref><ref>{{navedi novice |date=2008-04-18 |title=Путин говорил НАТО, что Украина – сложное государство |url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2008/04/18/4438157/ |trans-title=Putin je Natu dejal, da je Ukrajina zapletena država |work=[[Ukrajinska pravda]] |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230116111554/https://www.pravda.com.ua/rus/news/2008/04/18/4438157/ |archive-date=2023-01-16 |access-date=2026-09-09}}</ref> Kijev in [[Tbilisi]] pa pustil v ranljivem položaju brez kakršnih koli oprijemljivih varnostnih jamstev.<ref name="Как дело дошло"/> Napetosti so se močno zaostrile že nekaj mesecev pozneje, avgusta istega leta, ko je Ukrajina v [[Rusko-gruzijska vojna|oboroženem spopadu z Rusijo]] podprla Gruzijo.{{efn|[[Vrhovna rada]] ob tem ni podprla resolucije, s katero bi dogodke v Gruziji označili za rusko agresijo – zanjo namreč ni glasovala niti proevropska poslanska skupina [[Blok Julije Timošenko|Bloka Julije Timošenko]]. Sama [[Julija Timošenko]] je bila kot takratna premierka v svojih ocenah vojne izjemno zadržana, pri čemer je upoštevala razpoloženje volivcev na vzhodu Ukrajine.<ref>{{navedi novice |last=Chervonenko |first=Vitaliy |date=2018-08-08 |title=10 лет войны России с Грузией: невыученные уроки для Украины |url=https://www.bbc.com/ukrainian/features-russian-45110182 |trans-title=10 let ruske vojne z Gruzijo: Nenaučene lekcije za Ukrajino |work=ВВС News Україна |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250422043217/https://www.bbc.com/ukrainian/features-russian-45110182 |archive-date=2025-04-22 |access-date=2026-09-09}}</ref>}} Kijev je med drugim poskušal omejiti vrnitev ladij ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] iz bojnih operacij ob gruzijski obali nazaj v pomorsko oporišče v [[Sevastopol]]u na Krimu, ki ga je takrat najemala Rusija.<ref name="voanews">{{navedi splet |date=2009-11-01 |title=Could Ukraine Become Russia's Next Target? |url=https://www.voanews.com/a/a-13-2008-08-15-voa19/405370.html |work=Voice of America |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-24}}:<blockquote>During the conflict in Georgia, Ukrainian President Viktor Yushchenko prohibited ships from the Russian Black Sea Fleet that are engaged off the Georgian coast from returning to port on Ukraine’s Crimean peninsula without Kyiv’s official permission…</blockquote></ref> 12. avgusta so predsedniki [[Poljska|Poljske]], [[Litva|Litve]], [[Estonija|Estonije]] in Ukrajine ter [[Latvija|latvijski]] premier v znak solidarnosti z gruzijskim predsednikom [[Miheil Saakašvili|Miheilom Saakašvilijem]] odpotovali na obisk brez primere v gruzijsko prestolnico Tbilisi, ki so ji takrat grozile ruske sile.<ref name="voanews"/><ref>{{navedi splet |date=2008-08-14 |title=President Adamkus calls on international organisations to send urgently an international peace-making mission to Georgia |url=https://eu.mfa.lt/en/news/45/president-adamkus-calls-on-international-organisations-to-send-urgently-an-international-peace-making-mission-to-georgia:3352 |website=Permanent Representation of Lithuania to the European Union |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-24}}</ref> V odgovor je rusko vodstvo obtožilo Ukrajino namerne vojaške pomoči Gruziji,<ref>{{navedi novice |date=2008-10-03 |title=Путин обвинил Украину в оказании военной помощи Грузии |url=https://www.dw.com/ru/%D0%BF%D1%83%D1%82%D0%B8%D0%BD-%D0%BE%D0%B1%D0%B2%D0%B8%D0%BD%D0%B8%D0%BB-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D0%B8%D0%BD%D1%83-%D0%B2-%D0%BE%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D0%BE%D0%B9-%D0%BF%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D1%89%D0%B8-%D0%B3%D1%80%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%B8/a-3687721 |trans-title=Putin je Ukrajino obtožil nudenja vojaške pomoči Gruziji |work=[[Deutsche Welle]] |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230116111602/https://www.dw.com/ru/%D0%BF%D1%83%D1%82%D0%B8%D0%BD-%D0%BE%D0%B1%D0%B2%D0%B8%D0%BD%D0%B8%D0%BB-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D0%B8%D0%BD%D1%83-%D0%B2-%D0%BE%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D0%BE%D0%B9-%D0%BF%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D1%89%D0%B8-%D0%B3%D1%80%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%B8/a-3687721 |archive-date=2023-01-16 |access-date=2026-09-09}}</ref> vključno z domnevnim sodelovanjem ukrajinskih vojakov pri sestrelitvi ruskih letal.<ref>{{navedi novice |date=2008-12-25 |title=Первая российско-украинская война. Минобороны России обвинило Украину в сознательной войне против России в Южной Осетии |url=https://www.gazeta.ru/politics/2008/12/25_a_2918070.shtml?updated |trans-title=Prva rusko-ukrajinska vojna. Rusko ministrstvo za obrambo je Ukrajino obtožilo zavestnega vojskovanja proti Rusiji v Južni Osetiji |work=gazeta.ru |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230116111600/https://www.gazeta.ru/politics/2008/12/25_a_2918070.shtml?updated |archive-date=2023-01-16 |access-date=2026-09-09}}</ref> Kijev je vpletenost svojih vojakov zanikal, potrdil pa je zakonitost lastnih dobav orožja, z utemeljitvijo, da proti Tbilisiju niso veljali nobeni mednarodni embargi ali sankcije.<ref>{{navedi novice |date=2009-08-25 |title=Украина поставляет оружие Грузии, поскольку это не запрещено |url=https://www.dw.com/ru/ukraina-postavlaet-oruzie-gruzii-poskolku-eto-ne-zapreseno/a-4597701 |trans-title=Ukrajina dobavlja orožje Gruziji, saj to ni prepovedano |work=[[Deutsche Welle]] |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260222150625/https://www.dw.com/ru/ukraina-postavlaet-oruzie-gruzii-poskolku-eto-ne-zapreseno/a-4597701 |archive-date=2026-02-22 |access-date=2026-09-09}}</ref> Že po koncu te vojne je več strokovnjakov napovedalo, da bo prav Ukrajina naslednje prizorišče vojaških spopadov.<ref name="voanews"/><ref>{{navedi splet |last=Kuhner |first=Jeffrey T. |date=2008-10-12 |title=Will Russia-Ukraine be Europe’s next war? |url=https://www.washingtontimes.com/news/2008/oct/12/europes-next-war/ |url-access=subscription |trans-title=Bo konflikt med Rusijo in Ukrajino naslednja vojna v Evropi? |language=en |publisher=The Washington Times |url-status=live |access-date=2026-08-24}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Danylov |first=Serhiy |date=2008-08-15 |title=Війна на порозі |url=https://tyzhden.ua/edition/33-42/ |trans-title=Vojna na pragu |journal=Український тиждень |language=uk |volume=33 |issue=42 |url-status=live |access-date=2026-08-24}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Apps |first=Peter |date=2014-02-27 |title=Russia raises military clout with reforms after Georgian war |url=https://www.reuters.com/article/2014/02/27/us-russia-military-clout-idUSBREA1Q1YR20140227/ |work=[[Reuters]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Številni politologi pri tem poudarjajo, da je ključno vlogo odigral neodločen odziv Zahoda na rusko invazijo v Gruziji,{{sfn|D'Anieri|2023|p=136}} saj je Moskvo prepričal, da uporaba vojaške sile v soseščini ne bo imela resnejših mednarodnih posledic.{{sfn|Brands|2024|p=[https://books.google.com/books?id=WxP-EAAAQBAJ&dq=Russia%E2%80%99s+invasion+of+Georgia+in+2008+and+Ukraine+in+2014+provided+ample+evidence&pg=PA39 39]}}{{sfn|Kuzio|Jajecznyk-Kelman|2023|p=237}}{{sfn|Ramani|2023|p=[https://books.google.com/books?id=74ebEAAAQBAJ&dq=first+Donbas+offensive+fuelled+these+assumptions+of+Western+weakness&pg=PT15 11]}} ==== Predsedovanje Janukoviča in revolucija dostojanstva ==== [[Slika:Dmitry Medvedev in Kharkov - 21 April 2010-9.jpeg|sličica|desno|Ruski predsednik [[Dmitrij Medvedjev]] in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič med podpisovanjem [[Harkovske sporazume|Harkovskih sporazumov]] (21. april 2010).]] Leta 2010 je bil za predsednika Ukrajine izvoljen [[Viktor Janukovič]]. Njegova izvolitev je pomenila oster zasuk v ukrajinski zunanji politiki; proces vključevanja v Nato je bil zamrznjen s sprejetjem zakona o neblokovskem statusu Ukrajine.<ref>{{navedi splet |date=2010-07-02 |title=Рада приняла закон о принципах внутренней и внешней политики Украины |url=https://interfax.com.ua/news/general/42830.html |trans-title=Rada je sprejela zakon o načelih notranje in zunanje politike Ukrajine |website=Интерфакс-Украина |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220406082227/https://interfax.com.ua/news/general/42830.html |archive-date=2022-04-06 |access-date=2026-09-09}}</ref> Že aprila istega leta je Janukovič z Moskvo podpisal t. i. [[Harkovske sporazume]]. V zameno za cenejši ruski zemeljski plin je Kijev podaljšal najem pomorskega oporišča za rusko črnomorsko floto na Krimu vse do leta 2042. V ukrajinski opoziciji in strokovni javnosti so sporazumi sprožili ogorčenje; kritiki so jih označili za neustavne in za neposredno grožnjo državni suverenosti.<ref>{{navedi splet |date=2010-04-27 |title=Ukraine parliamentary vote on Black Sea fleet erupts into fistfight |url=https://www.theguardian.com/world/2010/apr/27/ukraine-parliament-fight-eggs |website=[[The Guardian]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Balmforth |first=Richard |date=2010-04-27 |title=Protests as Ukraine approves Russian base extension |url=https://www.reuters.com/article/world/protests-as-ukraine-approves-russian-base-extension-idUSTRE63Q0YG/ |website=[[Reuters]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2010-04-28 |title=Parliament pandemonium in Ukraine |url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/parliament-pandemonium-in-ukraine-65213.html |website=[[Kyiv Post]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> Ti sporazumi so Rusiji dejansko omogočili, da dolgoročno ohrani in legitimira močno vojaško prisotnost na polotoku, kar je nekaj let pozneje služilo kot ključna logistična osnova za aneksijo Krima. Čeprav sta Ukrajina in Evropska unija spomladi leta 2012 parafirali pridružitveni sporazum, se je Kijev hkrati začel približevati [[Carinska unija Evrazijske gospodarske zveze|carinski uniji Evrazijske gospodarske zveze]] (EAEU), ki je veljala za ruski geopolitični projekt, namenjen ohranjanju sosednjih držav v vplivnem območju Moskve.<ref>{{navedi splet |date=2012-12-05 |title=Янукович заговорил о Таможенном союзе |url=https://www.epravda.com.ua/rus/news/2012/12/5/349130/ |trans-title=Janukovič je spregovoril o carinski uniji |work=Экономическая правда |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220406082227/https://www.epravda.com.ua/rus/news/2012/12/5/349130/ |archive-date=2022-04-06 |access-date=2026-08-27}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2013-08-30 |title=Украина уже вошла в Таможенный союз в формате "3+1" – Янукович |url=https://economics.segodnya.ua/economics/enews/Ukraina-uzhe-voshla-v-Tamozhennyy-soyuz-v-formate-31-YAnukovich-457221.html |trans-title=Ukrajina je že vstopila v Carinsko unijo v formatu '3+1' – Janukovič |work=СЕГОДНЯ |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220414065850/https://economics.segodnya.ua/economics/enews/Ukraina-uzhe-voshla-v-Tamozhennyy-soyuz-v-formate-31-YAnukovich-457221.html |archive-date=2022-04-14 |access-date=2026-08-27}}</ref> Julija 2013 je Vladimir Putin med obiskom Kijeva ob 1025. obletnici [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|pokristjanjevanja Kijevske Rusije]] javno izjavil, da so Rusi in Ukrajinci »enoten narod«, s čimer je poskušal upravičiti nujnost vključitve Ukrajine v ruski integracijski projekt.<ref>{{navedi splet |last=Putin |first=Vladimir |date=2013-07-27 |title=Конференция «Православно-славянские ценности – основа цивилизационного выбора Украины» |url=http://kremlin.ru/events/president/news/18961 |website=kremlin.ru |language=ru |url-status=live}}</ref> Kmalu zatem je Rusija drastično stopnjevala gospodarski pritisk na Ukrajino in uvedla [[Ruski embargo na ukrajinsko blago|vrsto trgovinskih embargov na ukrajinsko blago]].<ref>{{navedi splet |last1=Soldatkin |first1=Vladimir |last2=Polityuk |first2=Pavel |date=2013-08-15 |title=Russia tightens customs rules to force Ukraine into union |url=https://www.reuters.com/article/business/russia-tightens-customs-rules-to-force-ukraine-into-union-idUSBRE97E0K8/ |work=[[Reuters]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref><ref name="osw"/> Svetovalec Kremlja [[Sergej Glazjev]] je ob tem odkrito opozoril, da Rusija v primeru podpisa sporazuma z EU morda ne bo več priznavala ukrajinskih meja.<ref name="osw">{{navedi novice |last1=Wierzbowska-Miazga |first1=Agata |last2=Iwański |first2=Tadeusz |date=2013-08-28 |title=Russia counteracts Ukraine’s moves towards the European Union |url=https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/analyses/2013-08-28/russia-counteracts-ukraines-moves-towards-european-union |work=Ośrodek Studiów Wschodnich |language=en |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Walker |first=Shaun |date=2013-09-22 |title=Ukraine’s EU trade deal will be catastrophic, says Russia |url=https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |trans-title=Trgovinski sporazum Ukrajine z EU bo katastrofalen, opozarja Rusija |work=[[The Guardian]] |language=en-GB |issn=0261-3077 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724113026/https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |archive-date=2020-07-24 |access-date=2026-09-09}}</ref> Evropski parlament je v svoji posebni resoluciji te korake označil za neposredno izsiljevanje,<ref>{{navedi novice |date=2020-06-20 |title=European Parliament approves resolution of “Eastern Partnership” against “Aggression” of Russia and EU integration |url=https://1tv.ge/lang/en/news/european-parliament-approves-resolution-of-eastern-partnership-against-aggression-of-russia-and-eu-integration/ |work=1tv.ge |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> številni analitiki pa so v njih videli kršitev 3. točke [[Budimpeški memorandum|Budimpeškega memoranduma]] o nedopustnosti gospodarske prisile.<ref>{{navedi splet |last=Pifer |first=Steven |date=2017-05-17 |title=The growing Russian military threat in Europe. Assessing and addressing the challenge: The case of Ukraine |url=https://www.brookings.edu/articles/the-growing-russian-military-threat-in-europe/ |language=en |work=Brookings |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> [[Slika:SState flag of Ukraine carried by a protester to the heart of developing clashes in Kyiv, Ukraine. Events of February 18, 2014.jpg|sličica|levo|Protestniki, ki se borijo proti vladnim silam v Kijevu (18. februar 2014).]] Novembra 2013 je ukrajinska vlada pod pritiskom Rusije{{sfn|Dinan|Nugent|Paterson|2017|p=274}} nepričakovano ustavila priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU,<ref>{{navedi splet |last1=Traynor |first1=Ian |last2=Grytsenko |first2=Oksana |date=2013-11-21 |title=Ukraine suspends talks on EU trade pact as Putin wins tug of war |url=https://www.theguardian.com/world/2013/nov/21/ukraine-suspends-preparations-eu-trade-pact |work=[[The Guardian]] |language=en-GB |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240816024957/https://www.theguardian.com/world/2013/nov/21/ukraine-suspends-preparations-eu-trade-pact |archive-date=2024-08-16 |access-date=2026-08-26}}</ref> kar je v Kijevu sprožilo množične protivladne proteste, znane kot [[Evromajdan]]. Protestniki niso več zahtevali zgolj ohranitve [[Proevropejstvo|proevropske usmeritve]] in zaustavitve ruskega vmešavanja, temveč tudi izkoreninjenje sistemske korupcije, prenehanje zlorab oblasti in spoštovanje človekovih pravic. Situacijo je dodatno zaostrilo sprejetje [[Protiprotestni zakoni v Ukrajini (2014)|represivne protiprotestne zakonodaje]].{{sfn|Marples|Mills|2015|pp=9–14}}<ref>{{navedi splet |date=2014-01-25 |title=Ukraine Opposition Vows To Continue Struggle |url=https://www.rferl.org/a/protesters-police-tense-standoff-ukraine/25241945.html |work=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241224233815/https://www.rferl.org/a/protesters-police-tense-standoff-ukraine/25241945.html |archive-date=2024-12-24 |access-date=2026-08-26}}</ref> Po [[Nasilno zatrtje Evromajdana v Kijevu|nasilnem odzivu varnostnih sil]] so demonstracije hitro prerasle v vsesplošno [[Revolucija dostojanstva|revolucijo dostojanstva]]. Večmesečni nemiri so krvav vrhunec dosegli februarja 2014, ko so pripadniki posebnih policijskih enot [[Berkut (enota)|Berkut]] [[Nebesna stotnija|ubili več kot 100 protestnikov]],<ref>{{navedi splet |date=May 2016 |title=Accountability for killings in Ukraine from January 2014 to May 2016 |url=https://www.ohchr.org/Documents/Countries/UA/OHCHRThematicReportUkraineJan2014-May2016_EN.pdf |language=en |publisher=[[Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice]] (OHCHR) |pages=9, 21–25 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230916073321/https://www.ohchr.org/Documents/Countries/UA/OHCHRThematicReportUkraineJan2014-May2016_EN.pdf |archive-date=2023-09-16 |access-date=2026-09-11}}</ref><ref>{{navedi splet |year=2021 |title=Accountability for Killings and Violent Deaths during the Maidan protests |url=https://ukraine.un.org/sites/default/files/2021-01/Briefing%20note%20on%20Maidan%20investigations%20ENG%20final.pdf |trans-title=Odgovornost za umore in nasilne smrti med protesti na Majdanu |language=en |publisher=[[Misija Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini]] |url-status=live |access-date=2026-08-26}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2016-06-24 |title=Prosecutor General: Maidan Protesters Were Shot by Berkut Weapons |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2016/06/24/7112731/ |work=[[Ukrajinska pravda]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-26}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2016-07-05 |title=Examination confirms Berkut officers’ involvement in execution of Maidan activists |url=https://censor.net/en/news/396136/examination_confirms_berkut_officers_involvement_in_execution_of_maidan_activists_pgo |website=Censor.NET |language=en |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20251228090909/https://censor.net/en/news/396136/examination_confirms_berkut_officers_involvement_in_execution_of_maidan_activists_pgo |archive-date=2025-12-28 |access-date=2026-09-09}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2020-02-20 |title=Traces of the Euromaidan Revolution: Bullets |url=https://hromadske.ua/en/posts/traces-of-the-euromaidan-revolution-bullets |work=Hromadske |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-26}}</ref> zaradi česar je predsednik Janukovič pobegnil v Rusijo.<ref>{{navedi novice |last1=Polityuk |first1=Pavel |last2=Robinson |first2=Matt |date=2014-02-22 |editor-last=Roche |editor-first=Andrew |title=Ukraine parliament removes Yanukovich, who flees Kyiv in 'coup' |url=https://in.reuters.com/article/ukraine-crisis-parliament-idINDEEA1L04L20140222 |work=[[Reuters]] |language=en |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160609181723/http://in.reuters.com/article/ukraine-crisis-parliament-idINDEEA1L04L20140222 |archive-date=2016-06-09 |access-date=2026-08-26}}</ref> Že naslednji dan je ukrajinski parlament z ustavno večino (vključno z člani [[Stranka regij|Janukovičeve lastne stranke]]) izglasoval njegovo odstavitev s položaja,<ref>{{navedi novice |date=2014-02-24 |title=Rada removes Yanukovych from office, schedules new elections for May 25 |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/192030.html |work=Interfax-Ukraine |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200210094859/https://en.interfax.com.ua/news/general/192030.html |archive-date=2020-02-10 |access-date=2026-08-26}}</ref><ref>{{navedi novice |date=2014-02-22 |title=Ukraine President Yanukovich impeached |url=https://www.aljazeera.com/news/europe/2014/02/ukraine-parliament-ousts-president-yanukovich-2014222152035601620.html |work=[[Al Jazeera]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907113053/https://www.aljazeera.com/news/europe/2014/02/ukraine-parliament-ousts-president-yanukovich-2014222152035601620.html |archive-date=2020-09-07 |access-date=2026-08-26}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Sindelar |first=Daisy |date=2014-02-23 |title=Was Yanukovych’s Ouster Constitutional? |url=https://www.rferl.org/a/was-yanukovychs-ouster-constitutional/25274346.html |website=Radio Free Europe/Radio Liberty |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729143204/https://www.rferl.org/a/was-yanukovychs-ouster-constitutional/25274346.html |archive-date=2020-07-29 |access-date=2026-08-26}}</ref> ponovno uveljavil ustavo iz leta 2004 in razpisal [[Volitve predsednika Ukrajine 2014|predčasne volitve]]. [[Slika:2014-04-06. Протесты в Донецке 011.jpg|sličica|desno|Proruski protest v Donecku z zastavami Rusije, [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Neoevrazijstvo|Evrazijskega gibanja]] (6. april 2014).]] Padec proruske vlade je pomenil ostro zmanjšanje ruskega političnega vpliva v Ukrajini. Moskva je zmago revolucije dostojanstva označila za nelegitimen [[državni udar]]<ref>{{navedi splet |date=2014-11-17 |title=Заявления Путина об Украине: мифы и реалии |url=https://www.bbc.com/ukrainian/ukraine_in_russian/2014/11/141117_ru_s_putin_new_statement |work=BBC News Україна |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404180655/https://www.bbc.com/ukrainian/ukraine_in_russian/2014/11/141117_ru_s_putin_new_statement |archive-date=2022-04-04 |access-date=2026-09-09}}</ref>{{sfn|Holcomb|2017|p=7}} in nastali politični vakuum izrabila kot pretvezo za začetek oborožene agresije z okupacijo Krima.{{sfn|Gherman|2023|pp=197–199}} Hkrati so v mestih na vzhodu in [[Južna Ukrajina|jugu Ukrajine]], zlasti v regiji [[Donbas]], izbruhnili proruski in [[Separatizem|separatistični]] protesti.{{sfn|Platonova|2022}}{{sfn|Kofman|Migacheva|Nichiporuk|Radin|2017}} Začetno nezadovoljstvo dela lokalnega prebivalstva, ki sta ga podžigala predlog o [[Jezikovna politika v Ukrajini|ukinitvi uradnega statusa ruskega jezika]]<ref>{{navedi novice |last=Ayres |first=Sabra |date=2014-02-28 |title=Is it too late for Kyiv to woo Russian-speaking Ukraine? |url=https://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0228/Is-it-too-late-for-Kiev-to-woo-Russian-speaking-Ukraine |work=[[The Christian Science Monitor]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220107021055/https://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0228/Is-it-too-late-for-Kiev-to-woo-Russian-speaking-Ukraine |archive-date=2022-01-07 |access-date=2026-09-09}}</ref> in [[Ruska informacijska vojna proti Ukrajini|dezinformacije ruskih državnih medijev]] o »fašistični hunti«,{{sfn|Shevko|Khrul|2017|p=131–133|loc=The Atrocity Propaganda in the Modern Russo-Ukrainian Conflict: The Russian Case}} je Moskva izkoristila za netenje [[Hibridna vojna|hibridne vojne]].{{sfn|Snegovaya|2015}}{{sfn|Kofman|Migacheva|Nichiporuk|Radin|2017}}<ref>{{navedi časopis |last1=Гайко |first1=Олег |last2=Чайка |first2=Оксана |date=2024 |title=Політична карикатура як елемент гібридної війни Росії проти України (2014–2022 рр.) |language=uk |journal=Вісник Харківського національного університету імені В. Н. Каразіна |series=Питання політології |volume=45 |doi=10.26565/2220-8089-2024-45-08 |issn=2220-8089}}</ref><ref>{{navedi časopis |last1=Rumyantsev |first1=O. |last2=Tuluzakova |first2=O. |date=2025 |title=Hate speech в российских средствах массовой информации на современном этапе |language=ru |journal=Studia Rossica Posnaniensia |volume=50 |issue=2 |location=Poznań |publisher=Adam Mickiewicz University Press |pages=73-91 |doi=10.14746/strp.2025.50.2.4}}</ref> Notranje nemire so hitro spravile pod nadzor skupine, ki so jih neposredno usmerjali in financirali kremeljski svetovalci, kot sta [[Vladislav Surkov]]<ref>{{navedi splet |last1=Shandra |first1=Alya |last2=Seely |first2=Robert |date=2019 |title=The Surkov Leaks: The Inner Workings of Russia’s Hybrid War in Ukraine |url=https://static.rusi.org/201907_op_surkov_leaks_web_final.pdf |language=en |publisher=[[Royal United Services Institute]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220316232242/https://static.rusi.org/201907_op_surkov_leaks_web_final.pdf |archive-date=2022-03-16 |access-date=2026-09-09}}</ref> in [[Sergej Glazjev]],<ref>{{navedi splet |last=Umland |first=Andreas |date=2016-11-01 |title=The Glazyev Tapes: Getting to the root of the conflict in Ukraine |url=https://ecfr.eu/article/commentary_the_glazyev_tapes_getting_to_the_root_of_the_conflict_in_7165/ |language=en |publisher=[[Evropski svet za zunanje odnose]] |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> lokalne voditelje protestov pa so zamenjali posamezniki s povezavami v ruskih obveščevalnih službah in varnostnih strukturah.<ref>{{harvnb|Marples|2021|p=26}}: <blockquote>The Russian Spring was not exactly a spontaneous uprising. We now know that Kremlin advisors Vladislav Surkov and Sergei Glazyev had directed efforts to coordinate and organize these protests at the beginning of March 2014, turning them into a pro-Russian separatist movement.</blockquote></ref> Aprila 2014 se je situacija dokončno zaostrila, ko so oboroženi in zamaskirani aktivisti zavzeli ključne vladne zgradbe in poslopja varnostnih organov,<ref>{{navedi novice |date=2014-04-06 |title=Ukraine: Pro-Russians storm offices in Donetsk, Luhansk, Kharkiv |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26910210 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190820040710/https://www.bbc.com/news/world-europe-26910210 |archive-date=2019-08-20 |access-date=2026-09-09}}</ref>{{sfn|Arel|Driscoll|2023|pp=138–140}} razglasili t. i. Donecko<ref>{{navedi novice |date=2014-04-07 |title=Ukraine crisis: Protesters declare Donetsk 'republic' |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26919928 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140428233001/http://www.bbc.com/news/world-europe-26919928 |archive-date=2014-04-28 |access-date=2026-09-09}}</ref> in Lugansko ljudsko republiko,<ref>{{navedi novice |date=2014-04-29 |title=Ukraine crisis: Pro-Russia activists take Luhansk offices |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-27206280 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123180427/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-27206280 |archive-date=2025-01-23 |access-date=2026-09-09}}</ref> v odgovor na to pa je ukrajinsko vodstvo razglasilo začetek t. i. {{ill|Protiteroristična operacija na vzhodu Ukrajine|lt=protiteroristične operacije|uk|Антитерористична операція на сході України}}, kar je dejansko pomenilo začetek vojne v Donbasu. == Začetek in periodizacija == [[Priključitev Krima Ruske federacije|Ruska okupacija Krima]] običajno velja za začetek rusko-ukrajinske vojne. Sledila ji je [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojna v Donbasu]] (2014–2022), nato pa [[ruska invazija na Ukrajino]] leta 2022, ki je pomenila začetek trenutne faze vojne. Med raziskovalci obstajajo različni pristopi k določitvi natančnega datuma začetka konflikta. Posamezni strokovnjaki, kot je nizozemski profesor vojaške zgodovine Floribert Baudet, poudarjajo, da se je ruska agresija začela že pred priključitvijo Krima, saj je Moskva načrtno spodkopavala ukrajinsko suverenost že dolgo pred letom 2014.<ref name="Rothman, Pepperkamp & Rietjens 33">{{navedi knjigo |last1=Baudet |first1=Floribert |editor1-last=Rothman |editor1-first=Maarten |editor2-last=Pepperkamp |editor2-first=Lonneke |editor3-last=Rietjens |editor3-first=Sebastiaan |title=Reflections on the Russia-Ukraine War |year=2024 |url=https://archive.org/details/oapen-20.500.12657-87676/page/33/mode/2up?q=2014 |publisher=Leiden University Press |isbn=9789087284343 |page=33 |url-status=live |access-date=2026-09-10}}</ref> Kljub temu se večina analitikov strinja, da se je odprta faza vojne začela prav februarja 2014,<ref>{{harvnb|Brands|2024|p=2}}:<blockquote>First, what we often call “the Ukraine War” didn’t start in February 2022 […] the war between Ukraine and Russia began in 2014 with Vladimir Putin’s taking of Crimea and his intervention—first through proxies and then with regular forces—in the Donbas.</blockquote></ref><ref name="Plokhy xxi">{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii |date=2023-05-09 |title=The Russo-Ukrainian War: The Return of History |url=https://books.google.com/books?id=e3eoEAAAQBAJ&dq=began+eight+years+earlier,+on+February+27,+2014,+when+Russian+armed&pg=PT9 |publisher=W. W. Norton & Company |isbn=978-1-324-05120-6 |pages=xxi}}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Heisbourg |first=François |date=2023-07-04 |title=How to End a War: Some Historical Lessons for Ukraine |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/00396338.2023.2233347 |journal=Survival |volume=65 |issue=4 |pages=7–24 |doi=10.1080/00396338.2023.2233347 |issn=0039-6338 }}:<blockquote>The war began with a minimal-force invasion of Crimea, a Ukrainian region that Russia annexed in March 2014, followed by lethal proxy operations in parts of the Donbas, another Ukrainian region.</blockquote></ref> vendar se njihove ocene o ključnih datumih razlikujejo: * 20. februar: Nekateri politologi predlagajo, da se za začetek konflikta šteje začetek ruske operacije za zavzetje polotoka. Prav ta datum je uradno vtisnjen na ruskem resornem odlikovanju – [[Medalja »za vrnitev Krima«|medalji »za vrnitev Krima«]], kar posredno priča o ukazu za začetek operacije še pred begom Viktorja Janukoviča (21. februar).<ref>{{navedi poročilo |last1=Kazdobina |first1=J. |last2=Hedenskog |first2=J. |last3=Umland |first3=A. |author3-link=Andreas Umland |year=2024 |title=Why the Russo-Ukrainian war started already in February 2014 |url=https://www.ui.se/globalassets/ui.se-eng/publications/sceeus/why-the-russo-ukrainian-war-started-already-in-february-2014.pdf |work=SCEEUS Report |language=en |volume=2 |location=Stockholm |publisher=The Swedish Institute of International Affairs |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260906225441/https://www.ui.se/globalassets/ui.se-eng/publications/sceeus/why-the-russo-ukrainian-war-started-already-in-february-2014.pdf |archive-date=2026-09-06}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Käihkö |first=Ilmari |year=2023 |title=Slava Ukraini!: Strategy and the Spirit of Ukrainian Resistance 2014–2023 |publisher=Helsinki University Press |isbn=978-9523690943 |page=72}}:<blockquote>If asked when the war began, many Ukrainians believe it was when the unmarked Russian 'little green men' occupied Crimea on February 27, 2014, or February 20, the date given on the official Russian campaign medal 'For the Return of Crimea'.</blockquote></ref> * 26. februar: Ta dan je ukrajinska vlada uradno razglasila za »dan krimskega odpora proti ruski okupaciji« v spomin na množično zborovanje [[Krimski Tatari|Krimskih Tatarov]], s katerim so poskušali ustaviti rusko vmešavanje.<ref>{{navedi novice |date=2025-02-25 |title=Zelenskyy marks Crimea’s Resistance Day: “Ukraine’s territorial integrity is not up for debate” |url=https://english.nv.ua/nation/zelenskyy-marks-crimea-s-day-of-resistance-says-ukraine-s-territorial-integrity-is-non-negotiable-50493329.html |work=The New Voice Of Ukraine |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250226132240/https://english.nv.ua/nation/zelenskyy-marks-crimea-s-day-of-resistance-says-ukraine-s-territorial-integrity-is-non-negotiable-50493329.html |archive-date=2025-02-26 |access-date=2026-09-10}}</ref> * 27. februar: Med zgodovinarji najbolj uveljavljen datum začetka vojne – dan, ko so pripadniki ruskih posebnih enot z orožjem zavzeli poslopje krimskega parlamenta.<ref>{{navedi knjigo |last=Sasse |first=Gwendolyn |year=2023 |title=Russia’s War Against Ukraine |publisher=Wiley & Sons |isbn=978-1509560592}}:<blockquote>Russia’s war against Ukraine began with the annexation of Crimea on 27 February 2014. On that day, Russian special forces without any uniform insignia appeared in Crimea, quickly taking control of strategic, military and political institutions.</blockquote></ref><ref>{{navedi knjigo |last=Bacon |first=Edwin |url=https://books.google.com/books?id=k2kQEQAAQBAJ&dq=%22The+seizure+of+Crimea+sparked+the+war+with+Ukraine%22&pg=PA12 |title=Contemporary Russia |date=2024 |publisher=Springer Nature |isbn=978-3-031-52423-3 |pages=12 |language=en}}</ref> Poleg same kronologije se analitiki razhajajo tudi pri oceni značaja eskalacije. Ameriški politolog [[Paul D'Anieri]] dogodke opisuje kot »omejeno vojno leta 2014«, ki je prerasla v »bistveno obsežnejšo vojno leta 2022« (v izvirniku: ''much less limited war'').{{sfn|D'Anieri|2023|p=332}} Ukrajinsko-ameriški zgodovinar Serhij Plohij pa opozarja, naj se obsežna invazija ne obravnava kot nov konflikt: »Kljub vsemu šoku in dramatičnosti obsežnega ruskega napada na Ukrajino zavračam skušnjavo, da bi 24. februar 2022 označil za njen začetek, in to iz preprostega razloga, ker se je vojna začela osem let prej, 27. februarja 2014.«<ref name="Plokhy xxi"/> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|refs= <ref name="Borders">{{navedi novice |last=Kartsev |first=Dmitri |date=2024-04-30 |title=When Did Russia Decide That Borders Could Be Moved? |url=https://carnegieendowment.org/russia-eurasia/politika/2024/10/russia-new-borders-politic |trans-title=Kdaj se je Rusija odločila, da je meje mogoče premikati? |work=Carnegie Politika |language=en |publisher=Carnegie Russia Eurasia Center |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> <ref name="eeas">{{navedi novice |date=2022-03-18 |title=Disinformation About Russia’s invasion of Ukraine – Debunking Seven Myths spread by Russia |url=https://www.eeas.europa.eu/delegations/china/disinformation-about-russias-invasion-ukraine-debunking-seven-myths-spread-russia_en?s=166 |trans-title= |work=Delegation of the European Union to the People’s Republic of China |language=en |location=Brussels |publisher=European External Action Service (EEAS) |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> <ref name="EUvsDisinfo">{{navedi novice |date=2022-02-19 |title=The Kremlin’s Playbook: Fabricating Pretext to Invade Ukraine – More Myths |url=https://euvsdisinfo.eu/the-kremlins-playbook-fabricating-pretext-to-invade-ukraine-more-myths/ |work=EUvsDisinfo |language=en |url-status=live |access-date=2026-09-09}}</ref> }} == Bibliografija == ; Članki in poročila {{refbegin|35em}} * {{navedi poročilo |last=Cosgrove |first=Jonathon |year=2020 |title=The Russian Invasion of the Crimean Peninsula, 2014–2015: A Post–Cold War Nuclear Crisis Case Study |url=https://www.jhuapl.edu/Content/documents/RussianInvasionCrimeanPeninsula.pdf |publisher=[[Johns Hopkins University]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206000517/https://www.jhuapl.edu/Content/documents/RussianInvasionCrimeanPeninsula.pdf |archive-date=2022-02-06}} * {{navedi časopis |last=Gherman |first=Marin |year=2023 |title=The evolution of the Russian Federation’s official anti-Ukraine discourse (2014–2022) |url=https://codrulcosminului.usv.ro/wp-content/uploads/2023/08/Article.10.Vol_.29-1.pdf |journal=Codrul Cosminului |volume=XXIX |issue=1 |pages=193–216 |doi=10.4316/CC.2023.01.10 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260823181551/https://codrulcosminului.usv.ro/wp-content/uploads/2023/08/Article.10.Vol_.29-1.pdf |archive-date=2026-08-23}} * {{navedi poročilo |last=Holcomb |first=Franklin |year=2017 |title=The Kremlin’s Irregular Army |url=https://www.understandingwar.org/sites/default/files/ISW%20Separatist%20ORBAT%20Holcomb%202017_Final.pdf |series=Russia and Ukraine Security Report |volume=3 |location=Washington, DC |publisher=Institute for the Study of War |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220120225729/https://www.understandingwar.org/sites/default/files/ISW%20Separatist%20ORBAT%20Holcomb%202017_Final.pdf |archive-date=2022-01-20}} * {{navedi časopis |last=Itzkowitz Shifrinson |first=Joshua R. |year=2016 |title=Deal or No Deal? The End of the Cold War and the U.S. Offer to Limit NATO Expansion |url=https://direct.mit.edu/isec/article/40/4/7/12126/Deal-or-No-Deal-The-End-of-the-Cold-War-and-the-U |url-status=live |journal=International Security |volume=40 |issue=4 |pages=7–44 |doi=10.1162/ISEC_a_00236 |s2cid=57562966 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230922022038/https://direct.mit.edu/isec/article/40/4/7/12126/Deal-or-No-Deal-The-End-of-the-Cold-War-and-the-U |archive-date=2023-09-22}} * {{navedi časopis |last=Kramer |first=Mark |year=2009 |title=The myth of a no-NATO-enlargement pledge to Russia |url= https://ciaotest.cc.columbia.edu/journals/twq/v32i2/f_0016179_13953.pdf |journal=Washington Quarterly |volume=32 |issue=2 |pages=39–61 |doi=10.1080/01636600902773248}} * {{navedi časopis |last=Kudors |first=Andis |year=2010 |title=“Russian World”—Russia’s Soft Power Approach to Compatriots Policy |url=https://css.ethz.ch/content/dam/ethz/special-interest/gess/cis/center-for-securities-studies/pdfs/RAD-81-2-4.pdf |journal=Russian Analytical Digest |volume=81 |issue=10 |location=Riga |publisher=Centre for East European Policy Studies (CEEPS) |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221126232647/https://css.ethz.ch/content/dam/ethz/special-interest/gess/cis/center-for-securities-studies/pdfs/RAD-81-2-4.pdf |archive-date=2022-11-26}} * {{navedi časopis |last=McFaul |first=Michael |year=2005 |title=Transitions from Postcommunism |url=https://www.journalofdemocracy.org/articles/transitions-from-postcommunism/ |journal=Journal of Democracy |volume=16 |issue=3 |pages=5–19}} * {{navedi časopis |last=Miholjcic |first=Nina |year=2019 |title=The Role of Irredentism in Russia’s Foreign Policy |url=https://www.researchgate.net/publication/339749866_The_Role_of_Irredentism_in_Russia%27s_Foreign_Policy |journal=Caucasus International |volume=9 |issue=1/2 |pages=87–100 |url-status=live}} * {{navedi časopis |last1=Person |first1=Robert |last2=McFaul |first2=Michael |year=2022 |title=What Putin Fears Most |url=https://www.journalofdemocracy.org/articles/what-putin-fears-most/ |journal=Journal of Democracy |volume=33 |issue=2 |pages=18–27 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260904173716/https://www.journalofdemocracy.org/articles/what-putin-fears-most/ |archive-date=2026-09-04}} * {{navedi poročilo |last1=Polyakova |first1=A. |last2=Kounalakis |first2=M. |last3=Klapsis |first3=A. |last4=Germani |first4=L. S. |last5=Iacoboni |first5=J. |last6=de Borja Lasheras |first6=F. |last7=de Pedro |first7=N. |last8=Laruelle |first8=M. |last9=Meister |first9=S. |year=2016 |title=The Kremlin’s Trojan Horses: Russian Influence in Greece, Italy, and Spain |url=https://www.atlanticcouncil.org/wp-content/uploads/2017/11/The_Kremlins_Trojan_Horses_2_web_1121.pdf |work=Atlantic Council Eurasia Center |edition=2nd |language=en |isbn=978-1-61977-387-5 |url-status=live}} * {{navedi časopis |last1=Popovic |first1=Milos |last2=Jenne |first2=Erin K. |last3=Medzihorsky |first3=Juraj |year=2020 |title=Charm Offensive or Offensive Charm? An Analysis of Russian and Chinese Cultural Institutes Abroad |journal=Europe-Asia Studies |volume=72 |issue=9 |pages=1445–1467 |doi=10.1080/09668136.2020.1785397 }} * {{navedi poročilo |editor1-last=Pynnöniemi |editor1-first=Katri |editor2-last=Rácz |editor2-first=András |year=2017 |title=Fog of Falsehood: Russian Strategy of Deception and the Conflict in Ukraine |url=https://www.fiia.fi/wp-content/uploads/2017/01/fiiareport45_fogoffalsehood.pdf |location=Helsinki |publisher=The Finnish Institute of International Affairs / Ulkopoliittinen instituutti |volume=45 |isbn=978-951-769-486-5 |issn=2323-5454}} * {{navedi časopis |last=Radchenko |first=Sergey |year=2023 |title=Putin’s Histories |journal=Contemporary European History |volume=32 |issue=1 |pages=57–60 |doi=10.1017/S0960777322000777 |s2cid=256081112 |doi-access=free}} * {{navedi poročilo |last=Snegovaya |first=Maria |year=2015 |title=Putin’s information warfare in Ukraine: Soviet origins of Russia’s hybrid warfare |url=http://understandingwar.org/sites/default/files/Russian%2520Report%25201%2520Putin's%2520Information%2520Warfare%2520in%2520Ukraine-%2520Soviet%2520Origins%2520of%2520Russias%2520Hybrid%2520Warfare.pdf |series=Russia Report |volume=1 |location=Washington, DC |publisher=Institute for the Study of War |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324223854/https://www.understandingwar.org/sites/default/files/Russian%20Report%201%20Putin%27s%20Information%20Warfare%20in%20Ukraine-%20Soviet%20Origins%20of%20Russias%20Hybrid%20Warfare.pdf |archive-date=2022-03-24}} * {{navedi časopis |last=Suslov |first=Mikhail |year=2018 |title=“Russian World” Concept: Post-Soviet Geopolitical Ideology and the Logic of “Spheres of Influence” |journal=Geopolitics |volume=23 |issue=2 |pages=330–353 |doi=10.1080/14650045.2017.1407921}} * {{navedi časopis |last=Trachtenberg |first=Marc |author-link=Marc Trachtenberg |year=2021 |title=The United States and the NATO Non-extension Assurances of 1990: New Light on an Old Problem? |url=http://www.sscnet.ucla.edu/polisci/faculty/trachtenberg/cv/1990.pdf |journal=[[International Security]] |volume=45 |number=3 |pages=162–203 |doi=10.1162/isec_a_00395 |s2cid=231694116 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126134122/http://www.sscnet.ucla.edu/polisci/faculty/trachtenberg/cv/1990.pdf |archive-date=2021-01-26}} * {{navedi časopis |last=Wilson |first=Andrew |date=2016-04-20 |title=The Donbas in 2014: Explaining Civil Conflict Perhaps, but not Civil War |journal=[[Europe-Asia Studies]] |language=en |volume=68 |issue=4 |pages=631–652 |doi=10.1080/09668136.2016.1176994 |issn=0966-8136 |s2cid=148334453}} * {{navedi časopis |last=Умланд |first=Андреас |year=2010 |title=«Оранжевая революция», русское антизападничество и эволюция российского политического режима последних лет |url=http://www.polit.ru/institutes/2010/01/14/umland.html |work=Полит.Ру |language=ru |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20220122215724/https://polit.ru/article/2010/01/14/umland/ |archive-date=2022-01-22}} {{refend}} ; Monografije {{refbegin|35em}} * {{navedi knjigo |last1=Arel |first1=Dominique |last2=Driscoll |first2=Jesse |year=2023 |title=Ukraine’s Unnamed War: Before the Russian Invasion of 2022 |url=https://books.google.com/books?id=7dWgEAAAQBAJ |publisher=Cambridge University Press |location= |isbn=978-1-009-05292-4 |doi=10.1017/9781009052924 }} * {{navedi knjigo |editor-last=Brands |editor-first=Hal |year=2024 |title=War in Ukraine: Conflict, Strategy, and the Return of a Fractured World |url=https://books.google.it/books?id=0n72EAAAQBAJ |publisher=Johns Hopkins University Press |isbn=978-1-4214-4985-2}} * {{navedi knjigo |last=Clowes |first=Edith W. |year=2011 |title=Russia on the Edge: Imagined Geographies and Post-Soviet Identity |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, NY |isbn=9780801448560 |doi=10.7591/cornell/9780801448560.001.0001}} * {{navedi knjigo |last=D’Anieri |first=Paul |author-link=Paul D’Anieri |year=2023 |title=Ukraine and Russia: From Civilized Divorce to Uncivil War |edition=2. |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-009-31552-4 |doi=10.1017/9781009315555 |url=https://books.google.com/books?id=bomzEAAAQBAJ&pg=PA308 }} * {{navedi knjigo |last=DeBenedictis |first=Kent |year=2022 |title=Russian ‘Hybrid Warfare’ and the Annexation of Crimea: The Modern Application of Soviet Political Warfare |publisher=[[I.B. Tauris]] |isbn=978-0-7556-3999-1 |doi=10.1080/13518046.2022.2156075}} * {{navedi knjigo |editor1-last=Dinan |editor1-first=Desmond |editor2-last=Nugent |editor2-first=Neil |editor3-last=Paterson |editor3-first=William E. |year=2017 |title=The European Union in Crisis |edition=1. |series=The European Union Series |publisher=[[Palgrave Macmillan|Macmillan Education UK]] |location=London |isbn=978-1137604262}} * {{navedi knjigo |last=Goode |first=J. Paul |year=2001 |title=The Decline of Regionalism in Putin’s Russia: Boundary Issues |isbn=9781138481411}} * {{navedi knjigo |last1=Kofman |first1=Michael |last2=Migacheva |first2=Katya |last3=Nichiporuk |first3=Brian |last4=Radin |first4=Andrew |last5=Tkacheva |first5=Olesya |last6=Oberholtzer |first6=Jenny |year=2017 |title=Lessons from Russia’s Operations in Crimea and Eastern Ukraine |url=https://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR1400/RR1498/RAND_RR1498.pdf |location=Santa Monica, CA |publisher=RAND Corporation |isbn=978-0-8330-9617-3 |oclc=990544142 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220217091710/http://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR1400/RR1498/RAND_RR1498.pdf |archive-date=2022-02-17}} * {{navedi knjigo |last=Koshiw |first=Jaroslav Volodymyr |year=2013 |title=Abuse of Power: Corruption in the office of the president |location=Bristol, UK |publisher=Artemia Press Limited |isbn=978-0954376413}} * {{navedi knjigo |last1=Kuzio |first1=Taras |last2=Jajecznyk-Kelman |first2=Stefan |year=2023 |title=Fascism and Genocide: Russia’s War Against Ukrainians |publisher=ibidem |isbn=978-3-8382-7791-2}} * {{navedi knjigo |last=Laruelle |first=Marlène |author-link=Marlène Laruelle |year=2021 |title=Is Russia Fascist?: Unraveling Propaganda East and West |url=https://www.jstor.org/stable/10.7591/j.ctv16t673d |location=Ithaca, NY |publisher=Cornell University Press |isbn=978-1501754135 |url-status=live}} * {{navedi knjigo |last1=Mabry |first1=Tristan James |last2=McGarry |first2=John |last3=Moore |first3=Margaret |last4=O’Leary |first4=Brendan |year=2013 |title=Divided Nations and European Integration: National and Ethnic Conflict in the 21st Century |url=https://archive.org/details/dividednationseu0000unse |publisher=University of Pennsylvania Press |isbn=9780812244977}} * {{navedi knjigo |last1=Marples |first1=David R. |last2=Mills |first2=Frederick |year=2015 |title=Ukraine’s Euromaidan: Analyses of a Civil Revolution |series=Soviet and Post-Soviet Politics and Society |publisher=Ibidem-Verlag |isbn=978-3838206608}} * {{navedi knjigo |last=Marples |first=David R. |year=2021 |title=The War in Ukraine’s Donbas: Origins, Contexts, and the Future |publisher=Central European University Press |isbn=978-963-386-420-3}} * {{navedi knjigo |last=Platonova |first=Daria |year=2022 |title=The Donbas Conflict in Ukraine: elites, protest, and partition |publisher=Routledge |isbn=978-1-003-21371-0 |oclc=1249709944 }} * {{navedi knjigo |last=Ramani |first=Samuel |year=2023 |title=Putin’s War on Ukraine: Russia’s Campaign for Global Counter-Revolution |publisher=Hurst Publishers |isbn=978-1-80526-003-5}} * {{navedi knjigo |last=Rancour-Laferriere |first=Daniel |year=2000 |title=The Russian Nationalism from an Interdisciplinary Perspective: Imagining Russia |publisher=Edwin Mellen Press |isbn=9780773476714}} * {{navedi knjigo |last=Sarotte |first=Mary Elise |author-link=Мэры Эліз Сарот |year=2021 |title=Not One Inch: America, Russia, and the Making of Post-Cold War Stalemate |url=https://books.google.com/books?id=4ghMEAAAQBAJ&pg=PA103 |location=New Haven |publisher=Yale University Press |pages=103–104 |isbn=978-0-300-25993-3 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018162346/https://books.google.com/books?id=4ghMEAAAQBAJ&pg=PA103 |archive-date=2022-10-18}} * {{navedi knjigo |last1=Shevko |first1=Demian |last2=Khrul |first2=Kristina |year=2017 |chapter=Why the Conflict Between Russia and Ukraine Is a Hybrid Aggression Against the West and Nothing Else |chapter-url=https://books.google.com/books?id=MhspDwAAQBAJ&q=%22Russo-Ukrainian+war%22&pg=PA134 |editor1-last=Gutsul |editor1-first=Nazarii |editor2-last=Khrul |editor2-first=Kristina |title=Multicultural Societies and their Threats: Real, Hybrid and Media Wars in Eastern and South-Eastern Europe |publisher=LIT Verlag Münster |location=Zürich |isbn=978-3643908254}} * {{navedi knjigo |last=Shekhovtsov |first=Anton |year=2017 |title=Russia and the Western Far Right: Tango Noir |series=Routledge Studies in Fascism and the Far Right |publisher=Taylor & Francis Ltd |isbn=978-1138658646}} * {{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy |year=2018 |title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America |url=https://books.google.com/books?id=l9KMDwAAQBAJ&q=timothy+snyder+road+to+unfreedom |location=New York |publisher=Tim Duggan Books |isbn=978-0525574477}} * {{navedi knjigo |last=Wilson |first=Andrew |author-link=Эндру Уілсан |year=2014 |title=Ukraine Crisis: What It Means for the West |publisher=Yale University Press |isbn=978-0300211597}} * {{navedi knjigo |last=Wynnyckyj |first=Mychailo |year=2019 |title=Ukraine’s Maidan, Russia’s War: A Chronicle and Analysis of the Revolution of Dignity |series=Ukrainian voices |publisher=[[Columbia University Press]] |isbn=978-3-8382-1327-9}} * {{navedi knjigo |last=Касьянов |first=Г. В. |author-link=Georgij Kasjanov |year=2008 |title=Украина 1991–2007: очерки новейшей истории |url=https://history.org.ua/LiberUA/978-966-1530-04-0/978-966-1530-04-0.pdf |language=ru |location=Kijev |publisher=Наш Час |isbn=978-966-1530-04-0}} * {{navedi knjigo |last=Зыгарь |first=М. В. |author-link=Mihail Zigar |year=2017 |title=Вся кремлёвская рать: Краткая история современной России |language=ru |location=Moskva |publisher=Интеллектуальная литература |isbn=978-5-9907223-6-1}} {{refend}} == Nadaljnje branje == {{refbegin}} * {{cite journal|last1=Bowen|first1=Andrew|date=2017|title=Coercive Diplomacy and the Donbas: Explaining Russian Strategy in Eastern Ukraine|journal=Journal of Strategic Studies|volume=42|issue=3–4|pages=312–343|doi=10.1080/01402390.2017.1413550|s2cid=158522112}} * {{cite journal|last=Bremmer|first=Ian|year=1994|title=The Politics of Ethnicity: Russians in the New Ukraine|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_2/page/261|journal=[[Europe-Asia Studies]]|volume=46|issue=2|pages=261–283|doi=10.1080/09668139408412161}} * {{navedi knjigo|last1=Hagendoorn|first1=A.|last2=Linssen|first2=H.|last3=Tumanov|first3=S. V.|title=Intergroup Relations in States of the former Soviet Union: The Perception of Russians|location=New York|publisher=Taylor & Francis|year=2001|isbn=978-1-84169-231-9}} * {{navedi knjigo|last=Legvold|first=Robert|title=Russian Foreign Policy in the Twenty-first Century and the Shadow of the Past|location=New York|publisher=Columbia University Press|year=2013|isbn=978-0-231-51217-6}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * ''Гай-Нижник Павло Павлович'' [http://hai-nyzhnyk.in.ua/doc/2017doc.rosiya-proty-ukrainy.php Росія проти України (1990–2016 рр.): від політики шантажу і примусу до війни на поглинання та спроби знищення.] – К.: «МП Леся», 2017. – 332 с. {{ISBN|978-617-7530-02-1}} * {{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/03/05/world/europe/russia-news-anchor-resigns/index.html?hpt=hp_t1|title=Anchor quits: I can't be part of network 'that whitewashes' Putin's actions|publisher=[[CNN World]]|date=5 March 2014|access-date=11 April 2015}} * {{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/russias-invasion-of-crimea-live-updates-338096.html|title=Russia's invasion of Ukraine (March 2 live updates)|publisher=[[Kyiv Post]]|date=2 March 2014|access-date=11 April 2015}} * {{navedi novice|language=uk|url=http://www.pravda.com.ua/articles/2014/03/2/7016686/|title=Путін vs народ України. 2 березня. ОНЛАЙН|trans-title=Putin vs the people of Ukraine. 2 March. ONLINE|date=2 March 2014|access-date=11 April 2015|publisher=[[Ukrayinska Pravda]]}} * {{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/11/ukraine-russia-crimea-sanctions-us-eu-guide-explainer|title=Ukraine crisis: an essential guide to everything that's happened so far|work=The Guardian|access-date=11 April 2015}} * {{navedi splet|url=http://www.foi.se/ReportFiles/foir_3892.pdf|pages=91 pages|archive-date=10 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110102048/http://www.foi.se/ReportFiles/foir_3892.pdf|url-status=dead|access-date=11 April 2015|date=June 2014|no-pp=yes|publisher=[[Swedish Defence Research Agency]]|title=A Rude Awakening. Ramifications of Russian Aggression Towards Ukraine|last3=Persson|first3=Gudrun|last2=Malminen|first2=Johannes|last1=Granholm|first1=Niklas|df=dmy-all}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-26248275|title=Ukraine crisis: Timeline|date=13 November 2014|access-date=11 April 2015|publisher=[[BBC Online]]}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-28966679|title=As it happened: Russia troops 'inside Ukraine'|work=BBC News|access-date=11 April 2015}} * {{navedi splet|url=https://openrussia.org/post/view/1679|script-title=ru:Список российских военных и добровольцев, погибших на Украине|trans-title=List of Russian military and volunteers who were killed in Ukraine|website=openrussia.org|date=22 December 2014|access-date=11 April 2015|language=ru|archive-date=19 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019052243/https://openrussia.org/post/view/1679/|url-status=dead}} * {{navedi splet|url=https://openrussia.org/post/view/1772/|script-title=ru:Открытая Россия устанавливает личности погибших из списка "Груз-200"|website=openrussia.org|date=1 April 2015|access-date=11 April 2015|trans-title=Open Russia is in the process of establishing identities of the victims from the list "Груз-200"|language=ru|archive-date=19 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019052247/https://openrussia.org/post/view/1772/|url-status=dead}} * {{navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/resources/2015/02/03/ukraine-conflict-vehicle-tracking-launch/|title=Bellingcat Launches the Ukraine Conflict Vehicle Tracking Project|publisher=[[Bellingcat]]|date=3 February 2015|access-date=11 April 2015}} <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna| ]] [[Kategorija:Vojne Rusije]] [[Kategorija:Vojne Ukrajine]] [[Kategorija:Ruski imperializem]] [[Kategorija:Vojne Severne Koreje]] a5e4rqiiqe91zh3i279zjh342m5o7tr 0 515980 6749789 6730409 2026-09-12T18:58:07Z Manjanda 265656 Zbrisal sem neresnicne stvari 6749789 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje oseba|Politična stranka=Levica 2014-2020 Gibanje Svoboda 2025-}} '''Grega Ciglar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in nogometni funkcionar, * [[3. maj]] [[1997]]. Ciglar je politično aktiven na levosredinskem prostoru, kjer je v različnih obdobjih javno podpiral več levosredinskih političnih strank, iniciativ in akterjev. Leta 2018 je na listi stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] kandidiral za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Istega leta je bil na listi Levice izvoljen v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]]. Po letu in pol je poskrbel za prvi prestop med mestnimi svetniki v [[Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (2018-2022)|mandatu 2018–2022]], ko je prestopil k vladajoči stranki Župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] in postal član svetniškega kluba [[Lista Zorana Jankovića|Liste Zorana Jankovića]]. <ref>{{Navedi splet|title=11 svetnikov je polovico mandata molčalo|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/11-svetnikov-je-polovico-mandata-molcalo-2209612/|website=www.dnevnik.si|date=2020-12-15|accessdate=2025-12-29|language=sl}}</ref> V času mandata vlade Roberta Goloba je sodeloval s poslansko skupino Gibanja Svoboda, kjer je opravljal vlogo svetovalca v Državnem zboru. Leta 2025 je postal predsednik mladinske organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. <ref>{{Navedi splet|title=Mladinska organizacija|url=https://www.zzb-nob.si/mladinskaorganizacija/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref> Ciglar je 25. novembra 2024 postal športni direktor [[ND Ilirija|ND Ilirija Ljubljana 1911]]. <ref>{{Navedi splet|title=Novi športni direktor ND Ilirija 1911|url=https://ilirija1911.com/nov-sportni-direktor-nd-ilirija-1911/|website=ND Ilirija 1911|date=2024-11-24|accessdate=2025-12-29|language=sl-SI|first=Admin|last=Ilirija}}</ref>Po odhodu ameriških investitorjev se je na mesto predsednika kluba vrnil Marjan Dermastija. Po slabem letu je zapustil Ilirijo in 7. septembra 2025 postal novi športni direktor Mure.<ref>{{Navedi splet|title=Grega Ciglar je nov športni direktor kluba!|url=https://nsmura.si/grega-ciglar-je-nov-sportni-direktor-kluba/|accessdate=2025-10-23|language=sl-SI}}</ref> Po manj kot pol leta je nepričakovano odstopil s funkcije. Pred tem je opravljal vlogo pomočnika izvršnega direktorja Mateja Oražma v nogometnem klubu [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], deloval pa je tudi pri [[Nogometni klub Radomlje|NK Radomlje]] in NK Mengeš, poleg klubskega udejstvovanja pa je redni sodelavec [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. <ref>{{Navedi splet|title=Nogometni klub Domžale - Grega Ciglar zapušča rumeno družino.|url=https://www.nkdomzale.si/index.php/arhiv-novic-nk-domzale/7232-grega-ciglar-zapusca-rumeno-druzino|website=www.nkdomzale.si|accessdate=2025-12-29}}</ref> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ciglar, Grega}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] oymn2r66waejw0j30pzi1beo2ba3cza 6749793 6749789 2026-09-12T19:10:12Z Manjanda 265656 Izbris nerealnih in nepotrebnih stvari 6749793 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje oseba|Politična stranka=Levica 2014-2020 Gibanje Svoboda 2025-}} '''Grega Ciglar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in nogometni funkcionar, * [[3. maj]] [[1997]]. Leta 2025 je postal predsednik mladinske organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. <ref>{{Navedi splet|title=Mladinska organizacija|url=https://www.zzb-nob.si/mladinskaorganizacija/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref> Ciglar je 25. novembra 2024 postal športni direktor [[ND Ilirija|ND Ilirija Ljubljana 1911]]. <ref>{{Navedi splet|title=Novi športni direktor ND Ilirija 1911|url=https://ilirija1911.com/nov-sportni-direktor-nd-ilirija-1911/|website=ND Ilirija 1911|date=2024-11-24|accessdate=2025-12-29|language=sl-SI|first=Admin|last=Ilirija}}</ref>Dermastija. Pred tem je opravljal vlogo pomočnika izvršnega direktorja Mateja Oražma v nogometnem klubu [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], deloval pa je tudi pri [[Nogometni klub Radomlje|NK Radomlje]] in NK Mengeš, poleg klubskega udejstvovanja pa je redni sodelavec [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. <ref>{{Navedi splet|title=Nogometni klub Domžale - Grega Ciglar zapušča rumeno družino.|url=https://www.nkdomzale.si/index.php/arhiv-novic-nk-domzale/7232-grega-ciglar-zapusca-rumeno-druzino|website=www.nkdomzale.si|accessdate=2025-12-29}}</ref> {{Normativna kontrola}} lnkiqadesyfhzgau0hpa60avr5l1k7x 6749796 6749793 2026-09-12T19:11:34Z Manjanda 265656 /* */ 6749796 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje oseba|Politična stranka=Levica 2014-2020 Gibanje Svoboda 2025-}} '''Grega Ciglar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in nogometni funkcionar, * [[3. maj]] [[1997]]. Leta 2025 je postal predsednik mladinske organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. <ref>{{Navedi splet|title=Mladinska organizacija|url=https://www.zzb-nob.si/mladinskaorganizacija/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref> Ciglar je 25. novembra 2024 postal športni direktor [[ND Ilirija|ND Ilirija Ljubljana 1911]]. <ref>{{Navedi splet|title=Novi športni direktor ND Ilirija 1911|url=https://ilirija1911.com/nov-sportni-direktor-nd-ilirija-1911/|website=ND Ilirija 1911|date=2024-11-24|accessdate=2025-12-29|language=sl-SI|first=Admin|last=Ilirija}}</ref> Pred tem je opravljal vlogo pomočnika izvršnega direktorja Mateja Oražma v nogometnem klubu [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], deloval pa je tudi pri [[Nogometni klub Radomlje|NK Radomlje]] in NK Mengeš, poleg klubskega udejstvovanja pa je redni sodelavec [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. <ref>{{Navedi splet|title=Nogometni klub Domžale - Grega Ciglar zapušča rumeno družino.|url=https://www.nkdomzale.si/index.php/arhiv-novic-nk-domzale/7232-grega-ciglar-zapusca-rumeno-druzino|website=www.nkdomzale.si|accessdate=2025-12-29}}</ref> {{Normativna kontrola}} a3cj85bnh3ynixlhhwgdln7703ng0l7 6749797 6749796 2026-09-12T19:12:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljene 3 redakcije od [[Special:Diff/6749789|6749789]] do [[Special:Diff/6749796|6749796]] - vandalizem 6749797 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje oseba|Politična stranka=Levica 2014-2020 Gibanje Svoboda 2025-}} '''Grega Ciglar''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in nogometni funkcionar, * [[3. maj]] [[1997]]. Ciglar je politično aktiven na levosredinskem prostoru, kjer je v različnih obdobjih javno podpiral več levosredinskih političnih strank, iniciativ in akterjev. Leta 2018 je na listi stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] kandidiral za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije]]. Istega leta je bil na listi Levice izvoljen v [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]]. Po letu in pol je poskrbel za prvi prestop med mestnimi svetniki v [[Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (2018-2022)|mandatu 2018–2022]], ko je prestopil k vladajoči stranki Župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] in postal član svetniškega kluba [[Lista Zorana Jankovića|Liste Zorana Jankovića]]. <ref>{{Navedi splet|title=11 svetnikov je polovico mandata molčalo|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/11-svetnikov-je-polovico-mandata-molcalo-2209612/|website=www.dnevnik.si|date=2020-12-15|accessdate=2025-12-29|language=sl}}</ref> V času mandata vlade Roberta Goloba je sodeloval s poslansko skupino Gibanja Svoboda, kjer je opravljal vlogo svetovalca v Državnem zboru. Leta 2025 je postal predsednik mladinske organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB. <ref>{{Navedi splet|title=Mladinska organizacija|url=https://www.zzb-nob.si/mladinskaorganizacija/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-04-01|language=sl-SI}}</ref> Ciglar je 25. novembra 2024 postal športni direktor [[ND Ilirija|ND Ilirija Ljubljana 1911]]. <ref>{{Navedi splet|title=Novi športni direktor ND Ilirija 1911|url=https://ilirija1911.com/nov-sportni-direktor-nd-ilirija-1911/|website=ND Ilirija 1911|date=2024-11-24|accessdate=2025-12-29|language=sl-SI|first=Admin|last=Ilirija}}</ref>V tem času je klub preživel eno težjih obdobij v novejši zgodovini. Po odhodu ameriških investitorjev se je na mesto predsednika kluba vrnil Marjan Dermastija. Po slabem letu je zapustil Ilirijo in 7. septembra 2025 postal novi športni direktor Mure.<ref>{{Navedi splet|title=Grega Ciglar je nov športni direktor kluba!|url=https://nsmura.si/grega-ciglar-je-nov-sportni-direktor-kluba/|accessdate=2025-10-23|language=sl-SI}}</ref> Po manj kot pol leta je nepričakovano odstopil s funkcije. Pred tem je opravljal vlogo pomočnika izvršnega direktorja Mateja Oražma v nogometnem klubu [[Nogometni klub Domžale|Domžale]], deloval pa je tudi pri [[Nogometni klub Radomlje|NK Radomlje]] in NK Mengeš, poleg klubskega udejstvovanja pa je redni sodelavec [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. <ref>{{Navedi splet|title=Nogometni klub Domžale - Grega Ciglar zapušča rumeno družino.|url=https://www.nkdomzale.si/index.php/arhiv-novic-nk-domzale/7232-grega-ciglar-zapusca-rumeno-druzino|website=www.nkdomzale.si|accessdate=2025-12-29}}</ref> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ciglar, Grega}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2018–2022)]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] fs5iym5xckbbkny70qcg7bhmb1t2h35 0 517268 6749888 6715038 2026-09-13T03:12:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749888 wikitext text/x-wiki [[File:Заповедник "Брянский Лес". Река Теребушка.jpg|thumb|300px| Pogled na naravni rezervat Brjanski Les, zapovednik Rusije]] '''Zapovednik''' ({{jezik-ru|заповедник, заповедники|svet, prepovedan za vznemirjanje, zavezan [varovati], zavezan [dediščini]}}; {{jezik-uk|заповідник|zapovidnik}}) je uveljavljen izraz na ozemlju nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] za zavarovano območje, ki je »večno divje«. Gre za najvišjo stopnjo varovanja okolja za dodeljena območja, ki so strogo varovana in dostop javnosti omejen. == Pregled == Dobesedni prevod zapovednik bi bil »naravno svetišče«; v praksi pa so zapovediki včasih povezani z varstvom stvari, ki niso narava in lahko vključujejo zgodovinsko-kulturno, zgodovinsko-arheološko in druge vrste kulturne ali naravne dediščine. Delujejo tudi kot pomembna mesta za zgodovinske raziskave in izobraževanje, zato so primerljiva z območji posebnega znanstvenega interesa, ki jih najdemo tudi drugje po svetu. Izraz zapovednik, ki se nanaša na rezervat, osebje in infrastrukturo, se je uporabljal v nekdanji Sovjetski zvezi in je še vedno v uporabi v [[Rusija|Ruski federaciji]] in v nekaterih drugih nekdanjih sovjetskih republikah. Številni rezervati imajo območja z različnimi stopnjami zaščite; včasih je paša do določene mere dovoljena. Druge vrste zavarovanih območij so: [[Narodni park|narodni naravn park]], ''zakazniki'' (ki se nanašajo na »državni rezervat divjadi«, ker je tam dovoljena omejena količina lova), [[naravni spomenik]] (pogosto posamezna drevesa, geološka izpostavljenost ali druga manjša območja) itd. Nekateri zapovedniki so priznani kot [[naravni rezervat]] (ali svetišče). V Rusiji je 101 zapovednik, ki pokriva približno 330.000 kvadratnih kilometrov ali približno 1,4 % celotne površine države. Vključujejo vse, od izoliranih zaplat stepe do velikih predelov [[Sibirija|Sibirije]] in [[Arktika|Arktike]] in segajo od Galič'je Gore na 2,31 km ² do [[Veliki arktični državni naravni rezervat|Velikega arktičnega državnega naravnega rezervata]] z 41.692 km ². Rusko ministrstvo za naravne vire nadzoruje 99 zapovednikov. Izjema sta Il'menskij, ki ga upravlja [[Ruska akademija znanosti]] in Galič'ja Gora, ki jo upravlja [[Voroneška državna univerza]]. == Teorija zapovednosti == Teoretična utemeljitev zapovednikov je znana kot ''zapovednost'' (''заповедность'') – kar pomeni »stanje zaščitenosti v zapovedniku«. Razvil ga je v 1890-ih in na začetku 20. stoletja, V. V. [[Vasilij Vasiljevič Dokučajev|(Vasilij Vasiljevič) Dokučajev]] (1846–1903), ruski znanstvenik tal, geolog in geograf. Temeljna ideja ''zapovednost'' je izključitev ljudi in prepoved gospodarske dejavnosti, edina izjema je nevsiljiv dostop znanstvenikom in čuvajem.<ref>Shtilmark (2003) p.2.</ref> Zapovedniki so mišljeni kot parcele nedotaknjenih naravnih ekosistemov, ki jih je mogoče preučevati kot standarde za primerjavo upravljanih ekosistemov, kot so ustvarjeni v kmetijstvu in gozdarstvu.<ref>Weiner (2000), p.91.</ref> V ta namen morajo biti zapovedniki dovolj veliki, da so samozadostni, s popolno paleto [[Trofična struktura ekosistema|trofičnih stopenj]] do vrhunskih plenilcev.<ref>Shtilmark (2003), pp.12-13.</ref> Leta 1910 je v teoriji ''zapovednosti'' naredil korak naprej I. P. Borodin, ki je trdil, da zapovednikov ne smemo vzpostavljati po delih, temveč kot načrtovan sistem rezervatov, ki vključuje vzorce vseh glavnih naravnih regij v državi.<ref>Shtilmark (2003), pp.17-18.</ref> V 1940-ih je [[Aldo Leopold]], ameriški filozof, naravoslovec, znanstvenik, ekolog, gozdar in naravovarstvenik, razumel potrebo po rezervatih tipa zapovednik: »Čeprav celo največja območja divjine postanejo delno neurejena, je J. E. Weaverju (ameriški botanik, prerijski ekolog) potrebovalo le nekaj divjih hektarjev, da je odkril, zakaj je prerijska flora bolj odporna na sušo kot agronomska flora ki ga je izpodrinila«. Odgovor je bil, da ima divja prerija veliko bolj zapleten in učinkovitejši koreninski sistem, kar je bilo mogoče odkriti le s preučevanjem nemotenega naravnega ekosistema.<ref>Leopold (1968), pp.196-7.</ref> Seveda bi bilo danes težko, če ne celo nemogoče vzpostaviti 'popoln' zapovednik, ki bi bil popolnoma naraven in samozadosten, zlasti glede na posledice onesnaževanja in toplogrednih plinov navzdol. Kljub temu so številni ruski zapovedniki dober približek idealu in že več desetletij delujejo kot znanstvene ustanove. == Zgodovina == Prvi zapovedniki so bili ustanovljeni v stepskem območju [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v 1890-ih. Nekateri so bili opremljeni z raziskovalnimi postajami. Dokučajev je bil vodilni duh teh zgodnjih zapovednikov. Območja stepe so bila izbrana za prve zapovednike zaradi hitrega izginotja deviške stepe, ko so jo preorali in ker se je menilo, da bi oranje lahko poslabšalo posledice suše; očitno so bile potrebne raziskave, da bi razumeli stepo in kako jo je mogoče najbolje izkoristiti.<ref>Shtilmark (2003), pp.10-13;Weiner (2000), p.12.</ref> Uporabno-znanstvena motivacija za postavitev zapovednikov se je nadaljevala v prvem državno organiziranem zapovedniku. [[Naravni rezervat Barguzin]] je ustanovila carska vlada leta 1916 na vzhodni obali [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]]. Njegov namen je bil zaščititi in preučiti populacijo [[sobolj]]a (''Martes zibellina'') – dragocene krznene vrste, ki je zaradi prelova upadala.<ref>Shtilmark (2003), p.25.</ref> Zdi se, da so bili drugi zapovedniki ustanovljeni približno ob istem času, vendar so zastareli (npr. Sajan) ali pa so prejeli uradno priznanje šele pozneje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion13/13_KEDROVAYA-PAD/2_kedro.htm|title=Kedrovaya Pad'}}</ref><ref>Shtilmark (2003), pp.24-25.</ref> [[Vladimir Lenin|Leninova]] nacionalizacija zemlje v letih 1917 in 1918 je ustvarila pravno ugodno okolje za sovjetski zapovedniški sistem, saj zavarovanje zemljišč za ta namen od zasebnih lastnikov ni bilo več problem.<ref>Shtilmark (2003), p.29.</ref> Lenin se je morda zanimal za varstvo narave, ker je bilo dovoljenje za ustanovitev leta 1919<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion3/astrakhan/3_astrakhan.htm|title=Astrakhan Zapovednik}}</ref> v delti [[Volga|Volge]] na severozahodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] takoj izdano.<ref>Shtilmark (2003), p.30; Weiner (2000), p.27.</ref> Priznanje zapovednikov je bilo trdno pravno utemeljeno z ukrepom »O varstvu naravnih spomenikov, vrtov in parkov«, ki ga je podpisal Lenin leta 1921.<ref>Shtilmark (2003), p.34; Weiner (2000), p.28.</ref> Nastajanje zapovednikov se je nadaljevalo, vendar je ukrep omogočal tudi ustanovitev narodnih parkov, čeprav še pol stoletja v Sovjetski zvezi ni bil ustanovljen noben. Do leta 1933 je bilo v Rusiji 15 državnih zapovednikov,<ref>Weiner (2000), p.251.</ref> do leta 1995 pa 115. Povprečna površina novih zapovednikov se je zmanjšala s 780 km² v letih 1916–25 na 110 km² v letih 1936–45, nato pa se je povečala na 5060 km² v 1986–95.<ref>Shtilmark (2003), p.206.</ref> V letu 2007 je deloval 101 zapovednik, kar odraža majhno število novih odprtih od leta 1995, obenem pa tudi dve obdobji zapiranja in krčenja sistema. Prvo od teh je načrtoval Aleksandr Malinovskii; izveden je bil leta 1951 z namenom, da bi zapovednike spremenili v »gospodarsko-raziskovalne« ustanove ter sprostili znatne površine zaščitenega gozda v gospodarsko izkoriščanje.<ref>Shtilmark (2003), p.118; Weiner (1999), p.102.</ref> V naslednjih 10 letih si je sistem zapovednikov nekoliko opomogel, vendar ga je leta 1961 [[Nikita Hruščov]] kritiziral in se slavno skliceval na film o njih,<ref>{{navedi splet|url=http://www.wild-russia.org/bioregion9/9-altai.htm|title=Altay Zapovednik}}</ref> v katerem je bil prikazan znanstvenik, ki opazuje veverico, ki grizlja orehe.<ref>Shtilmark (2003), p.135; Weiner (1999), p.296.</ref> Šest zapovednikov je bilo zaprtih, drugi pa so se združili ali zmanjšali po površini<ref>Shtilmark (2003), p.137.</ref> Čeprav je zapovednik v teoriji obsežno območje neokrnjenih naravnih ekosistemov, ki se uporablja za znanstvene raziskave z bivalnim osebjem znanstvenikov in čuvajev, je bila zgodovina mnogih zapovednikov v resnici precej drugačna, včasih vključuje zapiranje, izkoriščanje (vključno s sečnjo gozda) in morebitno ponovno odprtje. Kljub temu so nekateri zapovedniki imeli skoraj neoporečno zgodovino in večina je ohranila prvotno vizijo, da so znanstvenoraziskovalne ustanove, ki niso odprte za javno rekreacijo. == Zavarovana območja == [[Image:Zapsmap.jpg|thumb|right|430px|Karta zapovednikov v Rusiji]] Pokritost ekosistemov, ki jih varujejo zapovedniki, ni lahko povzeti, vendar je mogoče približno s preštevanjem števila rezervatov v glavnih naravno vegetacijskih conah dobiti okvirno predstavo. Na zemljevidu so to od severa proti jugu: * '''Arktična puščava''' (brez dreves; brez neprekinjenega rastlinskega pokrova) in [[tundra]] (brez dreves; majhni grmi, šaši, mahovi) * '''[[tajga]]''' (borealni gozd iglavcev s primesjo breze in drugih listavcev) * '''listopadni gozd''' (prekinjena cona, kjer prevladujejo hrastovi in druge listopadne vrste) * '''[[stepa]]''' (brez dreves, prevladujejo trave na severu in trave na jugu). To je zelo poenostavljena klasifikacija. Vsaka večja cona je razdeljena na podcone in obstajajo prehodni tipi vegetacije. Poleg tega številni zapovedniki, zlasti če so v prehodnem območju ali pokrivajo območje nadmorske višine, vsebujejo primere več vrst vegetacije. S temi kvalifikacijami je število območij zapovednikov (nekateri zapovedniki zasedajo zelo razpršena območja, nekateri so tukaj šteti ločeno) v različnih conah naslednje: Arktična puščava in tundra – ok.15; tajga – ok.40; listopadni gozd – ok.13; stepa – ok.30. Približno pol ducata je pretežno gorskih, zlasti na [[Kavkaz]]u. Komandorski in [[Vranglov otok]] sta oddaljena otoka. Nekaj jih je predvsem [[mokrišče|mokrišč]]. == Upravljanje in uporaba == Čeprav načelo ''zapovednost'' ne določa gospodarske uporabe, se je v praksi od zapovednikov pogosto zahtevalo, da prispevajo k nacionalnemu gospodarstvu. Voroneški zapovednik je na primer gojil evropske bobre za ponovno naselitev na druga območja v podporo industriji krzna.<ref>Shtilmark (2003), p.71.</ref> Številni zapovedniki so veljali tudi za gojišče drugih komercialno dragocenih kožuharjev, kot sta sobolj in divja kozja, ki jim omogoča, da se razširijo na sosednja nezaščitena območja za podporo komercialnega lova s pastmi.<ref>Shtilmark (2003), p.67.</ref> Neinterventno upravljanje je težko izvajati v stepskih zapovednikih, ki so pogosto premajhni, da bi podpirali samovzdrževalni ekosistem, vključno z divjimi rastlinojedimi živalmi (kot so sajge), ki so se morda selile. Območje je včasih prilagojeno različnim režimom košnje, ki pa ne more zadovoljivo nadomestiti naravnih procesov, saj ne reciklira hranil in organskih snovi skozi prehranjevalno verigo rastlinojedih in mesojedcev ter ne more ponoviti učinkov teptanja. Pomembna dejavnost v vseh zapovednikih je redno spremljanje sezonskih dogodkov ([[fenologija]]). To je zdaj standardizirano v programu opazovanj, znanem kot »Kronika narave« (''Летопись природы''). Ime je predlagal Aleksandr Formozov leta 1937, čeprav sta V. N. Sukačev leta 1914 in Grigorij Koževnikov leta 1928 razvijala program spremljanja.<ref>Shtilmark (2003), pp.67, 84, 96; Volkov (1996), p.9.</ref> Navodila za vodenje »Kronike narave« se občasno posodabljajo.<ref>Filonov & Nukhimovskaya (1990).</ref> Pod pritiskom samofinanciranja so nekateri zapovedniki v različnih obdobjih poskušali razviti ekološki turizem – običajno v varovalnem pasu rezervata, s čimer so se izognili kršenju načela zapovednosti. V nekaterih primerih pa je turizem postal resen problem zaradi bližine rekreacijskih centrov, npr. v Teberdinskem zapovedniku na Kavkazu. Rekreacijski center Dombai, ki je že dolgo priljubljena ruska alpska smučarska destinacija, je v bližini središča zapovednika, vpliv turizma na tem območju, saj ga obiskuje več Rusov in tujcev, pa je povzročil pritisk na ohranjene ekosisteme okoli njega. == Mednarodni pomen zapovedniškega sistema == [[Človekov vpliv na okolje]] – zaradi onesnaževanja, podnebnih sprememb in navsezadnje rasti prebivalstva – ustvarjajo vse resnejše probleme, katerih rešitev bo odvisna od boljšega poznavanja biosfere, kot jo že imamo. Za zagotovitev pogojev, v katerih se lahko razvije takšno razumevanje, je nujno ohraniti čim bolj nedotaknjene primere naravnih ekosistemov, zapovedniki pa so edini večji sistem zavarovanih območij, ki je ustvarjen predvsem v ta namen. V primeru [[erozije]] tal, na primer, lahko samo s primerjavo stopnje nastajanja in izgube tal iz neokrnjene stepe ali prerije in iz iste vrste zemljišč pod intenzivnim kmetijstvom ocenimo, kako uničujoče je slednje za naravni kapital.<ref>Montgomery (2007), pp.150-8, 172-4.</ref> Redno dolgotrajno spremljanje naravnih pojavov v zapovednikih je dalo tudi izhodiščni nabor podatkov, ki so danes dragoceni za oceno vpliva antropogenih pritiskov, predvsem s podnebnimi spremembami, na naravne ekosisteme. Ker slednji opravljajo bistvene funkcije, kot sta sekvestracija ogljika in kroženje hranil, je očitno pomembno vedeti, kako na te ekosistemske storitve vpliva antropogeni pritisk. Obstaja argument za vzpostavitev dobro financirane globalne mreže zapovednikov, da bi povečali naše razumevanje antropogenih pritiskov na vse naravne ekosisteme sveta. == Seznam naravnih rezervatov ("Zapovednik") v Rusiji == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="width:98%" !scope="col" |Ime !scope="col" class="unsortable"|Slika !scope="col" |Lega !scope="col" |Spletna stran !scope="col" |Območje !scope="col" |Leto !scope="col" |Opis |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Altaj]] | [[File:Chulyshman reka 01.jpg|150px|alt=Altai Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|52|52|0|N|88|57|0 |E|name=Altai|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.altzapovednik.ru/ Алтайский] | 881.238 ha | 1932 | Gorovje [[Altaj]] na jugu osrednje Rusije. Del Unescove svetovne dediščine "[[Zlate gore Altaja]]".<ref name="parksite-Altai">{{navedi splet|title=Altai (Official Reserve Website)|url=http://www.altzapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Altai">{{navedi splet|title=Altai (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/1/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2015-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224201048/http://www.zapoved.ru/catalog/1/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Astrahan]] | [[File:Astrachan Volgadelta.jpg|150px|alt=Astrahan, delta Volge]] | [[Astrahanska oblast]] <br /><small>{{coord|45|34|52|N|47|54|59 |E|name=Astrakhan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://astrakhanzapoved.ru/ Астраханский] |66.816 ha | 1919 | Otok in mokrišča na jugozahodnem vogalu [[Delta Volge|delte Volge]]. Trstičje, rogoz, vrbe, 50 vrst rib, vključno z jesetrom [[beluga]] (''Huso huso'').<ref name="parksite-Astrakhan">{{navedi splet|title=Astrakhan (Official Reserve Website)|url=http://astrakhanzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Astrakhan">{{navedi splet|title=Astrakhan (Protected Russia)|url=http://russia.rin.ru/guides/6321.html|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Azas]] | [[File:Вид с берега на озеро (зима).JPG|150px|alt=Azas Zapovednik]] | [[Tuva]] <br /><small>{{coord|52|28|12|N|96|8|11 |E|name=Azas|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-azas.ru/ Азас] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141015044859/http://zapovednik-azas.ru/ |date=2014-10-15 }} | 300.390 ha | 1985 | Leži v osrednjem delu kotline Todža (ogromna medgorska korita v pogorju Altaj-Sajan) v severovzhodni Tuvi in se razteza vzdolž reke Azas.<ref name="parksite-Azas">{{navedi splet|title=Azas (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-azas.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2014-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20141015044859/http://zapovednik-azas.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Azas">{{navedi splet|title=Azas (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/25/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bajkal]] | [[File:Baikal reservate -2.jpg|150px|alt=Baikalsky Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|51|20|36|N|105|9|27 |E|name=Baikalsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.baikal-zapovednik.ru/ Байкальский] | 165.724 ha | 1968 | Na jugovzhodni obali Bajkalskega jezera. Varuje tajgo in gorske habitate ob jezeru in sosednjem osrednjem delu pogorja Hamar-Daban.<ref name="parksite-Baikalsky">{{navedi splet|title=Baikalsky (Official Reserve Website)|url=http://www.baikal-zapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Baikalsky">{{navedi splet|title=Baikalsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/3/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bajkal-Lena]] | [[File:Baykal-Lena nature reserve.jpg|150px|alt=Baikal-Lena Zapovednik]] | [[Irkutska oblast]] <br /><small>{{coord|55|13|0|N|107|45|0 |E|name=Baykal-Lena|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.baikal-1.ru/ Байкало-Ленский] | 660.000 ha | 1986 | Je na severozahodni obali Bajkalskega jezera, se razteza vzdolž zahodne obale približno 120 km, s povprečno širino 65 km.<ref name="parksite-Baykal-Lena">{{navedi splet|title=Baykal-Lena (Official Reserve Website)|url=http://www.baikal-1.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Baykal-Lena">{{navedi splet|title=Baykal-Lena (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/26/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20171030002054/http://www.zapoved.ru/catalog/26|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Barguzin]] | [[File:Davsha.jpg|150px|alt=Barguzin Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|54|30|0|N|109|50|0 |E|name=Barguzin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednoe-podlemorye.ru/ Баргузинский] | 366.868 ha | 1916 | Na zahodnem pobočju pogorja Barguzin, vključno s severovzhodnimi obalami Bajkalskega jezera, delom jezera in reke Barguzin.<ref name="parksite-Barguzin">{{navedi splet|title=Barguzin (Official Reserve Website)|url=http://zapovednoe-podlemorye.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Barguzin">{{navedi splet|title=Barguzin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/4/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Basegi]] | [[File:Басеги 04.JPG|150px|alt=Basegi Zapovednik]] | [[Permski okraj]] <br /><small>{{coord|58|3|0|N|58|2|0 |E|name=Basegi|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.basegi.ru/ Басеги] | 37.935 ha | 1982 | Glavni reki sta: Usva (severna meja naravnega rezervata) in reka Vilva (južna meja). Obstaja tudi nekaj manjših rek, kot so tipične struge gorskih brzic.<ref name="parksite-Basegi">{{navedi splet|title=Basegi (Official Reserve Website)|url=http://www.basegi.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Basegi">{{navedi splet|title=Basegi (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/5/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Baškirski naravni rezervat]] | [[File:Pink mountain Masim.jpg|150px|alt=Bashkiriya Zapovednik]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|53|20|44|N|57|46|40 |E|name=Bashkirski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/7/ Башкирский] | 49.609 ha | 1930 | Osrednji del Baškirskega (južnega) [[Uralsko gorovje|Urala]]. Gozdna gorska pobočja do reke Kaga; prehod v stepski gozd.<ref name="parksite-Bashkirski">{{navedi splet|title=Bashkirski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/7/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bashkirski">{{navedi splet|title=Bashkirski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/7/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bastak]] | [[File:Тигр Заветный.jpg|150px|alt=Amur Tiger in Bastak Zapovednik]] | [[Judovska avtonomna oblast]] <br /><small>{{coord|48|56|37|N|133|7|13 |E|name=Bastak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bastak-eao.ru/ Бастак] | 91.375 ha | 1997 | Je v porečju reke [[Amur]], ozemlje rezervata pokriva jugovzhodni greben Bureja in severno obrobje Srednjeamurske nižine. Rezervat je bil prizorišče uspešne ponovne naselitve ogroženega [[Sibirski tiger|amurskega tigra]].<ref name="parksite-Bastak">{{navedi splet|title=Bastak (Official Reserve Website)|url=http://www.bastak-eao.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bastak">{{navedi splet|title=Bastak (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/6/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Belogorje]] | [[File:Лес на Ворскле 02.jpg|150px|alt=Belogorye Zapovednik]] | [[Belgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|50|37|12|N|35|58|12 |E|name=Belogorye|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-belogorye.ru/ Белогорье] | 2131 ha | 1935 | Jugozahodno pobočje Centralnega hribovja na zahodnem robu Rusije. [[Apnenec|Kredni apnenčasti]] relief.<ref name="parksite-Belogorye">{{navedi splet|title=Belogorye (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-belogorye.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Belogorye">{{navedi splet|title=Belogorye (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/8/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bogdo-Baskunčak]] | [[File:Богдо.jpg|150px|alt=Bogdo-Baskunchak Zapovednik]] | [[Astrakhan Oblast]] <br /><small>{{coord|48|12|42|N|46|52|50 |E|name=Bogdo-Baskunchak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bogdozap.ru/ Богдинско-Баскунчакский] | 18780 ha | 1997 | Polsušno območje okoli jezera Baskunčak (slano jezero) in gore Bogdo, severno od delte Volge.<ref name="parksite-Bogdinsko-Baskunchakski">{{navedi splet|title=Bogdinsko-Baskunchakski (Official Reserve Website)|url=http://www.bogdozap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bogdinsko-Baskunchakski">{{navedi splet|title=Bogdinsko-Baskunchakski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/9/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bolon]] | [[File:Водно-болотные угодья Болоньского заповедника. лето.jpg|150px|alt=Bolon Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|49|34|7|N|135|54|49 |E|name=Bolon|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedamur.ru/zapovednik_bolonskij Болоньский] | 103.000 ha | 1997 | Rezervat leži ob srednjem Amurju, ki meji na jugozahodu na jezero Bolon, in pokriva mokrišča mednarodnega pomena. Veliko število selivskih vodnih ptic uporablja območje za gnezdenje in postanke na dolgih letih.<ref name="parksite-Bolon">{{navedi splet|title=Bolon (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedamur.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bolon">{{navedi splet|title=Bolon (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/10/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bolšehehcirski]] | [[File:Хребет Большой Хехцир.JPG|150px|alt=Big Khekhtsir Ridge]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|49|34|7|N|135|54|49 |E|name=KhekhtsirskyBolon|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/12/ Большехехцирский] | 45.439 ha | 1963 |Rezervat pokriva in je poimenovan po pogorju Hehcir, približno 20 km južno od mesta [[Habarovsk]] na [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]]. Rezervat je omembe vreden zaradi svoje lege v bližini mesta in zaradi tega, da je otok gorsko-gozdne biotske raznovrstnosti, obdan s poplavnimi ravnicami nižjih rek.<ref name="zap-Kekhtsirsky">{{navedi splet|title=Khekhtsirsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/12/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=February 23, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Botča]] | [[File:Ikha River, Khabarovsk Krai.jpg|150px|alt=Ikha River]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|48|8|11|N|139|13|16 |E|name=Botcha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://xn----7sbeckflmcalhd0bfgii4cr9h.xn--p1ai/ Ботчинский] | 267.380 ha | 1994 | Najsevernejši rezervat, v katerem živi ogroženi amurski tiger. Rezervat se nahaja v severovzhodnem delu gorovja Sikhote-Alin, vključuje porečje reke Botchi na svojih vzhodnih pobočjih, v regiji Sovetskaya Gavan Khabarovsk.<ref name="parksite-Botcha">{{navedi splet|title=Botcha (Official Reserve Website)|url=http://xn----7sbeckflmcalhd0bfgii4cr9h.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Botcha">{{navedi splet|title=Botcha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/14/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Brjanski Les]] | [[File:Nerussa river.jpg|150px|alt=Bryansk Forest Zapovednik]] | [[Brjanska oblast]] <br /><small>{{coord|52|30|0|N|34|0|0 |E|name=Bryansk Forest|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.bryansky-les.ru/ Брянский Лес] | 121.86 ha | 1987 | Eden zadnjih preostalih neprekinjenih gozdov na južnem koncu evropskega širokolistnega gozda, ki podpira obilo divjih živali v gozdovih in barjih.<ref name="parksite-Bryansk Forest">{{navedi splet|title=Bryansk Forest (Official Reserve Website)|url=http://www.bryansky-les.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130129102433/http://www.bryansky-les.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Bryansk Forest">{{navedi splet|title=Bryansk Forest (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/15/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Bureja]] | [[File:Озеро Медвежье.jpg|150px|alt=Bureya Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|51|55|46|N|134|35|44 |E|name=Bureya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapbureya.ru/ Буреинский] | 358.444 ha | 1987 | Gorska tundra, jezera, reke, macesnovi gozdovi, smrekovi gozdovi, goščave sibirskega bora, poplavni intrazonalni gozdovi. Leži na zahodnem robu Habarovskega okraja na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Bureya">{{navedi splet|title=Bureya (Official Reserve Website)|url=http://zapbureya.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Bureya">{{navedi splet|title=Bureya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/16/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kavkaz]] | [[File:Kaukasian nature reserve.jpg|150px|alt=Caucasus Zapovednik]] | [[Krasnodarski okraj]] <br /><small>{{coord|43|50|10|N|40|24|3 |E|name=Caucasus|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kavkazzapoved.ru Кавказский им. Х.Г. Шапошникова] | 280.335 ha | 1924 | Največje in najstarejše na ozemlju posebej zaščitenega naravnega območja na Severnem [[Kavkaz]]u.<ref name="parksite-Caucasus">{{navedi splet|title=Caucasus (Official Reserve Website)|url=http://kgpbz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2011-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20110602151857/http://kgpbz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Caucasus">{{navedi splet|title=Caucasus (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/40/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Centralno černozjomski naravni rezervat]] | [[File:20140613 204426 Richtone(HDR).jpg|150px|alt=Central Black Earth Zapovednik]] | [[Kurska oblast]] <br /><small>{{coord|51|8|49|N|36|25|48 |E|name=Central Black Earth|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapoved-kursk.ru/ Центрально-Чернозёмный] | 5287 ha | 1935 | Rezervat leži na jugozahodnem delu višavja v srednjem pasu gozdno-stepskega območja, na ozemlju okrožja Medvenski, Manturovski in Goršečenski.<ref name="parksite-Central Tsernozemsky">{{navedi splet|title=Central Tsernozemsky (Official Reserve Website)|url=http://zapoved-kursk.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Tsernozemsky">{{navedi splet|title=Central Tsernozemsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/98/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Centralno Lesnoi]] | [[File:Boloto02.JPG|150px|alt=Central Forest Zapovednik]] | [[Tverska oblast]] <br /><small>{{coord|56|27|18|N|32|58|36 |E|name=Central Forest|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.clgz.ru/ Центрально-Лесной] | 24.447 ha | 1931 | Leži na jugozahodnem delu hribovja Valdai, blizu ločnice med povodjem Atlantika (Zahodna Dvina in Lovat) in Kaspijskim jezerom (Volga). Pokrajina v naravnem rezervatu je pretežno hribovita, z veliko površino, ki jo zavzemajo močvirja.<ref name="parksite-Central Forest">{{navedi splet|title=Central Forest (Official Reserve Website)|url=http://www.clgz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Central Forest">{{navedi splet|title=Central Forest (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/97/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Centralnosibirski naravni rezervat]] | [[File:Bakhta. Вечер у поселка - panoramio.jpg|150px|alt=Central Siberia Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|62|21|25|N|90|39|51 |E|name=Central Siberia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://centralsib.com/ Центрально-Сибирский] | 1.021.469 ha | 1985 | Rezervat "Centralnosibirski" je eden največjih gozdnih rezervatov na svetu. [[Jenisej]], reka Bahta in reka [[Podkamena Tunguska]].<ref name="parksite-Central Siberia">{{navedi splet|title=Central Siberia (Official Reserve Website)|url=http://centralsib.com/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-10-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20161016025443/http://centralsib.com/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Central Siberia">{{navedi splet|title=Central Siberia (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/99/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> Podrejen mu je [[naravni rezervat reke Jeloguj]].<ref>{{navedi splet|url=http://oopt.info/index.php?oopt=389|title=ООПТ России - Елогуйский федеральный заказник|website=oopt.info}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat černozjom]] | [[File:Saiga tatarica in Chyornye zemli nature reserve.jpg|150px|alt=Saigas in Chyornye Zemli]] | [[Kalmikija]] <br /><small>{{coord|46|2|0|N|46|8|0 |E|name=Chyornye Zemli|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-chernyezemli.ru/ Чёрные земли] | 121.901 ha | 1990 | Prvotno je bil ustanovljen leta 1990 za zaščito antilope [[sajga]] (''Saiga tatarica''). Glavni del rezervata je v [[Kaspijska depresija|Kaspijski depresiji]], severozahodno od Kaspijskega jezera. V rezervatu so tudi kolonije [[čaplje|čapelj]], [[kormorani|kormoranov]] in redkih [[pelikani|pelikanov]].<ref name="parksite-Chyornye Zemli">{{navedi splet|title=Chyornye Zemli (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-chernyezemli.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Chyornye Zemli">{{navedi splet|title=Chyornye Zemli (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/100/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Dagestan]] | [[File:Бархан.jpg|150px|alt=Dagestan Zapovednik]] | [[Dagestan]] <br /><small>{{coord|44|42|3|N|47|0|22 |E|name=Dagestan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.dagzapoved.ru/ Дагестанский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191012155418/http://dagzapoved.ru/ |date=2019-10-12 }} | 19.061 ha | 1987 | Prezimovališče ptic selivk s peščenimi sipinami in grebeni na severozahodni obali Kaspijskega jezera. Peščena sipina Sarah Kum je z 262 metri najvišja peščena sipina v Evropi.<ref name="parksite-Dagestan">{{navedi splet|title=Dagestan (Official Reserve Website)|url=http://www.dagzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2019-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191012155418/http://dagzapoved.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dagestan">{{navedi splet|title=Dagestan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BE-%D0%9A%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD/%D0%9A%D1%83%D0%BC%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD/%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-10-26|archive-url=https://archive.today/20161026152648/http://www.zapoved.net/index.php/News/%D0%A0%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D1%8B/%D0%A1%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D1%80%D0%BE-%D0%9A%D0%B0%D0%B2%D0%BA%D0%B0%D0%B7%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%BE%D0%BA%D1%80%D1%83%D0%B3/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%BF%D1%83%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD/%D0%9A%D1%83%D0%BC%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD/%D0%94%D0%B0%D0%B3%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Dalnevostočni Morskoj]] | [[File:Спасения бухта, ДВГМЗ 1.jpg|150px|alt=Dalnevostochny Morskoy Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|42|33|59|N|131|12|0 |E|name=Dalnevostochny Morskoy|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://dvmarine.ru/ Дальневосточный морской] | 64.316 ha | 1978 | Morski rezervat v zalivu Petra Velikega, [[Japonsko morje]]. Za rezervat so zapisana štiri območja z različnimi varstvenimi režimi skupne površine 64.311,6 ha, vključno s 63.000 ha morskega območja in odobren varovalni pas okoli morske meje širine 3 milje okoli kopnega - 500 metrov.<ref name="parksite-Dalnevostochny Morskoy">{{navedi splet|title=Dalnevostochny Morskoy (Official Reserve Website)|url=http://dvmarine.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170617091125/http://dvmarine.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dalnevostochny Morskoy">{{navedi splet|title=Dalnevostochny Morskoy (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/29/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Darwinov naravni rezervat]] | [[File:Darwin nature reserve.jpg|150px|alt=Darwin Zapovednik]] | [[Vologdska oblast]] <br /><small>{{coord|58|35|0|N|37|59|0 |E|name=Darwin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn--80aeesagfxyn.xn--p1ai/ Дарвинский] | 11.267 ha | 1945 | Naravni rezervat Darwin je na planoti Šeksna-Mologa in je raven. Velik del območja rezervata pokrivajo iglavci (tajga) in močvirja. Pozimi močvirja, reke in zbiralnik Rybinsk ostanejo zamrznjeni več mesecev <ref name="parksite-Darwin">{{navedi splet|title=Darwin (Official Reserve Website)|url=http://www.xn--80aeesagfxyn.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Darwin">{{navedi splet|title=Darwin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/30/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Daurskij]] | [[File:Сопки на севере озера Зун-Торей.jpg|150px|alt=Dauriya Zapovednik]] | 2008 ukinjena Čitska oblast <br /><small>{{coord|50|4|0|N|115|39|0 |E|name=Dauriya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.daurzapoved.com/index.php/en/ Даурский] | 44.752 ha | 1987 | Suhe stepe in mokrišča Srednje Azije, v ukinjeni Čitski oblasti.<ref name="parksite-Dauriya">{{navedi splet|title=Dauriya (Official Reserve Website)|url=http://www.daurzapoved.com/index.php/en/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127051950/http://www.daurzapoved.com/index.php/en/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dauriya">{{navedi splet|title=Dauriya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/31/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Denežkin Kamen]] | [[File:Гора Денежкин Камень..jpg|150px|alt=Denezhkin Kamen Zapovednik]] | [[Sverdlovska oblast]] <br /><small>{{coord|60|30|29|N|59|29|39 |E|name=Denezhkin Kamen|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.denkamen.ru/ Денежкин камень] | 78.192 ha | 1991 | Osredotočen na goro Denežkin Kamen, v osrednjem [[Uralsko gorovje|Uralskem gorovju]] ter okoliških rekah in gozdovih; 38 % tajga smrekovo-borovo-jelkov gozd, 12 % borovega gozda, 35 % mešanega gozda.<ref name="parksite-Denezhkin Kamen">{{navedi splet|title=Denezhkin Kamen (Official Reserve Website)|url=http://www.denkamen.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Denezhkin Kamen">{{navedi splet|title=Denezhkin Kamen (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/32/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džerginski]] | [[File:Bargujin1.jpg|150px|alt=Dzherginsky Zapovednik]] | [[Burjatija]] <br /><small>{{coord|55|6|51|N|111|27|32 |E|name=Dzherginsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.barguzin-istok.ru/ Джергинский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200225173507/http://barguzin-istok.ru/ |date=2020-02-25 }} | 238.088 ha | 1992 | Vzhodno od severnega konca Bajkalskega jezera, pokriva zgornji tok reke Barguzin na stičišču treh večjih gorskih verig - grebenov Barguzin, Ikat in Južna Muja. Gorsko ozemlje, kjer prevladujejo macesnovi gozdovi.<ref name="parksite-Dzherginsky">{{navedi splet|title=Dzherginsky (Official Reserve Website)|url=http://www.barguzin-istok.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2020-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200225173507/http://barguzin-istok.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Dzherginsky">{{navedi splet|title=Dzherginsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/33/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džugdžur]] | [[File:Dzhugzhursky Nature Reserve Boundaries.png|150px|alt=Dzhugdzug Section (map)]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|57|6|15|N|138|15|26 |E|name=Dzhugdzur|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.djugdjur.ru/ Джугджурский] | 859.956 ha | 1990 | Rezervat na obali [[Ohotsko morje|Ohotskega morja]], na ozemlju okrožja Ajano-Maiski v Habarovskem okraju. Vključuje južni del obalnega območja in osrednji del pogorja Džugdžur ter pomorske dodatke.<ref>"Dzhugdzursky (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Dzhugdzursky">{{navedi splet|title=Dzhugdzursky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/34/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Vzhodni Ural]] | [[File:Ecodefense Mayak Exhibition 26 Reserve.jpg|150px|alt=East Ural Zapovednik]] | [[Čeljabinska oblast]] <br /><small>{{coord|55|48|52|N|60|53|58 |E|name=East Ural|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Восточно-Уральский] | 16.600 ha | 1968 | Državni ''radiacijski rezervat'', ki je v gozdno-stepskem območju na vzhodnem pobočju južnega Urala. V bližini kraja [[Kištimska katastrofa|nesreče v Kištimu]] leta 1957, drugega najhujšega izpusta sevanja po [[Černobil]]u.<ref name="parksite-East Ural">"East Ural (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-East Ural">"East Ural (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Erzi]] | [[File:Erzi, Ingushetia, Towers.jpg|150px|alt=Erzi Zapovednik]] | [[Ingušetija]] <br /><small>{{coord|42|45|0|N|45|0|0 |E|name=Erzi|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.erziri.ru/ Эрзи] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200718033136/http://www.erziri.ru/ |date=2020-07-18 }} | 5970 ha | 2000 | Leži na severnem pobočju [[Visoki Kavkaz| Visokega Kavkaza]] v Džejrahski Assinski kotlini, ki meji na pogorju Skalisty. Reke v rezervatu so Assa in Armhi, ki se izlivata v reko Terek. Severna tretjina ozemlja je gozdnata, območje pogorja so alpski travniki in gorska stepa.<ref name="parksite-Erzi">{{navedi splet|title=Erzi (Official Reserve Website)|url=http://www.erziri.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2020-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200718033136/http://www.erziri.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Erzi">"Erzi (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Galičja gora]] | [[File:Vorgol.jpg|150px|alt=Galitsya Gora Zapovednik]] | [[Lipecka oblast]] <br /><small>{{coord|52|36|5|N|38|55|42 |E|name=Galitsya Gora|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik.h1.ru/index.shtml?ru Галичья Гора] | 231 ha | 1925 | Na desnem bregu [[Don (reka)|Dona]] je znamenita Galičja gora, edinstvena naravna znamenitost osrednje Rusije. Ta del je že dolgo poznan po bogastvu in raznolikosti flore in favne.<ref name="parksite-Galitsya Gora">{{navedi splet|title=Galitsya Gora (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik.h1.ru/index.shtml?ru|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Galitsya Gora">{{navedi splet|title=Galitsya Gora (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/24/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Veliki Arktični državni naravni rezervat]] | [[File:Ursus maritimus in Alaska.jpg|150px|alt=Great Arctic Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|75|30|0|N|92|36|0 |E|name=Great Arctic|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Большой Арктический] | 4.169.222 ha | 1993 | Največji rezervat Rusije in Evrazije, pa tudi eden največjih na svetu. Obsežni deli morskih otokov, polotokov in porečja.<ref name="parksite-Great Arctic">{{navedi splet|title=Great Arctic (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Great Arctic">{{navedi splet|title=Great Arctic (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/13/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Gidan]] | | [[Jamalo-nenecko avtononmo okrožje]] <br /><small>{{coord|71|50|35|N|78|12|23 |E|name=Gydan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://gdanskiyzp.ru/ Гыданский] | 878.174 ha | 1996 | Najsevernejši rezervat v Zahodni Sibiriji. Zajema polotok Gidanski v avtonomnem okrožju Jamalo-neneck.<ref name="parksite-Gydan">{{navedi splet|title=Gydan (Official Reserve Website)|url=http://gdanskiyzp.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125072237/http://gdanskiyzp.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Gydan">{{navedi splet|title=Gydan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/194/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Ilmen]] | [[File:Ilmenzapoved.JPG|150px|alt=Ilmen Zapovednik]] | [[Čeljabinska oblast]] <br /><small>{{coord|55|0|55|N|60|9|32 |E|name=Ilmen|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://igz.ilmeny.ac.ru/ Ильменский] | 34.380 ha | 1920 | Začel se je leta 1920 kot mineraloški naravni rezervat, mesto nahajališč številnih redkih zemeljskih mineralov. Tu so prvič odkrili 16 mineralov. Borovi in macesnovi gozdovi na nizkih gorah; vznožja grebenov na vzhodni strani južnega Urala. 400 rudnikov na tem območju v preteklosti.<ref name="parksite-Ilmen">{{navedi splet|title=Ilmen (Official Reserve Website)|url=http://igz.ilmeny.ac.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126184324/http://igz.ilmeny.ac.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Ilmen">{{navedi splet|title=Ilmen (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/38/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kabardino-Balkarija]] | [[File:Summit shot (west) from Semenovskogo.jpg|150px|alt=Kabardino-Balkaria Zapovednik]] | Republika [[Kabardino-Balkarija]] <br /><small>{{coord|43|2|56|N|43|14|33 |E|name=Kabardino-Balkaria|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-kbr.ru/ Кабардино-Балкарский] | 82.507 ha | 1976 | Glavni kavkaški greben tukaj tvori znamenito ''Bezengijevo steno'', ki jo sestavljajo vrhovi Gestola (4859 m), Katintau (4858,8 m), Džangi-Tau (5058 m), Vzhodni Džangi-Tau (5033 m) in [[Šhara]]. (5068 m). V rezervatu je 256 ledenikov.<ref name="parksite-Kabardino-Balkarski">{{navedi splet|title=Kabardino-Balkarski (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-kbr.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kabardino-Balkarski">{{navedi splet|title=Kabardino-Balkarski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/39/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kalužskije Zaseki]] | [[File:Kaluzhskiye Zaseki.jpg|150px|alt=Kaluzhskiye Zaseki Zapovednik]] | [[Kaluška oblast]] <br /><small>{{coord|53|35|26|N|35|47|17 |E|name=Kaluzhskiye Zaseki|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zaseki.ru/ Калужские засеки] | 18.533 ha | 1992 | ''Zaseki'' je ruska beseda, ki pomeni »barikado podrtih dreves«. V srednjem veku je bila regija Kaluga obrambna črta med ruskimi gozdovi na severu in potencialnimi napadalci z juga. Rezervat je bil v nekaterih delih zavarovan že tisoč let in ostaja neprekinjen gozd.<ref name="parksite-Kaluzhskiye Zaseki">{{navedi splet|title=Kaluzhskiye Zaseki (Official Reserve Website)|url=http://zaseki.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kaluzhskiye Zaseki">{{navedi splet|title=Kaluzhskiye Zaseki (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/41/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kandalakša]] | [[File:Kandalaksha nature reserve.jpg|150px|alt=Kandalaksha Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|67|4|34|N|32|31|30 |E|name=Kandalaksha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kandalaksha-reserve.ru/ Кандалакшский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160906123731/http://www.kandalaksha-reserve.ru/ |date=2016-09-06 }} | 70.530 ha | 1932 | Naravni rezervat v regiji Murmansk in Kareliji. Eden najstarejših v Rusiji. Leži na obali in na otokih [[Barentsovo morje|Barentsovega morja]] ter zalivu Kandalakša v [[Belo morje|Belem morju]]. <ref name="parksite-Kandalaksha">{{navedi splet|title=Kandalaksha (Official Reserve Website)|url=http://www.kandalaksha-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160906123731/http://www.kandalaksha-reserve.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kandalaksha">{{navedi splet|title=Kandalaksha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/42/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Katun]] | [[File:Katun nature reserve.jpg|150px|alt=Katun Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|49|38|0|N|86|6|0 |E|name=Katun|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.katunskiy.ru/ Катунский] | 150.079 ha | 1991 | Višavje osrednjega Altaja na jugu osrednje Rusije. Del Unescove svetovne dediščine "Zlate gore Altaja".<ref name="parksite-Katun">{{navedi splet|title=Katun (Official Reserve Website)|url=http://www.katunskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Katun">{{navedi splet|title=Katun (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/43/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kedrovaja Pad]] | [[File:Кедровая падь.jpg|150px|alt=Kedrovaya Pad Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|43|6|18|N|131|30|45 |E|name=Kedrovaya Pad|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.leopard-land.ru/ Кедровая Падь] | 17.900 ha | 1925 | Kedrovaja Pad je na obalnih obronkih Mandžurskih gora. Meje rezervata se približujejo reki Barabaševka (do 1973 Mongugaj ali Bolšoj Mongugaj) na severovzhodu in reki Narva (do 1973 Sidimi) na jugozahodu. Na jugovzhodu ga daljnovzhodna železnica loči od Amurskega zaliva, ki je oddaljen manj kot 5 km.<ref name="parksite-Kedrovaya Pad">{{navedi splet|title=Kedrovaya Pad (Official Reserve Website)|url=http://www.leopard-land.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kedrovaya Pad">{{navedi splet|title=Kedrovaya Pad (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/44/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kerženec]] | [[File:Одно небольшое из большого множества болот заповедника.jpg|150px|alt=Kerzhenets Zapovednik]] | [[Niženovgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|56|37|0|N|44|16|0 |E|name=Kerzhinski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kerzhenskiy.ru/ Керженский] | 46.940 ha | 1993 | Rezervat je v srednjem porečju reke Kerženec (pritok Volge). Teren je približno pol gozd in pol močvirje.<ref name="parksite-Kerzhinski">{{navedi splet|title=Kerzhinski (Official Reserve Website)|url=http://www.kerzhenskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kerzhinski">{{navedi splet|title=Kerzhinski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/45/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Kankajski naravni rezervat]] | [[File:Закат над Ханкой.jpg|150px|alt=Sunset across Lake Khanka]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|45|0|0|N|132|9|0 |E|name=Khanka|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.khanka-lake.ru/ Ханкайский] | 43.679 ha | 1990 | Vključuje vode jezera Hanka in njegovo obalo. Ozemlje je razdeljeno na 5 izoliranih območij.<ref name="parksite-Khanka">{{navedi splet|title=Khanka (Official Reserve Website)|url=http://www.khanka-lake.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khanka">{{navedi splet|title=Khanka (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/94/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hakaski naravni rezervat]] | [[File:Khakasski nature reserve.jpg|150px|alt=Khakassia Zapovednik]] | [[Hakasija]] <br /><small>{{coord|52|6|0|N|89|17|0 |E|name=Khakassia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-khakassky.ru/en Хакасский] | 267.483 ha | 1999 | Dve veliki gorski območji (alpsko in gorsko-stepsko) in stepska skupina vključuje sedem grozdov, ki so na levem bregu Minusinske depresije.<ref name="parksite-Khakasski">{{navedi splet|title=Khakasski (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-khakassky.ru/en|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khakasski">{{navedi splet|title=Khakasski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/93/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hinganski naravni rezervat]] | [[File:Khingan Nature Reserve.jpg|150px|alt=Khingan Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|49|1|1|N|130|26|49 |E|name=Khingan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.khingan.ru/ Хинганский] | 93.995 ha | 1963 | Skrajni jugovzhod regije Amur znotraj Arharinske nižine (70 %) in ostrog Malega Hinggana (30 %). stepske in gozdno-stepske pokrajine. Gnezdeči [[mandžurski žerjav]]i (''Grus japonensis'').<ref name="parksite-Khingan">"Khingan (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Khingan">{{navedi splet|title=Khingan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/95/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Hopjerski naravni rezervat]] | [[File:Novokhopyorsk of Voronezh region. Khopyorsky State Reserve. Khopyor river.JPG|150px|alt=Khopyor Zapovednik]] | [[Voroneška oblast]] <br /><small>{{coord|51|11|41|N|41|43|58 |E|name=Khopyor|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.hoperzap.ru/index.php Хопёрский] | 161.78 ha | 1935 | Ozemlje se razteza 50 km vzdolž reke Hopjer v regiji Voronež. Približno 80 % površine pokrivajo gozdovi, prevladujejo poplavni in gorski hrastovi gozdovi, manjša območja step in travnikov. Je okoli 400 jezer in mrtvic.<ref name="parksite-Khopyor">{{navedi splet|title=Khopyor (Official Reserve Website)|url=http://www.hoperzap.ru/index.php|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Khopyor">{{navedi splet|title=Khopyor (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/96/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kivač]] | [[File:Kivach 2008.JPG|150px|alt=Kivach Zapovednik]] | [[Republika Karelija]] <br /><small>{{coord|62|20|0|N|33|55|0 |E|name=Kivach|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapkivach.ru/ Кивач] | 10.880 ha | 1931 | Vključuje znameniti 10,7 m visok slap Kivač na reki Suna. Rezervat je bil ustanovljen leta 1931 za preučevanje in zaščito karelijske tajge.<ref name="parksite-Kivach">{{navedi splet|title=Kivach (Official Reserve Website)|url=http://www.zapkivach.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111024646/http://zapkivach.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kivach">{{navedi splet|title=Kivach (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/46/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kologrivski Les]] | [[File:Кологривский лес 2.jpg|150px|alt=Kologrivsky Zapovednik]] | [[Kostromska oblast]] <br /><small>{{coord|58|56|0|N|43|51|0 |E|name=Kologrivsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://kologrivskiy-les.ru/ Кологривский лес] | 58.940 ha | 2006 | Gozd iglavcev v prehodnem območju med severno in južno tajgo, na severovzhodu [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], 350 km severovzhodno od [[Moskva|Moskve]]. Vsebuje nasade stare smreke in služi tako za ohranjanje kot za znanstveno preučevanje obnavljanja gozdov.<ref name="parksite-Kologrivsky">{{navedi splet|title=Kologrivsky Les (Official Reserve Website)|url=http://kologrivskiy-les.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=July 24, 2016}}</ref><ref name="zap-Kologrivsky">{{navedi splet|title=Kologrivsky Les (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/47/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=July 24, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Komandantov naravni rezervat]] | [[File:О. Медный 45624.jpg|150px|alt=Komandor Zapovednik]] | [[Kamčatski okraj]] <br /><small>{{coord|54|0|0|N|165|0|0 |E|name=Komandor|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.komandorsky.ru/ Командорский] | 3.648.679 ha | 1993 | Večina zahodnih [[Aleuti|Aleutskih otokov]] (od katerih jih je večina v ameriški zvezni državi [[Aljaska]]). [[Komandantovi otoki]] so brez dreves, redko poseljeni otoki 110 milj vzhodno od ruskega polotoka [[Kamčatka]].<ref name="parksite-Komandor">{{navedi splet|title=Komandor (Official Reserve Website)|url=http://www.komandorsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Komandor">{{navedi splet|title=Komandor (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/48/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Komsomolski]] | [[File:Hemerocallis middendorffii (Hemerocallidaceae) (36162213775).jpg|150px|alt=Komsomolsk Zapovednik]] | [[Habarovski okraj]] <br /><small>{{coord|50|48|36|N|137|43|9 |E|name=Komsomolsk|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Комсомольский] | 64.278 ha | 1963 |Pokriva povirje reke Gorin, levega pritoka Amurja, v dolini reke Amur v Habarovskem okraju na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Komsomolsk">"Komsomolsk (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Komsomolsk">{{navedi splet|title=Komsomolsk (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/49/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Korjakski naravni rezervat]] | [[File:Korjaksky nature reserve.jpg|150px|alt=Koryak Zapovednik]] | [[Kamkatski okraj]] <br /><small>{{coord|59|48|28|N|166|11|45 |E|name=Koryak|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.koryakskigpz.ru/ Корякский] | 327.106 ha | 1995 | Leži na severu polotoka Kamčatka, v dolini reke Kujul, rezervat vključuje okoliške gore polotoka Gauvin in sosednje vode v zalivu Lavrov.<ref name="parksite-Koryak">{{navedi splet|title=Koryak (Official Reserve Website)|url=http://www.koryakskigpz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2014-06-11|archive-url=https://archive.today/20140611145403/http://www.koryakskigpz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Koryak">{{navedi splet|title=Koryak (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/54/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kostomukša]] | [[File:Река Каменная.jpg|150px|alt=Kamennaya River]] | [[Republika Karelija]] <br /><small>{{coord|64|28|23|N|30|16|27 |E|name=Kostmuksha|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://kost-zap.ru/ Костомукшский] | 47.569 ha | 1983 | Gozdovi, jezera in tekoča vodna telesa ter druga mokrišča. Del čezmejnega rezervata s [[Finska|Finsko]] na zahodu.<ref name="parksite-Kostamuksha">{{navedi splet|title=Kostamuksha (Official Reserve Website)|url=http://kost-zap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2006-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20060626053330/http://www.kost-zap.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kostamuksha">{{navedi splet|title=Kostamuksha (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/55/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kronocki]] | [[File:Uzon caldera.jpg|150px|alt=Kronotsky Zapovednik]] | [[Kamčatski okraj]] <br /><small>{{coord|54|40|0|N|161|0|0 |E|name=Kronotsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kronoki.ru/ Кроноцкий] | 1.142.134 ha | 1967 | Rezervat, ki ga opisujejo kot »Dežela ognja in ledu«, vključuje več gorskih verig s številnimi vulkani - aktivnimi in ugaslimi - in edino odprto porečje gejzirjev v Rusiji ([[Dolina gejzirjev]]).<ref name="parksite-Kronotski">{{navedi splet|title=Kronotsky (Official Reserve Website)|url=http://www.kronoki.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kronotski">{{navedi splet|title=Kronotski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/56/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Kurilski naravni rezervat]] | [[File:Kurils nature reserve.jpg|150px|alt=Kurils Zapovednik]] | [[Sahalinska oblast]] <br /><small>{{coord|45|5|0|N|145|59|0 |E|name=Kurils|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kurilskiy.ru/ Курильский] | 65.364 ha | 1984 | Otok Kunašir in otoki Malega Kurilskega grebena.<ref name="parksite-Kurils">{{navedi splet|title=Kurils (Official Reserve Website)|url=http://www.kurilskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Kurils">{{navedi splet|title=Kurils (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/59/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Kuzneck Alatau]] | [[File:Kuznetsk Alatau 1.jpg|150px|alt=Kuznetsk Alatau Zapovednik]] | [[Kemerovska oblast]] <br /><small>{{coord|53|45|0|N|89|15|0 |E|name=Kuznetsk Alatau|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.kuz-alatau.ru/ Кузнецкий Алатау] | 401.811 ha | 1989 | Nizka-srednje-visoka planota v gorskem območju Altaj-Sajan na jugu Zahodne Sibirije. Kuznecki Alatau ni eno samo gorovje in je sestavljeno iz več verig srednje višine, med katerimi so rečne doline. Je porečje rek Tom in Čuli.<ref name="parksite-Kuznetsk Alatau">{{navedi splet|title=Kuznetsk Alatau (Official Reserve Website)|url=http://www.kuz-alatau.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160201014314/http://www.kuz-alatau.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Kuznetsk Alatau">{{navedi splet|title=Kuznetsk Alatau (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/58/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Laplandski naravni rezervat]] | [[File:Lapland reservate-2.jpg|150px|alt=Lapland Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|67|49|0|N|32|28|0 |E|name=Lapland|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.laplandzap.ru/ Лапландский] | 278.436 ha | 1957 | Laponski biosferni rezervat je na severozahodu Rusije v središču zahodnega dela [[Kola (polotok)|polotoka Kola]]. Za relief rezervata so značilne Laponske gore (tundra), ki se raztezajo jugovzhodno od meje s Finsko.<ref name="parksite-Lapland">{{navedi splet|title=Lapland (Official Reserve Website)|url=http://www.laplandzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lapland">{{navedi splet|title=Lapland (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/61/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Lazovski naravni rezervat]] | [[File:Petrov-002.jpg|150px|alt=Lazovsky Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|43|14|0|N|133|24|0 |E|name=Lazovsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.lazovzap.ru/ Лазовский] | 120.989 ha | 1957 | Naravni rezervat Lazovski je v istem okrožju v jugovzhodnem delu Primorskega okraja, na pobočju gorovja Sihote-Alin, ki gleda na Japonsko morje. 95 % gozdnat, z največjim sestojem [[Tisa (rod)|tise]] na Ruskem Daljnem vzhodu.<ref name="parksite-Lazovski">{{navedi splet|title=Lazovski (Official Reserve Website)|url=http://www.lazovzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Lazovski">{{navedi splet|title=Lazovski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/60/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Rezervat divjine delta Lene]] | [[File:На Большой Туматской.tif|150px|alt=Lena Delta Zapovednik]] | [[Jakutija|republika Saha]] <br /><small>{{coord|73|0|0|N|127|0|0 |E|name=Lena Delta|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ustlensky.ru/ Усть-Ленский] | 1.433.000 ha | 1985 | Leži v delti reke [[Lena|Lene]] v republiki Saha / Jakutija, na skrajnem severu vzhodne Sibirije v Rusiji.<ref name="parksite-Lena Delta">{{navedi splet|title=Lena Delta (Official Reserve Website)|url=http://www.ustlensky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111181552/http://ustlensky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Lena Delta">{{navedi splet|title=Lena Delta (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/92/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Mala Sosva]] | [[File:Malaya Sosva Reserve (Borders).png|150px|alt=Little Sosva Zapovednik]] | [[Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje]] <br /><small>{{coord|62|4|59|N|62|5|47 |E|name=Little Sosva|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.m-sosva.ru/ Малая Сосьва] | 225.562 ha | 1976 | Rezervat "Malaya Sosva" je na severnem Uralu na ozemlju Zahodnosibirske nižine. Reka Sosvinsky Ob; prelomljen relief, pomemben zarez rečnih dolin in razvit rečni sistem.<ref name="parksite-Little Sosva">{{navedi splet|title=Little Sosva (Official Reserve Website)|url=http://www.m-sosva.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111030558/http://m-sosva.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Little Sosva">{{navedi splet|title=Little Sosva (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/64/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Magadan]] | [[File:Побережье Охотского моря. Ольский участок.JPG|150px|alt=Magadan Zapovednik]] | [[Magadanska oblast]] <br /><small>{{coord|59|38|31|N|147|26|55 |E|name=Magadan|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.magterra.ru/ Магаданский] | 883.817 ha | 1982 | Leži na jugu regije Magadan blizu severne obale Ohotskega morja. Vsa mesta so oddaljena drug od drugega, nimajo naselij in prometnih poti.<ref name="parksite-Magadan">{{navedi splet|title=Magadan (Official Reserve Website)|url=http://www.magterra.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Magadan">{{navedi splet|title=Magadan (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/63/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160205161801/http://www.zapoved.ru/catalog/63/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Mordovski naravni rezervat]] | [[File:Lake in Mordovsky Zapovednik.png|150px|alt=Mordovski Zapovednik]] | [[Mordovija]] <br /><small>{{coord|54|49|15|N|43|20|26 |E|name=Mordovski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-mordovia.ru/ru/ Мордовский им. П. Г. Смидовича] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20160524104402/http://zapovednik-mordovia.ru/ru/ |date=2016-05-24 }} | 32.148 ha | 1935 | Na severu Republike Mordovije, na desnem bregu reke Mokša, ob robu iglavcev - listnatih gozdov in step.<ref name="parksite-Mordovski">{{navedi splet|title=Mordovski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-mordovia.ru/ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-05-24|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160524104402/http://zapovednik-mordovia.ru/ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Mordovski">{{navedi splet|title=Mordovski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/65/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Nenecki naravni rezervat]] | [[File:Русский Заворот.jpg|150px|alt=Nenets Zapovednik]] | [[Nenško avtonomno okrožje]] <br /><small>{{coord|68|35|35|N|53|45|27 |E|name=Nenets|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.nenetz.ru/ Ненецкий] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111074519/http://nenetz.ru/ |date=2016-01-11 }} | 313.400 ha | 1997 | Severna Arktika na obali Barentsovega morja in delti reke Pečore, v Nenškem avtonomnem okrožju. Bogata mokrišča, reke in morski otoki zagotavljajo habitat za tisoče ptic selivk in drugih živali.<ref name="parksite-Nenets">{{navedi splet|title=Nenets (Official Reserve Website)|url=http://www.nenetz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111074519/http://nenetz.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nenets">{{navedi splet|title=Nenets (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/66/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Nižnesvirski naravni rezervat]] | [[File:Север России (111).JPG|150px|alt=Nizhnesvirsky Zapovednik]] | [[Leningrajska oblast]] <br /><small>{{coord|60|36|0|N|33|0|0 |E|name=Nizhnesvirsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.n-svirsky.ru/ Нижнесвирский] | 42.390 ha | 1980 | Ščiti pokrajine vzhodne obale [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]]. Ozemlje zavzema nižine na desnem bregu spodnjega dela reke Svir.<ref name="parksite-Nizhnesvirsky">{{navedi splet|title=Nizhnesvirsky (Official Reserve Website)|url=http://www.n-svirsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126124109/http://n-svirsky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nizhnesvirsky">{{navedi splet|title=Nizhnesvirsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/67/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Norski naravni rezervat]] | [[File:Norsky Nature Reserve (borders).png|150px|alt=Nora Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|52|30|4|N|130|17|33 |E|name=Nora|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://norzap.ru/ Норский] | 211.168 ha | 1998 | Severovzhodni del ravnice Amur-Zeja med rekama Nora in Selemdža. Razširjeni gozdovi ''Chenopodiaceae'' in termokras tipičnih območij severno od regije Amur.<ref name="parksite-Nora">{{navedi splet|title=Nora (Official Reserve Website)|url=http://norzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126174439/http://norzap.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Nora">{{navedi splet|title=Nora (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/68/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Severna Osetija]] | [[File:Высокогорные цветы.jpg|150px|alt=North Ossetia Zapovednik]] | [[Sverna Osetija-Alanija]] <br /><small>{{coord|42|47|0|N|44|5|0 |E|name=North Ossetia|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik15-osetia.ru/ Северо-Осетинский] | 29.000 ha | 1967 | Visokogorski rezervat, ki je na severnem pobočju gora Kavkaza v višini 650–4249 metrov. V rezervatu je 76 ledenikov.<ref name="parksite-North Ossetia">{{navedi splet|title=North Ossetia (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik15-osetia.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160122015007/http://www.zapovednik15-osetia.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-North Ossetia">{{navedi splet|title=North Ossetia (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/83/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Nurguš]] | [[File:Nurgush.jpg|150px|alt=Nurgush Ridge South Ural]] | [[Kirovska oblast]] <br /><small>{{coord|58|0|43|N|48|27|24 |E|name=Nurgush|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://nurgush.org/ Нургуш] | 23.449 ha | 1994 | Ena redkih nedotaknjenih gozdnih pokrajin severne evropske Rusije, ki se jih človek skoraj ne dotakne.<ref name="parksite-Nurgush">{{navedi splet|title=Nurgush (Official Reserve Website)|url=http://nurgush.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Nurgush">{{navedi splet|title=Nurgush (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/69/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Oka]] | [[File:Oka nature reserve.jpg|150px|alt=Oka Zapovednik]] | [[Rjazanska oblast]] <br /><small>{{coord|54|45|0|N|40|45|0 |E|name=Oka|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://oksky-reserve.ru/ Окский] | 55.722 ha | 1935 | Glavni del rezervata je na levem bregu reke Pra. V rezervat spadata tudi reka Lamša in Črna. Območje najširše poplavne ravnice Oka poplavna jezera.<ref name="parksite-Oka">{{navedi splet|title=Oka (Official Reserve Website)|url=http://oksky-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Oka">{{navedi splet|title=Oka (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/71/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125162436/http://www.zapoved.ru/catalog/71/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Oljokma]] | [[File:Krestjah river in Olekminsky nature reserve.jpg|150px|alt=Olyokma Zapovednik]] | [[Jakutija|Republika Saha]] <br /><small>{{coord|58|39|22|N|122|15|28 |E|name=Olyokma|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://olekminskiy.ru/ Олёкминский] | 847.102 ha | 1984 | Je južno od srednjega toka reke Lene na desnem bregu njenega drugega največjega pritoka - Olekma na stičišču Aldanskega višavja in Prilenske planote v okrožju Oljokminski v Republiki Saha (Jakutija).<ref name="parksite-Olyokma">{{navedi splet|title=Olyokma (Official Reserve Website)|url=http://olekminskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130522192055/http://olekminskiy.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Olyokma">{{navedi splet|title=Olyokma (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/70/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Orenburški naravni rezervat]] | [[File:Burtunskaya step.jpg|150px|alt=Orenburg Zapovednik]] | [[Orenburška oblast]] <br /><small>{{coord|51|5|8|N|57|41|13 |E|name=Orenburg|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.orenzap.ru/ Оренбургский] | 21.653 ha | 1988 | Namen rezervata - ohranjanje in obnova edinstvene stepske pokrajine več podobnih območij - vzhodno od Volge, Urala, južnega Urala in Trans-Urala.<ref name="parksite-Orenburg">{{navedi splet|title=Orenburg (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Orenburg">{{navedi splet|title=Orenburg (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/72/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Pasvik]] | [[File:Pasvik Zapovednik, River Paz.jpg|150px|alt=Pasvik Zapovednik]] | [[Murmanska oblast]] <br /><small>{{coord|69|8|31|N|29|13|59 |E|name=Pasvik|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.pasvik51.ru/ Пасвик] | 14.727 ha | 1992 | Dvostranski naravni rezervat, ki je v dolini reke Pasvikdalen na [[Norveška|Norveškem]] in v Rusiji. Na ruski strani je rezervat veliko območje borovega gozda, ki ni neposredno povezano z rezervoarjem Fjærvann na norveški strani.<ref name="parksite-Pasvik">{{navedi splet|title=Pasvik (Official Reserve Website)|url=http://www.pasvik51.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160111211904/http://pasvik51.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pasvik">{{navedi splet|title=Pasvik (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/74/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Pečora-Ilič]] | [[File:Плато Маньпупунер.jpg|150px|alt=Pechoro-Ilych Zapovednik]] | Republika [[Komi]] <br /><small>{{coord|52|35|0|N|58|15|0 |E|name=Pechoro-Ilych|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.pechora-reserve.ru/ru Печоро-Илычский] | 721.322 ha | 1930 | V jugovzhodnem kotu republike Komi (okrožje Troitsko-Pečorski), na zahodnih pobočjih Uralskega gorovja in sosednjih vznožjih in nižinah. Območje drenira zgornji tok reke [[Pečora]] in njen pritok Ilič.<ref name="parksite-Pechoro-Ilych">{{navedi splet|title=Pechoro-Ilych (Official Reserve Website)|url=http://www.pechora-reserve.ru/ru|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313010040/http://www.pechora-reserve.ru/ru|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pechoro-Ilych">{{navedi splet|title=Pechoro-Ilych (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/107/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Pinežski naravni rezervat]] | [[File:Golubino cave 8.JPG|150px|alt=Pinezhsky Zapovednik]] | [[Arhangelska oblast]] <br /><small>{{coord|64|40|36|N|43|11|57 |E|name=Pinezhsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-pinega.ru/ Пинежский] | 51.522 ha | 1974 | Kompleksi tajge jugovzhodno od Belega morja-Kuloiplato.<ref name="parksite-Pinezhsky">{{navedi splet|title=Pinezhsky (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-pinega.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20160117041000/http://www.zapovednik-pinega.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pinezhsky">{{navedi splet|title=Pinezhsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/75/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Polistovski naravni rezervat]] | [[File:Клюквенное болото вблизи.JPG|150px|alt=Politovsky Zapovednik]] | [[Pskovska oblast]] <br /><small>{{coord|57|10|15|N|30|33|25 |E|name=Polistovsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://polistovsky.ru/ Полистовский] | 36.026 ha | 1994 | Varuje barjanske ekosisteme na severozahodu Rusije, v močvirskem sistemu Polist-Lovat.<ref name="parksite-Polistovsky">"Polistovsky (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Polistovsky">{{navedi splet|title=Polistovsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/76/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Poronajski naravni rezervat]] | [[File:Sakhalin Poronaisk.jpg|150px|alt=Poronaysky Zapovednik]] | [[Sahalinska oblast]] <br /><small>{{coord|49|03|30|N|144|21|00|E|name=Poronaysky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovednik-65.ru/ Поронайский] | 56.695 ha | 1988 | Naravni rezervat na vzhodnem delu otoka Sahalin. Vključuje polotok Potrpljenja (''Полуостров Терпения''), južni del gorovja Vzhodnega Sahalina, najširši del dola Tim-Poronajsk.<ref name="parksite-Poronaysky">{{navedi splet|title=Poronaysky (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovednik-65.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127221113/http://www.zapovednik-65.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Poronaysky">{{navedi splet|title=Poronaysky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/78/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Privolški Les]] | [[File:Privolzhskaya lesostep 102.jpg|150px|alt=Pribolshky Les Zapovednik]] | [[Penzenska oblast]] <br /><small>{{coord|53|20|20|N|46|51|55 |E|name=Pribolshky Les|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zpls.ru/ Приволжская лесостепь] | 8373 ha | 1989 | Stepsko ozemlje, ki je v povodju med reko Volgo in reko Don, rezervat vsebuje 5 grozdov (odsekov), ki so v zahodnem delu Volškega višavja na ozemlju regije Penza.<ref name="parksite-Pribolshky Les">{{navedi splet|title=Pribolshky Les (Official Reserve Website)|url=http://zpls.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160605155122/http://zpls.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Pribolshky Les">"Pribolshky Les (Protected Russia)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref> |- !scope='row' | [[Prioksko-Terasni naravni rezervat]] | [[File:Zubr v zapovednike.JPG|150px|alt=Prioksko-Terrasny Zapovednik]] | [[Moskovska oblast]] <br /><small>{{coord|54|54|13|N|37|32|48 |E|name=Prioksko-Terrasny|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://pt-zapovednik.ru/ Приокско-Террасный] | 4945 ha | 1945 | Eden najmanjših ruskih zapovednikov (naravnih rezervatov), ki se razprostira na površini 5000 hektarjev ob levem bregu reke [[Oka (pritok Volge)|Oke]] v okrožju Serpuhov v Moskovski oblasti.<ref name="parksite-Prioksko-Terrasny">{{navedi splet|title=Prioksko-Terrasny (Official Reserve Website)|url=http://pt-zapovednik.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Prioksko-Terrasny">{{navedi splet|title=Prioksko-Terrasny (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/104/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Prisurski naravni rezervat]] | | [[Čuvašija]] <br /><small>{{coord|55|2|0|N|46|45|0 |E|name=Prisursky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapoved.ru/catalog/105/ Присурский] | 9150 ha | 1995 | Trije deli: naravni rezervat Alatirski, ki je v dolini reke Sura (mešani iglavci in listopadni gozdovi) in dve majhni stepi na jugovzhodu (Batirevski Jalcjikski) <ref name="parksite-Prisurski">{{navedi splet|title=Prisurski (Official Reserve Website)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218190613/http://www.zapoved.ru/catalog/105/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Prisurski">{{navedi splet|title=Prisurski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2013-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130218190613/http://www.zapoved.ru/catalog/105/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Putoranski naravni rezervat]] | [[File:Plato Putorana 01.jpg|150px|alt=Putorana Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|68|52|34|N|94|48|36 |E|name=Putorana|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Путоранский] | 1.887.251 ha | 1988 | Je v središču planote Putorana, v severnem delu osrednje Sibirije, približno 100 km severno od polarnega kroga. Vsebuje popolne subarktične in arktične ekosisteme v izoliranem gorovju.<ref name="parksite-Putorana">{{navedi splet|title=Putorana (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Putorana">{{navedi splet|title=Putorana (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/79/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Rdejski naravni rezervat]] | [[File:Tupichenka.JPG|150px|alt=Rdeysky Zapovednik]] | [[Novgorodska oblast]] <br /><small>{{coord|57|16|0|N|30|48|0 |E|name=Rdeysky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://rdeysky.org/ Рдейский] | 36.922 ha | 1994 | Naravni rezervat je ustvarjen za zaščito ekosistemov močvirja severozahodne Rusije. Rdejsko jezero, glavno jezero na severozahodu rezervata, katerega del obale pripada rezervatu, izvira reke Rdeja, glavnega levega pritoka reke Lovat.<ref name="parksite-Rdeysky">{{navedi splet|title=Rdeysky (Official Reserve Website)|url=http://rdeysky.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Rdeysky">{{navedi splet|title=Rdeysky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/80/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Rostov]] | [[File:Wild horses in Rostovsky nature reserve.jpg|150px|alt=Rostov Zapovednik]] | [[Rostovska oblast]] <br /><small>{{coord|46|27|53|N|43|3|2 |E|name=Rostov|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.rgpbz.ru/ Ростовский] | 9465 ha | 1995 | Severozahodni del depresije Kuma-Manič, otokov jezera Manič-Gudilo, Požgani otoki in sosednje vode jezera. Zmerno suha stepa doline Manič.<ref name="parksite-Rostov">{{navedi splet|title=Rostov (Official Reserve Website)|url=http://www.rgpbz.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Rostov">{{navedi splet|title=Rostov (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/81/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125175247/http://www.zapoved.ru/catalog/81/|url-status=dead}}</ref> Biosferni rezervat "Rostovski" je dobil status leta 2008 s sklepom Sveta programa "Človek in biosfera" Unesca. |- !scope='row' | [[Sajano-Šušenski naravni rezervat]] | [[File:Sayano-Shushensky reservate, Enisey river.jpg|150px|alt=Sayano-Shushenski Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|52|7|44|N|91|47|34 |E|name=Sayano-Shushenski|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.sayanzapoved.ru/ Саяно-Шушенский] | 390.368 ha | 1976 |Rezervat v oddaljenem območju Zahodnega Sajana na jugu ozemlja Krasnojarsk na levem bregu reke Jenisej na območju vpliva rezervoarja Sajano-Šušenskoje.<ref name="parksite-Sayano-Shushenski">{{navedi splet|title=Sayano-Shushenski (Official Reserve Website)|url=http://www.sayanzapoved.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Sayano-Shushenski">{{navedi splet|title=Sayano-Shushenski (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/82/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2015-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224103813/http://www.zapoved.ru/catalog/82|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Šajtan-Tau]] | [[File:Р.Сакмар.jpg|150px|alt=Shatan-Tau Zapovednik]] | [[Orenburška oblast]] <br /><small>{{coord|51|47|17|N|57|25|3 |E|name=Shaytan-Tau|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.orenzap.ru/ Шайтан-Тау] | 6726 ha | 2014 | Je v gorovju Šajtantau, južni Ural. Glavni namen rezervata je ohranjanje Dubravnaja stepe in pomembnih habitatov redkih vrst rastlin in živali.<ref name="parksite-Shaytan-Tay">{{navedi splet|title=Shaytan-Tay (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Shaytan-Tay">{{navedi splet|title=Shaytan-Tay (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/262|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125135748/http://www.zapoved.ru/catalog/262|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Šulgan-Taš]] | [[File:Капова пещера.jpg|150px|alt=Kapova Cave in Shulgan-Tash]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|53|2||N|57|3| |E|name=Shulgan-Tash|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.shulgan-tash.ru/Шульган-Таш]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} | 22.531 ha | 2014 | Šulgan-Taš vsebuje nekaj najstarejših jam človeških bivališč (Kapova jama), datiranih v 14.-17. stoletje pred našim štetjem. Rezervat je znan tudi po tem, da je edini rezervat na svetu za starodavno čebelarsko (čebelarsko) prakso gojenja divjih čebel v votlih drevesih.<ref name="parksite-Shatan-Tay">{{navedi splet|title=Shatan-Tay (Official Reserve Website)|url=http://www.orenzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Shatan-Tay">{{navedi splet|title=Shatan-Tay (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/262|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125135748/http://www.zapoved.ru/catalog/262|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Sihote-Alin]] | [[File:Sopka in south Sikhote-Alin.JPG|150px|alt=Sikhote-Alin Zapovednik]] | [[Primorski okraj]] <br /><small>{{coord|45|20|0|N|136|10|0 |E|name=Sikhote-Alin|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/ Сихотэ-Алинский им. К.Г. Абрамова] | 401.428 ha | 1935 | Gorovje v Primorskem in Habarovskem okraju v Rusiji, ki se razteza približno 900 kilometrov severovzhodno od ruskega pacifiškega pristanišča [[Vladivostok]]. Zmerni gozd in velika biotska raznovrstnost.<ref name="parksite-Sikhote-Alin">{{navedi splet|title=Sikhote-Alin (Official Reserve Website)|url=http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126023338/http://www.xn--80apbllt6f.xn--p1ai/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Sikhote-Alin">{{navedi splet|title=Sikhote-Alin (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/84/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Sohondo]] | [[File:Sokhondo Nature Reserve.jpg|150px|alt=Sokhondo Zapovednik]] | ukinjena [[Čitska oblast]] <br /><small>{{coord|49|41|37|N|111|5|27 |E|name=Sokhondo|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://sokhondo.ru/ Сохондинский] | 210.985 ha | 1973 | Eden najvišjih delov visokogorja Hentei-Čikoj z gorovjem Sohondo. Golec Sohondo je starodavni vulkan. Rezervat vključuje številna jezera ledeniškega izvora.<ref name="parksite-Sokhondo">{{navedi splet|title=Sokhondo (Official Reserve Website)|url=http://sokhondo.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Sokhondo">{{navedi splet|title=Sokhondo (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/85/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Južni Ural]] | [[File:Лес вокруг г.Ямантау.jpg|150px|alt=South Ural Zapovednik]] | [[Baškortostan]] <br /><small>{{coord|54|20|48|N|57|53|9 |E|name=South Ural|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.south-ural-reserve.ru/ Южно-Уральский] | 252.800 ha | 1979 | Ekosistemi gorske tajge v najvišjem delu južnega Urala v Republiki Baškortostan in regiji Čeljabinsk. Več gorskih verig - Mašak, Zigalga, Nara Kumardak in Jamantau. Gora Jamantau z višino 1640 metrov je najvišja gora južnega Urala.<ref name="parksite-South Ural">{{navedi splet|title=South Ural (Official Reserve Website)|url=http://www.south-ural-reserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-South Ural">{{navedi splet|title=South Ural (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/108/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Tajmir]] | [[File:Вовсю цветет мощный мытник лисохвостовидный.jpg|150px|alt=Taymyr Zapovednik]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|73|57|0|N|99|1|0 |E|name=Taymyr|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.zapovedsever.ru/ Таймырский] | 1.781.928 ha | 1979 | Je na polotoku Tajmir v Krasnojarskem okraju. Območje je bilo ustanovljeno za gnezdišča rdečeprsih gosi (''Branta ruficollis'' protection), kot tudi poletne rezidence divjih severnih jelenov (''Rangifer tarandus'') in biotsko raznovrstnost jezera Tajmir.<ref name="parksite-Taymyr">{{navedi splet|title=Taymyr (Official Reserve Website)|url=http://www.zapovedsever.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Taymyr">{{navedi splet|title=Taymyr (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/87/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160428070235/http://zapoved.ru/catalog/87|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Teberda]] | [[File:Гора Белалакая.JPG|150px|alt=Teberda Zapovednik]] | [[Karačaj-Čerkezija]] <br /><small>{{coord|43|21|0|N|41|42|0 |E|name=Teberda|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://teberda.org.ru/ Тебердинский] | 84.996 ha | 1936 | Je na severnih pobočjih Visokega Kavkaza. Različnost terena je ekstremna: 31,7 % gozdov, 20 % travnikov, 8,5 % ledenikov, 38,4 % kamnin in melišč, 0,7 % - voda (157 jezer in 109 ledenikov).<ref name="parksite-Teberda">{{navedi splet|title=Teberda (Official Reserve Website)|url=http://teberda.org.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171205202856/http://teberda.org.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Teberda">{{navedi splet|title=Teberda (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/88/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160204184740/http://www.zapoved.ru/catalog/88/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Tigirekski naravni rezervat]] | [[File:Shlyapnaya mountain.jpg|150px|alt=Tigireksky Zapovednik]] | [[Republika Altaj]] <br /><small>{{coord|51|0|0|N|82|55|0 |E|name=Tigireksky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://tigirek.ru// Тигирекский] | 40.693 ha | 1999 | Jugozahodni del ozemlja Altaj, vključno z mejo. Černeva tajga in stepa; kraška pokrajina in jame.<ref name="parksite-Tigirekskiy">{{navedi splet|title=Tigirekskiy (Official Reserve Website)|url=http://tigirek.ru//|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127110230/http://tigirek.ru//|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Tigirekskiy">{{navedi splet|title=Tigirekskiy (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/37/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Tunguska]] | [[File:Росомаха подошла к следу снегохода и вернулась.jpg|150px|alt=Tunguska]] | [[Krasnojarski okraj]] <br /><small>{{coord|60|43|53|N|101|58|3 |E|name=Tunguska|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.tunzap.ru/ Тунгусский] | 296.562 ha | 1995 | Je v osrednjem delu Srednjesibirske planote. Zaradi meteorita leta 1908 je bilo posekanih in požganih več kot 2000 km² borealnih gozdov. Tajga, prizadeta na območju nesreče, je bila obnovljena v zadnjih 100 letih.<ref name="parksite-Tunguska">{{navedi splet|title=Tunguska (Official Reserve Website)|url=http://www.tunzap.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Tunguska">{{navedi splet|title=Tunguska (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/89/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Biosferni rezervat kotline Uvs Nuur]] | | [[Tuva]] <br /><small>{{coord|50|41|0|N|94|2|0 |E|name=Ubsunur Hollow|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://ubsunur.3dn.ru/ Убсунурская котловина] | 323.198 ha | 1993 | Krhka gorska kotanja ali depresija, ki je na ozemeljski meji Mongolije in Republike Tuva Ruske federacije med gorami - gorovjem Tannu-Ola in gorovjem Altaj - del kombinacije dvignjenih zemljišč in depresij. Tu se najbolj severna [[puščava]] na svetu sreča z najbolj južnim območjem [[tundra|tundre]] na svetu<ref name="parksite-Ubsunur Hollow">{{navedi splet|title=Ubsunur Hollow (Official Reserve Website)|url=http://ubsunur.3dn.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Ubsunur Hollow">{{navedi splet|title=Ubsunur Hollow (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/90/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Zgornji Tazovski]] | [[File:Прекрасный Верхне-Тазовский заповедник)).jpg|150px|alt=Upper Taz Zapovednik]] | [[Jamalo-Nenško avtonomno okružje]] <br /><small>{{coord|63|30|14|N|84|3|28 |E|name=Upper Taz|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/ Верхне-Тазовский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126113607/http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/ |date=2016-01-26 }} | 631.308 ha | 1986 | Ozemlje, ki je na vzhodno-osrednjem robu Zahodnosibirske nižine, je razdeljeno na dva gozdova - Pokolskoe in Taz, ki ščitita levi breg reke Rata.<ref name="parksite-Upper Taz">{{navedi splet|title=Upper Taz (Official Reserve Website)|url=http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126113607/http://www.xn-----7kcbgccqcagtcmgjpj5bokhwk6av1f.xn--p1ai/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Upper Taz">{{navedi splet|title=Upper Taz (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/17/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125144212/http://www.zapoved.ru/catalog/17/|url-status=dead}}</ref> |- !scope='row' | [[Usuriski naravni rezervat]] | [[File:Уссурийский заповедник.jpg|150px|alt=Ussurisky Zapovednik]] | [[Primorsko okraj]] <br /><small>{{coord|43|40|49|N|132|32|44 |E|name=Ussurisky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ussuriysky.ru/ Уссурийский] | 40.432 ha | 1932 | Je na južnem robu gorovja Przewalski, v zgornjem toku reke Komarovke. Na vzhodu rezervata so povirja desnih pritokov reke Artemivke.<ref name="parksite-Ussurisky">{{navedi splet|title=Ussurisky (Official Reserve Website)|url=http://www.ussuriysky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160125195112/http://www.ussuriysky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Ussurisky">{{navedi splet|title=Ussurisky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/91/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Višera]] | [[File:Ишерим.JPG|150px|alt=Vishera Zapovednik]] | [[Permski okraj]] <br /><small>{{coord|61|29|0|N|59|13|0 |E|name=Vishera|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.vishersky.ru/ Вишерский] | 241.200 ha | 1991 | Več kot 75 %, ki ga pokrivajo gozdovi, je glavna reka Višera, ki teče skozi naravni rezervat približno 130 km. Skrajna severna točka naravnega rezervata (ki je tudi najsevernejša v Permskem okraju) je razdeljena na porečja reke Kame, Pečore in Oba. Manjši prebivalci tega kraja so ljudstvo [[Mansi]], zaradi česar je zanimiva etnografska regija.<ref name="parksite-Vishera">{{navedi splet|title=Vishera (Official Reserve Website)|url=http://www.vishersky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Vishera">{{navedi splet|title=Vishera (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/20/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Visim]] | [[File:Гора "Старик-камень".jpg|150px|alt=Old Stone Mountain, in the buffer zone of Visim Zapovednik]] | [[Sverdlovska oblast]] <br /><small>{{coord|57|24|25|N|59|33|55 |E|name=Visim|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://visimskiy.ru/ Висимский] | 33.487 ha | 1971 | Južna tajga nizki srednji Ural. Večina rezervata je na njegovem zahodnem pobočju v povirju reke Sulёm, desnega pritoka reke Čusovoj, ki je del obsežnega porečja Volga-Kama.<ref name="parksite-Visim">{{navedi splet|title=Visim (Official Reserve Website)|url=http://visimskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Visim">{{navedi splet|title=Visim (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/192/%D0%92%D0%B8%D1%81%D0%B8%D0%BC%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9-%D0%B3%D0%BE%D1%81%D1%83%D0%B4%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%BF%D1%80%D0%B8%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%B1%D0%B8%D0%BE%D1%81%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%BD%D1%8B%D0%B9-%D0%B7%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Vitim]] | [[File:Озеро Угловое.jpg|150px|alt=Towards east order of Vitim Zapovednik]] | [[Irkutska oblast]] <br /><small>{{coord|57|12|10|N|116|48|28 |E|name=Vitim|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.vitimskiy.ru/ Витимский] | 585.021 ha | 1982 | Del območja gora in jezer Sajano-Bajkal, severovzhodno od Bajkalskega jezera. Posebno znanstveno in kulturno vredno je jezero Oron.<ref name="parksite-Vitim">{{navedi splet|title=Vitim (Official Reserve Website)|url=http://www.vitimskiy.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127025824/http://www.vitimskiy.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Vitim">{{navedi splet|title=Vitim (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/19/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Volško-kamski naravni rezervat]] | [[File:Раифское озеро.jpg|150px|alt=Volga-Kama Zapovednik]] | [[Tatarstan]] <br /><small>{{coord|55|18|10|N|49|17|10 |E|name=Volga-Kama|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm Волжско-Камский] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161221235813/http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm |date=2016-12-21 }} | 10.091 ha | 1960 | Volško-kamski naravni rezervat je na sotočju reke [[Volga|Volge]], reke [[Kama (reka)|Kame]] in reke [[Mjoša]]. Rezervat ima dva odseka, eden na levem bregu Volge, na dejanskem sotočju rek, drugi odsek približno 100 km navzgor po Volgi na zahodnem obrobju mesta [[Kazan]].<ref name="parksite-Vosshko-Kamisky">{{navedi splet|title=Vosshko-Kamisky (Official Reserve Website)|url=http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161221235813/http://www.sopkgu.narod.ru/vkgpz.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Vosshko-Kamisky">{{navedi splet|title=Vosshko-Kamisky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/21/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Voroneški naravni rezervat]] | [[File:Река Усманка.JPG|150px|alt=Voronezh Zapovednik]] | [[Voroneška oblast]] <br /><small>{{coord|51|44|8|N|39|34|9 |E|name=Voronezh|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zapovednik-vrn.ru/ Воронежский] | 31.053 ha | 1927 | Eden najstarejših naravnih rezervatov v Rusiji je 40 km severno od središča Voroneža. Prva poskusna drevesnica bobrov na svetu za vzrejo in preučevanje [[bober|bobra]].<ref name="parksite-Voronezh">{{navedi splet|title=Voronezh (Official Reserve Website)|url=http://zapovednik-vrn.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Voronezh">{{navedi splet|title=Voronezh (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/22/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Voronina]] | [[File:Воронинский заповедник.jpg|150px|alt=Voronina Zapovednik]] | [[Tambovska oblast]] <br /><small>{{coord|51|31|29|N|42|36|52 |E|name=Voronina|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.voroninsky.ru/ Воронинский] | 10.819 ha | 1994 | Je v dolini reke Crov (desni pritok reke Hoper), gozdno-stepsko območje.<ref name="parksite-Voronina">{{navedi splet|title=Voronina (Official Reserve Website)|url=http://www.voroninsky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2017-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20171021164322/http://www.voroninsky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Voronina">{{navedi splet|title=Voronina (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/23/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Vranglov otok]] | [[File:Wrangel sunrise.jpg|150px|alt=Wrangel Island Zapovednik]] | [[Čukotka]] <br /><small>{{coord|71|14|0|N|179|25|0 |E|name=Wrangel Island|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://www.ostrovwrangelya.org/ Остров Врангеля] | 2.225.650 ha | 1976 | Otok v Arktičnem oceanu, med [[Čukotsko morje|Čukotskim]] in [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirskim morjem]]. [[Vrangelov otok]] leži ob poldnevniku 180 °. Sestavljen je iz južne obalne ravnine, ki je široka kar 15 km; osrednji pas nizkoreliefnih gora; in severno obmorsko ravnino, ki je široka kar 25 km.<ref name="parksite-Wrangel Island">{{navedi splet|title=Wrangel Island (Official Reserve Website)|url=http://www.ostrovwrangelya.org/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160121004205/http://www.ostrovwrangelya.org/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Wrangel Island">{{navedi splet|title=Wrangel Island (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/73/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Juganski naravni rezervat]] | [[File:Юганский заповедник. р. Негусьях.JPG|150px|alt=Jerginsky Zapovednik]] | [[Marij El]] <br /><small>{{coord|59|32|21|N|74|37|48 |E|name=Jerginsky|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://ugansky.ru/ Юганский] | 648.636 ha | 1982 | V porečju Velikega Jugana (levi pritok Oba).<ref name="parksite-Jerginsky">{{navedi splet|title=Jerginsky (Official Reserve Website)|url=http://ugansky.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016|archive-date=2016-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160118093714/http://www.ugansky.ru/|url-status=dead}}</ref><ref name="zap-Jerginsky">{{navedi splet|title=Jerginsky (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/102|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Zeja]] | [[File:Зейский заповедник.jpg|150px|alt=Zeya Zapovednik]] | [[Amurska oblast]] <br /><small>{{coord|53|57|46|N|127|22|21 |E|name=Zeya|type:landmark}}</small> | Park:<br />[ Зейский] | 99.390 ha | 1963 | Gorsko ozemlje na vzhodnem koncu grebena Tukuringra. Tajga gozd, macesen, mongolski hrast.<ref name="parksite-Zeya">"Zeya (Official Reserve Website)" (in Russian), Ministry of Natural Resources and Environment (Russia).</ref><ref name="zap-Zeya">{{navedi splet|title=Zeya (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/36/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |- !scope='row' | [[Naravni rezervat Džiguli]] | [[File:Самарская Лука, гора Стрельная.jpg|150px|alt=Zhiguli Zapovednik]] | [[Samarska oblast]] <br /><small>{{coord|53|24|54|N|49|49|17 |E|name=Zhiguli|type:landmark}}</small> | Park:<br />[http://zhreserve.ru/ Жигулёвский им. И. И. Спрыгина] | 23.157 ha | 1966 | Je na Samara Bend v regiji Samara, kjer reka Volga niha okoli gorovja Žiguli.<ref name="parksite-Zhiguli">{{navedi splet|title=Zhiguli (Official Reserve Website)|url=http://zhreserve.ru/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref><ref name="zap-Zhiguli">{{navedi splet|title=Zhiguli (Protected Russia)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/35/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=RU|access-date=January 18, 2016}}</ref> |} == Unescova zaščita == === Biosferni rezervati === Od leta 1978 je UNESCO več kot trideset ruskih naravnih rezervatov razglasil za biosferne rezervate.<ref>{{navedi splet|title=Europe & North America &#124; United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization|url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080222011712/http://www.unesco.org/mab/BRs/EurBRlist.shtml|archive-date=February 22, 2008|website=www.unesco.org}}</ref> ===Svetovna dediščina=== Nekateri naravni rezervati v Rusiji so zaščiteni tudi s strani [[UNESCO|Unesca]] kot naravna [[svetovna dediščina]]: * [[Bajkalsko jezero]] (vključuje zapovednike Barguzin, Bajkal-Lena, zapovednik Bajkal, tri nacionalne parke in druga zavarovana območja); * [[Zahodni Kavkaz]] (vključuje Kavkaški biosferni rezervat, druga zavarovana območja; v perspektivi tudi dele biosfernega rezervata Teberda in [[Sočinski narodni park|narodnega parka Soči]]); * Zavarovano naravno območje v osrednjem delu gorovja [[Sihote-Alin]] (vključuje zapovednik Sihote-Alin in druga ozemlja); * [[Altaj]] oziroma [[Zlate gore Altaja]] (vključuje zapovednike Altaj in Katun ter druga zavarovana območja); * [[Vulkani Kamčatke]] (vključuje Kronotski zapovednik in štiri regionalne naravne parke); * [[Kurska kosa]] (vključuje narodni park Kurska kosa); * [[Komski pragozd]] (vključuje [[Naravni rezervat Pečora-Ilič]] biosferni rezervat in Narodni park Jugid va); * [[Kotlina Uvs Nuur]] (vključuje naravni rezervat Uvs Nuur); * [[Vranglov otok]] (vključuje narodni rezervat Vranglov otok). Običajno naravni rezervat zavzema le del veliko večjega območja svetovne dediščine. == Sklici == {{sklici|2}} ===Viri=== * Filonov, K.P. & Nukhimovskaya, Yu. D. (1990) ''Letopis' prirody v zapovednikakh SSSR: metodicheskoye posobiye''. Moscow: Nauka. {{ISBN|5-02-005470-4}}. * Kokorin, A.O., Kozharinov, A.V. & Minin A.A. (2001) ''Climate Change Impact on Ecosystems''. Moscow: WWF. {{ISBN|5-89932-024-9}}. * Leopold, Aldo (1968) ''Sand County Almanac''. London (&c): Oxford University Press. {{ISBN|0-19-500777-8}}. * Montgomery, D.R. ''Dirt: the Erosion of Civilizations''. Berkeley (&c): University of California Press. {{ISBN|0-520-24870-8}}. * Shtil'mark, F.R. (2003) ''History of the Russian Zapovedniks 1895-1995''. Edinburgh: Russian Nature Press. {{ISBN|0-9532990-2-3}}. * Volkov, A.E. (ed.) (1996) ''Strict Nature Reserves (Zapovedniki) of Russia: Collection of Chronicle of Nature data for 1991-1992''. Moscow: Sabashnikov Publishers. {{ISBN|5-8242-0051-3}}. * Weiner, D.R. (1999) ''A Little Corner of Freedom: Russian Nature Protection from Stalin to Gorbachev''. Berkeley: University of California Press. {{ISBN|0-520-23213-5}}. * Weiner, D.R. (2000) ''Models of Nature: Ecology, Conservation & Cultural Revolution in Soviet Russia'' (2nd edition). Pittsburgh Pa: University of Pittsburgh Press. {{ISBN|0-8229-5733-7}}. * [http://www.russianconservation.org/opttypes.html#zaps Zapovedniks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090125011318/http://www.russianconservation.org/opttypes.html#zaps |date=2009-01-25 }}, under "Russian Protected Areas," at russianconservation.org, retrieved December 19, 2005. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Nature reserves in Russia}} * [http://www.wild-russia.org/html/tour.htm Wild-russia.org: Descriptions of 47 Zapovedniks and National Parks] — ''text and images, arranged by bio-region.'' * {{in lang|en}}—[http://www.rusnatpress.org.uk/rnp-zaps1.htm Rusnatpress.org: List of Russian Zapovedniks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070623173036/http://www.rusnatpress.org.uk/rnp-zaps1.htm |date=2007-06-23 }} — ''with brief descriptions, contact details, and map coordinates''. * {{in lang|ru}}—[http://oopt.info/zp.html Oopt.info/zp: Tsentr dikoy prirody] — ''lists all Zapovedniks, with maps and images.'' * [http://www.isar.org/pubs/ST/RUzbd47.html Isar.org: "Russia's Zapovednik System Reaches Out."] {{Webarchive|url=https://archive.today/20041221213521/http://www.isar.org/pubs/ST/RUzbd47.html |date=2004-12-21 }} * [http://www.russianconservation.org/articles/vladivostok.html Russianconservation.org: "Taking the Future of Russia's Protected Areas in Their Own Hands: Zapovednik Directors Meet in Vladivostok."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161021200053/http://www.russianconservation.org/articles/vladivostok.html |date=2016-10-21 }} * {{in lang|en}}—[http://eng.altai-republic.ru/modules.php?op=modload&name=Sections&file=index&req=viewarticle&artid=27&page=2&POSTNUKESID=ab67941ce5fa86c867f631280ccd065fAltai Altai-republic.ru: The Altai Reserve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927230026/http://eng.altai-republic.ru/modules.php?op=modload&name=Sections&file=index&req=viewarticle&artid=27&page=2&POSTNUKESID=ab67941ce5fa86c867f631280ccd065fAltai |date=2007-09-27 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Zavarovana območja Rusije‎]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Rusiji]] 9l9wr82y4f9st0pkrn4valcvlc9mri9 0 522288 6749625 6637230 2026-09-12T13:31:21Z Andrejj 94 dodal [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name=Javni raziskovalni zavod Rudolfovo |native_name= |other_name=Inštitut Rudolfovo |image=Inštitut Rudolfovo, Podbreznik, Novo mesto.jpg |established=2022 |type=inštitut |budget=5.200.000 [[evro|€]] <small>(2022-2023)</small><ref>https://www.vecer.com/slovenija/borut-roncevic-ne-razumem-zakaj-tak-vik-in-krik-10276160</ref> |director=[[Janez Povh]] |city=[[Novo mesto]] |country=[[Slovenija]] |campus= |affiliations= |website={{URL|https://www.rud.si/}} }} '''Javni raziskovalni zavod Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto''' oz. '''Inštitut Rudolfovo''' s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]] je javni zavod, ki je bil ustanovljen z namenom podpreti tehnološki razvoj in inovativnost Jugovzhodne Slovenije in Kohezijske regije Vzhodna Slovenija. Zavod je dne 23. 3. 2022 ustanovila odhajajoča [[14. vlada Republike Slovenije|Janševa vlada]] kljub pomislekom, da ''ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev stabilnega financiranja raziskovalne dejavnosti, kot jih določa zakon'' <ref>{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042989265 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-08-14 |archive-date=2022-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220814140654/https://www.dnevnik.si/1042989265 |url-status=dead }}</ref>. Vlada je za vršilca dolžnosti imenovala [[Borut Rončević|Boruta Rončevića]] <ref>http://novice.najdi.si/predogled/novica/03403ad6a97321cf547fc15423202ac5/Reporter-si/Slovenija/Vlada-za-vr%C5%A1ilca-dol%C5%BEnosti-zavoda-Rudolfovo-imenovala-Boruta-Ron%C4%8Devi%C4%87a</ref>. S 1. septembrom 2022 je vodenje inštituta prevzel [[Janez Povh]]. Zavod ima trenutno prostore v Razvojnem centru Novo mesto v Podbrezniku. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * https://www.rud.si/ {{normativna kontrola}} {{edu-stub}} [[Kategorija:Javni zavodi Republike Slovenije]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2022]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] 5b1mi9rabdzsebrf2ps1vf5xwzxfuib 1 526188 6749932 6749595 2026-09-13T07:08:36Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749932 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Še vedno nisi povedal, kaj so "vse SLO publikacije", na katere se sklicuješ – pa tudi ni pomembno. Za razliko od površnih novinarskih prevodov in leposlovnih sestavkov se mora Wikipedija pri imenovanju držati določenih pravil, ta pa veljajo za vse države enako in niso pod vplivom nikogaršnje nacionalistične politike. Ostalo, o čemer razpravljaš, z vprašanjem nima zveze in tudi ne vem, iz česa si povlekel zaključke o meni osebno, koga naj bi podpiral. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Glede tvoje podpore Ukrajine sem sklepal iz tega, da si zanikal, da je post 97E zgoraj "hura" argumentacija. Dal si potem sicer še svoj argument, zato dopuščam, da sem narobe razumel tvoj post (ki je bil odgovor na moj odgovor 97E) ::::::::Skratka moj argument je ::::::::1.mesto ima dvojno poimenovanje še iz sovjetskih časov ::::::::2.nacionalistične ukrajinske oblasti vsiljujejo po novem [https://land.gov.ua/wp-content/uploads/2025/12/administratyvno-terytorialni-obyekty-ukrayiny_31.12.2025.pdf spisek uradnih imen], kjer normirajo rabo (tudi latinizacijo) ::::::::Konkretno: ::::::::| Polje | Vrednost | ::::::::| -------------------------- | --------------- | ::::::::| Registrska št. | А-5154 | ::::::::| Унормована назва | Горлівка | ::::::::| Унормована назва латиницею | Horlivka | ::::::::| Vrsta | населений пункт | ::::::::| Tip | місто | ::::::::| Obstoj | існує | ::::::::| Oblast | Донецька обл. | ::::::::| Rajon | р-н Горлівський | ::::::::Moje mnenje je, da ni potrebe po vsiljevanju te nove rabe v slovenščino. Zadostno je izpričana drugačna raba v slovenščini - že v prejšnji debati je nekdo prilepil nekaj člankov, kjer se uporablja Gorlovka. ::::::::"Hura" argumentacija trdi seveda nasprotno, da je pravo ime Gorlivka, ker so se tako odločile nove ukrajinske oblasti. Je pa taka argumentacija, ki se intenzivno uporablja že vsaj 4 leta, naredila današnji pogled na članke bolj barvit. Zanimivo je sicer, da bi po tej zadnji ukrajinski standardizaciji, morali uporabljati naziv Horlivka. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:08, 13. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) ::::::Informacijo imam, da je v Pravopisu 8.0 Gorlivka eksplicitno podana kot primer. V veljavnem pa nista eksplicitno navedena ne Gorlovka in ne Gorlivka, zato je oboje dopuščeno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:23, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Ni. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) 8ynip7oa5heefuyp59wcm002oybwiy0 6749933 6749932 2026-09-13T07:16:55Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749933 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Še vedno nisi povedal, kaj so "vse SLO publikacije", na katere se sklicuješ – pa tudi ni pomembno. Za razliko od površnih novinarskih prevodov in leposlovnih sestavkov se mora Wikipedija pri imenovanju držati določenih pravil, ta pa veljajo za vse države enako in niso pod vplivom nikogaršnje nacionalistične politike. Ostalo, o čemer razpravljaš, z vprašanjem nima zveze in tudi ne vem, iz česa si povlekel zaključke o meni osebno, koga naj bi podpiral. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Glede tvoje podpore Ukrajine sem sklepal iz tega, da si zanikal, da je post 97E zgoraj "hura" argumentacija. Dal si potem sicer še svoj argument, zato dopuščam, da sem narobe razumel tvoj post (ki je bil odgovor na moj odgovor 97E) ::::::::Skratka moj argument je ::::::::1.mesto ima dvojno poimenovanje še iz sovjetskih časov ::::::::2.nacionalistične ukrajinske oblasti vsiljujejo po novem [https://land.gov.ua/wp-content/uploads/2025/12/administratyvno-terytorialni-obyekty-ukrayiny_31.12.2025.pdf spisek uradnih imen], kjer normirajo rabo (tudi latinizacijo) ::::::::Konkretno: ::::::::| Polje | Vrednost | ::::::::| -------------------------- | --------------- | ::::::::| Registrska št. | А-5154 | ::::::::| Унормована назва | Горлівка | ::::::::| Унормована назва латиницею | Horlivka | ::::::::| Vrsta | населений пункт | ::::::::| Tip | місто | ::::::::| Obstoj | існує | ::::::::| Oblast | Донецька обл. | ::::::::| Rajon | р-н Горлівський | ::::::::Moje mnenje je, da ni potrebe po vsiljevanju te nove rabe v slovenščino. Zadostno je izpričana drugačna raba v slovenščini - že v prejšnji debati je nekdo prilepil nekaj člankov, kjer se uporablja Gorlovka. ::::::::"Hura" argumentacija trdi seveda nasprotno, da je pravo ime Gorlivka, ker so se tako odločile nove ukrajinske oblasti. Je pa taka argumentacija, ki se intenzivno uporablja že vsaj 4 leta, naredila današnji pogled na članke bolj barvit. Zanimivo je sicer, da bi po tej zadnji ukrajinski standardizaciji, morali uporabljati naziv Horlivka. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:08, 13. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) ::::::Informacijo imam, da je v Pravopisu 8.0 Gorlivka eksplicitno podana kot primer. V veljavnem pa nista eksplicitno navedena ne Gorlovka in ne Gorlivka, zato je oboje dopuščeno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:23, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Ni. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Ne vem zagotovo na kaj se tvoj odgovor "ni" nanaša: ::::::::- na pravopis 8.0, kjer naj bi bila Gorlivka eksplicitno podana ::::::::- na veljaven pravopis, kjer raba ni eksplicitno normirana. ::::::::Link, ki si ga pripel, je javna razprava vezana na bodoči pravopis8.0. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:16, 13. september 2026 (CEST) 326b7ilnbcawxvubo9drkwpha7mq1q1 6749949 6749933 2026-09-13T09:03:02Z Upwinxp 126544 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749949 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Še vedno nisi povedal, kaj so "vse SLO publikacije", na katere se sklicuješ – pa tudi ni pomembno. Za razliko od površnih novinarskih prevodov in leposlovnih sestavkov se mora Wikipedija pri imenovanju držati določenih pravil, ta pa veljajo za vse države enako in niso pod vplivom nikogaršnje nacionalistične politike. Ostalo, o čemer razpravljaš, z vprašanjem nima zveze in tudi ne vem, iz česa si povlekel zaključke o meni osebno, koga naj bi podpiral. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Glede tvoje podpore Ukrajine sem sklepal iz tega, da si zanikal, da je post 97E zgoraj "hura" argumentacija. Dal si potem sicer še svoj argument, zato dopuščam, da sem narobe razumel tvoj post (ki je bil odgovor na moj odgovor 97E) ::::::::Skratka moj argument je ::::::::1.mesto ima dvojno poimenovanje še iz sovjetskih časov ::::::::2.nacionalistične ukrajinske oblasti vsiljujejo po novem [https://land.gov.ua/wp-content/uploads/2025/12/administratyvno-terytorialni-obyekty-ukrayiny_31.12.2025.pdf spisek uradnih imen], kjer normirajo rabo (tudi latinizacijo) ::::::::Konkretno: ::::::::| Polje | Vrednost | ::::::::| -------------------------- | --------------- | ::::::::| Registrska št. | А-5154 | ::::::::| Унормована назва | Горлівка | ::::::::| Унормована назва латиницею | Horlivka | ::::::::| Vrsta | населений пункт | ::::::::| Tip | місто | ::::::::| Obstoj | існує | ::::::::| Oblast | Донецька обл. | ::::::::| Rajon | р-н Горлівський | ::::::::Moje mnenje je, da ni potrebe po vsiljevanju te nove rabe v slovenščino. Zadostno je izpričana drugačna raba v slovenščini - že v prejšnji debati je nekdo prilepil nekaj člankov, kjer se uporablja Gorlovka. ::::::::"Hura" argumentacija trdi seveda nasprotno, da je pravo ime Gorlivka, ker so se tako odločile nove ukrajinske oblasti. Je pa taka argumentacija, ki se intenzivno uporablja že vsaj 4 leta, naredila današnji pogled na članke bolj barvit. Zanimivo je sicer, da bi po tej zadnji ukrajinski standardizaciji, morali uporabljati naziv Horlivka. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:08, 13. september 2026 (CEST) ::::::::: Nič nacionalističnega ni v tem, da se držiš uradnega državnega spiska imen. Tudi slovenski kraji so na drugih wikipedijah imenovani skladno s slovenskim registrom teritorialnih enot. Prečrkovanja iz nelatiničnih pisav so druga zgodba, tukaj slovenski pravopis povozi razne uradne romanizacije. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:02, 13. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) ::::::Informacijo imam, da je v Pravopisu 8.0 Gorlivka eksplicitno podana kot primer. V veljavnem pa nista eksplicitno navedena ne Gorlovka in ne Gorlivka, zato je oboje dopuščeno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:23, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Ni. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Ne vem zagotovo na kaj se tvoj odgovor "ni" nanaša: ::::::::- na pravopis 8.0, kjer naj bi bila Gorlivka eksplicitno podana ::::::::- na veljaven pravopis, kjer raba ni eksplicitno normirana. ::::::::Link, ki si ga pripel, je javna razprava vezana na bodoči pravopis8.0. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:16, 13. september 2026 (CEST) r51gb29wvfy0ftth8d42w4l6bas72ze 6749966 6749949 2026-09-13T09:45:20Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749966 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Še vedno nisi povedal, kaj so "vse SLO publikacije", na katere se sklicuješ – pa tudi ni pomembno. Za razliko od površnih novinarskih prevodov in leposlovnih sestavkov se mora Wikipedija pri imenovanju držati določenih pravil, ta pa veljajo za vse države enako in niso pod vplivom nikogaršnje nacionalistične politike. Ostalo, o čemer razpravljaš, z vprašanjem nima zveze in tudi ne vem, iz česa si povlekel zaključke o meni osebno, koga naj bi podpiral. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Glede tvoje podpore Ukrajine sem sklepal iz tega, da si zanikal, da je post 97E zgoraj "hura" argumentacija. Dal si potem sicer še svoj argument, zato dopuščam, da sem narobe razumel tvoj post (ki je bil odgovor na moj odgovor 97E) ::::::::Skratka moj argument je ::::::::1.mesto ima dvojno poimenovanje še iz sovjetskih časov ::::::::2.nacionalistične ukrajinske oblasti vsiljujejo po novem [https://land.gov.ua/wp-content/uploads/2025/12/administratyvno-terytorialni-obyekty-ukrayiny_31.12.2025.pdf spisek uradnih imen], kjer normirajo rabo (tudi latinizacijo) ::::::::Konkretno: ::::::::| Polje | Vrednost | ::::::::| -------------------------- | --------------- | ::::::::| Registrska št. | А-5154 | ::::::::| Унормована назва | Горлівка | ::::::::| Унормована назва латиницею | Horlivka | ::::::::| Vrsta | населений пункт | ::::::::| Tip | місто | ::::::::| Obstoj | існує | ::::::::| Oblast | Донецька обл. | ::::::::| Rajon | р-н Горлівський | ::::::::Moje mnenje je, da ni potrebe po vsiljevanju te nove rabe v slovenščino. Zadostno je izpričana drugačna raba v slovenščini - že v prejšnji debati je nekdo prilepil nekaj člankov, kjer se uporablja Gorlovka. ::::::::"Hura" argumentacija trdi seveda nasprotno, da je pravo ime Gorlivka, ker so se tako odločile nove ukrajinske oblasti. Je pa taka argumentacija, ki se intenzivno uporablja že vsaj 4 leta, naredila današnji pogled na članke bolj barvit. Zanimivo je sicer, da bi po tej zadnji ukrajinski standardizaciji, morali uporabljati naziv Horlivka. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:08, 13. september 2026 (CEST) ::::::::: Nič nacionalističnega ni v tem, da se držiš uradnega državnega spiska imen. Tudi slovenski kraji so na drugih wikipedijah imenovani skladno s slovenskim registrom teritorialnih enot. Prečrkovanja iz nelatiničnih pisav so druga zgodba, tukaj slovenski pravopis povozi razne uradne romanizacije. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:02, 13. september 2026 (CEST) ::::::::::Bralno razumevanje ti ne gre najbolje, od kje si povlekel, da tvojo argumentacijo smatram za nacionalistično: ::::::::::''Nič nacionalističnega ni v tem, da se držiš uradnega državnega spiska imen.'' ::::::::::Še enkrat preberi točko 1. in točko 2.. ::::::::::Povzetek za posebej nadarjene: ::::::::::''Sovjetske oblasti niso omejevale ne ukrajinsko in ne rusko poimenovanje mesta. Ukrajinske to počnejo in temu pravim nacionalizem, ki ne upošteva rusko manjšino.'' ::::::::::Nadalje: ::::::::::''Prečrkovanja iz nelatiničnih pisav so druga zgodba, tukaj slovenski pravopis povozi razne uradne romanizacije.'' ::::::::::Če te prav razumem, iz registra vzamem samo cirilico in si jo latiniziram po svoje, ker vem bolje kot Ukrajinci kako je prav. Ker me usmerjaš naj pogledam še po drugih wikipedijah, poglej za Gorlivko. Slovenci imamo torej unikatno latinizacijo, ker tako zahteva nepotrjeni Pravopis8.0. in dopušča veljavni. Bravo. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:45, 13. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) ::::::Informacijo imam, da je v Pravopisu 8.0 Gorlivka eksplicitno podana kot primer. V veljavnem pa nista eksplicitno navedena ne Gorlovka in ne Gorlivka, zato je oboje dopuščeno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:23, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Ni. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Ne vem zagotovo na kaj se tvoj odgovor "ni" nanaša: ::::::::- na pravopis 8.0, kjer naj bi bila Gorlivka eksplicitno podana ::::::::- na veljaven pravopis, kjer raba ni eksplicitno normirana. ::::::::Link, ki si ga pripel, je javna razprava vezana na bodoči pravopis8.0. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:16, 13. september 2026 (CEST) 2gnqhej02qvggk15imggge9nd1uo1rp 6749967 6749966 2026-09-13T09:58:47Z Upwinxp 126544 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ ... 6749967 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Še vedno nisi povedal, kaj so "vse SLO publikacije", na katere se sklicuješ – pa tudi ni pomembno. Za razliko od površnih novinarskih prevodov in leposlovnih sestavkov se mora Wikipedija pri imenovanju držati določenih pravil, ta pa veljajo za vse države enako in niso pod vplivom nikogaršnje nacionalistične politike. Ostalo, o čemer razpravljaš, z vprašanjem nima zveze in tudi ne vem, iz česa si povlekel zaključke o meni osebno, koga naj bi podpiral. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Glede tvoje podpore Ukrajine sem sklepal iz tega, da si zanikal, da je post 97E zgoraj "hura" argumentacija. Dal si potem sicer še svoj argument, zato dopuščam, da sem narobe razumel tvoj post (ki je bil odgovor na moj odgovor 97E) ::::::::Skratka moj argument je ::::::::1.mesto ima dvojno poimenovanje še iz sovjetskih časov ::::::::2.nacionalistične ukrajinske oblasti vsiljujejo po novem [https://land.gov.ua/wp-content/uploads/2025/12/administratyvno-terytorialni-obyekty-ukrayiny_31.12.2025.pdf spisek uradnih imen], kjer normirajo rabo (tudi latinizacijo) ::::::::Konkretno: ::::::::| Polje | Vrednost | ::::::::| -------------------------- | --------------- | ::::::::| Registrska št. | А-5154 | ::::::::| Унормована назва | Горлівка | ::::::::| Унормована назва латиницею | Horlivka | ::::::::| Vrsta | населений пункт | ::::::::| Tip | місто | ::::::::| Obstoj | існує | ::::::::| Oblast | Донецька обл. | ::::::::| Rajon | р-н Горлівський | ::::::::Moje mnenje je, da ni potrebe po vsiljevanju te nove rabe v slovenščino. Zadostno je izpričana drugačna raba v slovenščini - že v prejšnji debati je nekdo prilepil nekaj člankov, kjer se uporablja Gorlovka. ::::::::"Hura" argumentacija trdi seveda nasprotno, da je pravo ime Gorlivka, ker so se tako odločile nove ukrajinske oblasti. Je pa taka argumentacija, ki se intenzivno uporablja že vsaj 4 leta, naredila današnji pogled na članke bolj barvit. Zanimivo je sicer, da bi po tej zadnji ukrajinski standardizaciji, morali uporabljati naziv Horlivka. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:08, 13. september 2026 (CEST) ::::::::: Nič nacionalističnega ni v tem, da se držiš uradnega državnega spiska imen. Tudi slovenski kraji so na drugih wikipedijah imenovani skladno s slovenskim registrom teritorialnih enot. Prečrkovanja iz nelatiničnih pisav so druga zgodba, tukaj slovenski pravopis povozi razne uradne romanizacije. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:02, 13. september 2026 (CEST) ::::::::::Bralno razumevanje ti ne gre najbolje, od kje si povlekel, da tvojo argumentacijo smatram za nacionalistično: ::::::::::''Nič nacionalističnega ni v tem, da se držiš uradnega državnega spiska imen.'' ::::::::::Še enkrat preberi točko 1. in točko 2.. ::::::::::Povzetek za posebej nadarjene: ::::::::::''Sovjetske oblasti niso omejevale ne ukrajinsko in ne rusko poimenovanje mesta. Ukrajinske to počnejo in temu pravim nacionalizem, ki ne upošteva rusko manjšino.'' ::::::::::Nadalje: ::::::::::''Prečrkovanja iz nelatiničnih pisav so druga zgodba, tukaj slovenski pravopis povozi razne uradne romanizacije.'' ::::::::::Če te prav razumem, iz registra vzamem samo cirilico in si jo latiniziram po svoje, ker vem bolje kot Ukrajinci kako je prav. Ker me usmerjaš naj pogledam še po drugih wikipedijah, poglej za Gorlivko. Slovenci imamo torej unikatno latinizacijo, ker tako zahteva nepotrjeni Pravopis8.0. in dopušča veljavni. Bravo. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:45, 13. september 2026 (CEST) ::::::::::: Povlekel sem iz tega, da si malo prej podleganja nacionalizmu obtožil celotno SLO wiki. Brez cinizma. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:58, 13. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) ::::::Informacijo imam, da je v Pravopisu 8.0 Gorlivka eksplicitno podana kot primer. V veljavnem pa nista eksplicitno navedena ne Gorlovka in ne Gorlivka, zato je oboje dopuščeno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:23, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Ni. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Ne vem zagotovo na kaj se tvoj odgovor "ni" nanaša: ::::::::- na pravopis 8.0, kjer naj bi bila Gorlivka eksplicitno podana ::::::::- na veljaven pravopis, kjer raba ni eksplicitno normirana. ::::::::Link, ki si ga pripel, je javna razprava vezana na bodoči pravopis8.0. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:16, 13. september 2026 (CEST) 0n6hbdmyz6z30mfug0x5t9dqt9ld7d0 6749997 6749967 2026-09-13T11:48:51Z Mnogoterost 140263 /* Gorlovka in ne Gorlivka */ odgovor 6749997 wikitext text/x-wiki Predlagam, da se najprej članek o [[Antwerpen|Antwerpnu]] preimenuje v Anvers in članek o [[Liege|Liegu]] v Luik, glede na to, da ni pomembno, če je mesto v francosko ali nizozemsko govorečem delu Belgije. Kot je v članku napisano, je po popisu 2001 ruščina prvi jezik (materni jezik) 85,1 % prebivalstva, enako velja za celotno Donecko oblast. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 11:47, 9. november 2022 (CET) :Mislim, da tvoj argument ne zdrži. Tudi na primer [[Subotica]] in [[Kanjiža]] v Vojvodini imata večinsko madžarsko prebivalstvo, pa ju noben wiki ne imenuje Szabadka in Magyarkanizsa (razen seveda madžarskega). Enako z italijanskimi in avstrijskimi naselji s slovensko večino. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:21, 9. november 2022 (CET) ::Ta mesta v Srbiji so verjetno edina mesta z madžarsko večino. Ampak dal sem primer Belgije, ki je precej bolj enakomerno razdeljena na francoski in nizozemski del. V Ukrajini (Rusiji) kot rečeno večina oblasti Doneck in Lugansk (ter Krim) govori rusko, poleg tega pa tudi velik delež Zaporoške (48 %), Harkovske (44 %), Odeske (42 %) in drugih oblasti. Torej argument absolutne večine enega jezika ne zdrži. Poleg tega je v večini Ukrajine (razen na skrajnem zahodu) razširjen jezik suržik, mešanica ruščine in ukrajinščine. Torej je ukrajinščina manjšinski jezik v državi. Glede drugih Wikipedij, uporabljajo izraz Gorlovka poleg ruske Wikipedije tudi španska, poljska, bolgarska, mongolska, asturijska in srbska. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 14:45, 9. november 2022 (CET) :::Glede etnične sestave vojvodinskih naselij: [[:commons:File:Vojvodina - Etnicki sastav po naseljima 2002 2.gif|[1]]]. Pomisli, kaj bi nastalo, če bi večinsko madžarskim krajem na Wikipediji dali madžarski naslov, večinsko romunskim romunskega in tako dalje - jasno, da se za "standardno" vzame ime v uradnem jeziku države (ali v primeru, da obstaja, ime v jeziku bralca - eksonim). Belgije z njenim [[:en:Communities, regions and language areas of Belgium|zapletenim sistemom regij, skupnosti in jezikovnih območij]] ni mogoče primerjati z Ukrajino, kjer ruščina niti nima statusa uradnega jezika (zakaj je tako, pa je zgodba zase in ne spada več v to debato). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:55, 9. november 2022 (CET) ::::@Upwinxp [[:sr:Србија#Становништво|3 % madžarska manjšina v Srbiji]] je težko merodajna za primer Ukrajine, kjer 30 % prebivalstva govori rusko in 15 % ukrajinski dialekt ruščine - suržik. Ruščina je imela [[:ru:Языки Донецкой области|pred letom 2014 status regionalnega jezik]]a, od 2014 pa je ''de facto'' '''edini''' uradni jezik Donecke ljudske republike/oblasti. Izraz Gorlivka je '''sporen'''. Gre za ozemlje, ki si ga lastita dve državi in ima tako dva ''de jure'' jezika. Ne gre za območje, ki je letos postalo del Ruske federacije, ampak območje, ki je že 8 let pod nadzorom Rusov. Glede na to je najbolj smiselno začasno preimenovanje članka v Gorlovka, ker: 1. ruščina dejansko prevladuje v celotnem Donbasu; 2. v slovenščini je v uporabi izraz Gorlovka;<ref>https://www.rtvslo.si/svet/ukrajinske-sile-zavzele-vecji-del-letalisca-v-donecku-silovito-bombardiranje-mesta-gorlovka/356158</ref><ref>https://www.dnevnik.si/1042677407</ref><ref>https://siol.net/novice/svet/proruski-separatisti-na-vzhodu-ukrajine-sestrelili-lovca-359886</ref><ref>https://www.24ur.com/novice/svet/foto-komunalni-delavci-zeleli-pospraviti-trg-a-protestniki-niso-zeleli-oditi.html</ref> 3. s tem sledimo drugim slovanskim jezikom na Wikipediji - poljski, bolgarski, srbski. Počakal bom še nekaj dni, če ne bo pomislekov, potem pa dodal še kak odstavek v članek in ga preimenoval. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 00:38, 10. november 2022 (CET) :::::Zanimiva razprava. Svetujem, da se oziramo na pravopis, kajti v slovenskih medijih sem našel že čuda različic ukrajinskih imen (najpogosteje delno poslovenjeno ukrajinsko ime iz angleškega zapisa - Kherson, ...), poleg tega imamo tudi v [[WP:DOP]] pravilo o uporabi slovenskih imen. Mislim da SP sicer ne zapoveduje, kaj storiti v primerih dvojezičnosti (uradniško pa se na prometnih znakih zapisuje Ankaran - Ancarano). DLR tudi ni mednarodno priznana država, krši ukrajinsko ozemeljsko celovitost, ruščina pa tudi nima statusa uradnega jezika v Ukrajini, zato svetujem v skladu z ostalimi ozemlji, da prečrkujemo po ukrajinskih pravilih, v članku pa rusko večino ter de facto jezik tudi popišemo. :::::Kot nenapisano pravilo pa tudi velja, da ima SP prednost pred tujimi jezikoslovnimi zgledi, SP ''lahko'' (v skladu s konsenzom) preseže le [[WP:NPP]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:24, 10. november 2022 (CET) ::::::@A09 Gre ravno za to, da se pravopis nanaša na imena na ozemlju Ukrajine, tu pa gre za spornost, na čigavem ozemlju je Gorlovka. Mislim tudi, da ne gre za dvojezičnost, glede na to da je [[:ru:Донецкая_Народная_Республика#Языки|de facto uradni jezik samo ruščina]], podobno kot za Ukrajince samo ukrajinščina. Ne gre tudi več za DLR, ki je bila ukinjena septembra, ampak za Donecko oblast v RF, ki [[:ru:Референдумы на оккупированных территориях Украины (2022)#Реакция|je '''delno''' mednarodno priznana]]. Gre za mejni in sporni primer, kjer se ne da odločati '''samo''' s pravopisom. Naselja Gorlovka ni možno primerjati z naselji na zahodu Ukrajine, ker se nahaja že osem let na območju pod nadzorom Rusov. [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 21:12, 10. november 2022 (CET) :::::::Glede SPja ne bom komentiral, ker ga specifično teoretično ne poznam preveč dobro. Je pa DLR (oz. sedaj kot del RF) priznan samo s strani S. Koreje (piše v tvojem linku) in večina tam naštetih odzivov opisuje potrebo po spoštovanju ozemeljske enovitosti in celotnosti Ukrajine. Mislim, da sem svoje pomisleke in tudi mojo odločitev o preimenovanju podal v komentarju zgoraj, kaj in kako pa kaj veleva pa se ne počutim dovolj kompetentnega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:30, 10. november 2022 (CET) {{sklici}} == Gorlovka in ne Gorlivka == @[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] V članku sem jasno in argumentirano navedel zakaj mesto v slovenščini ni Gorlivka, ampak Gorlovka. Morda si jih spregledal vključno z referencami?! Stara debata tu več ni relevantna in ne more biti izgovor za revertanje. Pogovorimo se o vsebini. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:20, 11. september 2026 (CEST) :Razumel sem argument, ampak na Wikipediji velja, da kraje imenujemo z uradnimi imeni (kjer obstajajo, pa z eksonimi slovenskega jezika). Vse drugo bi bilo recept za kaos. Po podanem argumentu bi lahko tudi [[Miliči]] v Beli krajini postali Milići. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 23:35, 11. september 2026 (CEST) ::Še enkrat ponavljam svojo argumentacijo: ::-mesto nima enotnega uradnega imena, ima ukrajinsko in rusko varianto, ki se obe uporabljata - uradno ni bilo nikoli preimenovano v ukrajinsko varianto, kot nekatera druga mesta ::-v slovenščini je v zapisih zaslediti uporabo imena Gorlovka, le na wikipediji je preimenovana ::-upoštevati velja tudi etimologijo imena (po Rusu Gorlovu) ::-Ukrajinski г se latinizira v h - podrobnosti in transliteracija je na angleškem wiki, zato trenuten slovenski zapis zavaja (kot da bi npr. Đakovo zapisali kot Dakovo, ker je to slovenščini bližje) ::Na slovenskem wikiju je zelo izrazita "hura" argumentacija, tj. neomajno podpiramo Ukrajino in zato se vse rusko v Ukrajini preimenuje v ukrajinsko. Gre za ustaljeno rabo osebnih imen, krajev, ki še zdaleč ni tako enoznačna in v tem smislu ustrezna. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:50, 12. september 2026 (CEST) :::Mesto ima samo eno uradno ime. Dejstvo da je pod vojaško okupacijo, ki jo razen nekaj diktatur ne priznava skoraj nobena država, ne spremeni uradnega imena. Vsaka vas v Sloveniji ima nemško ime, a mislim da je očitno da zato ne bomo preimenovali člankov.—[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:27, 12. september 2026 (CEST) ::::Bravo, podal si odličen zgled "hura" argumentacije. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:02, 12. september 2026 (CEST) ::::: Nobene hura argumentacije. Uporablja se pač ime, ki je uradno v državi, v kateri se kraj (mednarodnopravno) nahaja. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:44, 12. september 2026 (CEST) ::::::Posebej mi je všeč tvoje sklicevanje na mednarodno pravo, ki med drugim zagotavlja pravice tudi manjšinam, tj. npr. Rusom pri določenih pogojih tudi samoodločbo. "Hura" argumentacija izhaja iz tega kar podpiraš (ti in 97E npr. Ukrajino) in odtod delaš zaključke. Moj argument je bil, da Gorlovka/Horlivka ni imela uradnega imena, ampak so o njej govorili v vsakem jeziku po svoje že iz sovjetskih časov. Zakaj se bi sedaj, zaradi sodobne nacionalistične ukrajinske politike naslanjali samo na ukrajinsko ime, če se povsod v SLO publikacijah uporablja Gorlovka?! Tu gre preprosto za politično deklaracijo SLO wiki, ki nam mnogim ni povšeči. Sploh pa Gorlovka že 12 let živi pod ukrajinskimi obstreli in v zadnjem času pod napadi dronov na civiliste podobnim onim, ki jih Rusi izvajajo v Hersonu in kljub temu ima sedaj več prebivalcev, kot nekoč večji Herson. Bilo bi zanimivo pojasniti zakaj je tako. Seveda pa me ne boste pustili o tem pisati, ker vam ne bodo všeč ukrajinsko-ruske reference. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:17, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Še vedno nisi povedal, kaj so "vse SLO publikacije", na katere se sklicuješ – pa tudi ni pomembno. Za razliko od površnih novinarskih prevodov in leposlovnih sestavkov se mora Wikipedija pri imenovanju držati določenih pravil, ta pa veljajo za vse države enako in niso pod vplivom nikogaršnje nacionalistične politike. Ostalo, o čemer razpravljaš, z vprašanjem nima zveze in tudi ne vem, iz česa si povlekel zaključke o meni osebno, koga naj bi podpiral. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Glede tvoje podpore Ukrajine sem sklepal iz tega, da si zanikal, da je post 97E zgoraj "hura" argumentacija. Dal si potem sicer še svoj argument, zato dopuščam, da sem narobe razumel tvoj post (ki je bil odgovor na moj odgovor 97E) ::::::::Skratka moj argument je ::::::::1.mesto ima dvojno poimenovanje še iz sovjetskih časov ::::::::2.nacionalistične ukrajinske oblasti vsiljujejo po novem [https://land.gov.ua/wp-content/uploads/2025/12/administratyvno-terytorialni-obyekty-ukrayiny_31.12.2025.pdf spisek uradnih imen], kjer normirajo rabo (tudi latinizacijo) ::::::::Konkretno: ::::::::| Polje | Vrednost | ::::::::| -------------------------- | --------------- | ::::::::| Registrska št. | А-5154 | ::::::::| Унормована назва | Горлівка | ::::::::| Унормована назва латиницею | Horlivka | ::::::::| Vrsta | населений пункт | ::::::::| Tip | місто | ::::::::| Obstoj | існує | ::::::::| Oblast | Донецька обл. | ::::::::| Rajon | р-н Горлівський | ::::::::Moje mnenje je, da ni potrebe po vsiljevanju te nove rabe v slovenščino. Zadostno je izpričana drugačna raba v slovenščini - že v prejšnji debati je nekdo prilepil nekaj člankov, kjer se uporablja Gorlovka. ::::::::"Hura" argumentacija trdi seveda nasprotno, da je pravo ime Gorlivka, ker so se tako odločile nove ukrajinske oblasti. Je pa taka argumentacija, ki se intenzivno uporablja že vsaj 4 leta, naredila današnji pogled na članke bolj barvit. Zanimivo je sicer, da bi po tej zadnji ukrajinski standardizaciji, morali uporabljati naziv Horlivka. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:08, 13. september 2026 (CEST) ::::::::: Nič nacionalističnega ni v tem, da se držiš uradnega državnega spiska imen. Tudi slovenski kraji so na drugih wikipedijah imenovani skladno s slovenskim registrom teritorialnih enot. Prečrkovanja iz nelatiničnih pisav so druga zgodba, tukaj slovenski pravopis povozi razne uradne romanizacije. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:02, 13. september 2026 (CEST) ::::::::::Bralno razumevanje ti ne gre najbolje, od kje si povlekel, da tvojo argumentacijo smatram za nacionalistično: ::::::::::''Nič nacionalističnega ni v tem, da se držiš uradnega državnega spiska imen.'' ::::::::::Še enkrat preberi točko 1. in točko 2.. ::::::::::Povzetek za posebej nadarjene: ::::::::::''Sovjetske oblasti niso omejevale ne ukrajinsko in ne rusko poimenovanje mesta. Ukrajinske to počnejo in temu pravim nacionalizem, ki ne upošteva rusko manjšino.'' ::::::::::Nadalje: ::::::::::''Prečrkovanja iz nelatiničnih pisav so druga zgodba, tukaj slovenski pravopis povozi razne uradne romanizacije.'' ::::::::::Če te prav razumem, iz registra vzamem samo cirilico in si jo latiniziram po svoje, ker vem bolje kot Ukrajinci kako je prav. Ker me usmerjaš naj pogledam še po drugih wikipedijah, poglej za Gorlivko. Slovenci imamo torej unikatno latinizacijo, ker tako zahteva nepotrjeni Pravopis8.0. in dopušča veljavni. Bravo. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:45, 13. september 2026 (CEST) ::::::::::: Povlekel sem iz tega, da si malo prej podleganja nacionalizmu obtožil celotno SLO wiki. Brez cinizma. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:58, 13. september 2026 (CEST) ::::::::::::Podleganju ukrajinskemu nacionalizmu. Se bom vzdržal nadaljnim komentarjem, ker je iz tvoje strani očiten manjko razumevanja. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:48, 13. september 2026 (CEST) :Še glede Gorlivka/Horlivka: pri prevzemanju po slovenskem pravopisu г postane g in ne h, enako kot ж postane ž in ne zh. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 00:11, 12. september 2026 (CEST) ::Tukaj nisi povedal ali gre za ukrajinski ali ruski г. Za ruskega se strinjam, za ukrajinskega pa ne. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 06:51, 12. september 2026 (CEST) :::Pravila prečrkovanja oz. podomačenja sem ti že linkal v preteklosti. Če se z njimi ne strinjaš, predlagam da se pritožiš na ustrezne strokovne institucije. —[[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 08:19, 12. september 2026 (CEST) ::::Pravopis 8.0 še ni potrjen, veljaven pravopis pa dopušča rusko varianto. Ukrajinski г veljaven pravopis prečrkuje v g. Zato je uporaba ruske različice tembolj na mestu in to delajo vse publikacije razen Pravopisa8.0 in slo wikipedije. Bizarno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 11:08, 12. september 2026 (CEST) ::::: Ne vem, kaj so zate "vse publikacije", in kje v [https://fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravopis_Pravila.pdf#page=179 veljavnem pravopisu] vidiš, da naj bi dopuščal rusko varianto? Kijev, Lvov ... Zaporožje niso primerljivi, ker so to eksonimi in torej kodificirane besede slovenskega jezika. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:28, 12. september 2026 (CEST) ::::::Informacijo imam, da je v Pravopisu 8.0 Gorlivka eksplicitno podana kot primer. V veljavnem pa nista eksplicitno navedena ne Gorlovka in ne Gorlivka, zato je oboje dopuščeno. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:23, 12. september 2026 (CEST) ::::::: Ni. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5525/ukrajinska-in-beloruska-imena-uporabiti-ruski-zapis-ali-ne. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:56, 12. september 2026 (CEST) ::::::::Ne vem zagotovo na kaj se tvoj odgovor "ni" nanaša: ::::::::- na pravopis 8.0, kjer naj bi bila Gorlivka eksplicitno podana ::::::::- na veljaven pravopis, kjer raba ni eksplicitno normirana. ::::::::Link, ki si ga pripel, je javna razprava vezana na bodoči pravopis8.0. [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 09:16, 13. september 2026 (CEST) op4jne3cd67raoqcigw70c2zl7x96y1 14 529370 6749674 5870853 2026-09-12T16:12:08Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]] na [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] brez preusmeritve 5870853 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[FC Čornomorec Odesa|FC Čornomorca Odesa]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Ukrajini|Čornomorec Odesa]] 303s2xgwf4il2xx9zhp51qkapd8qak6 6749683 6749674 2026-09-12T16:15:26Z Sporti 5955 pp 6749683 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Črnomorec Odesa|Črnomorca Odesa]]}} [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Ukrajini|Črnomorec Odesa]] hw0hdb51cv3dry3o2zcjlya288dwqlm 0 529876 6749675 6708765 2026-09-12T16:13:21Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749675 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Miha Goropevšek | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 193 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = 200?–2011 | youthclubs1 = [[NK Šampion]] | years1 = 2011–2014 | clubs1 = [[NK Šampion|Šampion]] | caps1 = 66 | goals1 = 3 | years2 = 2014–2015 | clubs2 = [[Legionovia Legionowo (nogomet)|Legionovia Legionowo]] | caps2 = 17 | goals2 = 1 | years3 = 2015–2017 | clubs3 = [[FC Volin Luck|Volin Luck]] | caps3 = 35 | goals3 = 1 | years4 = 2017–2018 | clubs4 = [[Olimpia Grudziądz]] | caps4 = 17 | goals4 = 1 | years5 = 2018–2019 | clubs5 = [[FC Volyn Lutsk|Volyn Lutsk]] | caps5 = 42 | goals5 = 9 | years6 = 2020 | clubs6 = [[FC Dinamo Minsk|Dinamo Minsk]] | caps6 = 22 | goals6 = 2 | years7 = 2021 | clubs7 = [[Črnomorec Odesa]] | caps7 = 9 | goals7 = 0 | years8 = 2022–2023 | clubs8 = [[Ethnikos Achna FC|Ethnikos Achna]] | caps8 = 21 | goals8 = 1 | years9 = 2023–2024 | clubs9 = [[ASIL Lysi]] | caps9 = 7 | goals9 = 0 }} '''Miha Goropevšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[12. marec]] [[1991]], [[Celje]]. Goropevšek je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenski [[NK Šampion]], poljska [[Legionovia Legionowo (nogomet)|Legionovio Legionowo]] in [[Olimpia Grudziądz|Olimpio Grudziądz]], ukrajinska [[Volin Luck]] in [[Črnomorec Odesa|Čornomorec Odesa]], beloruski [[FC Dinamo Minsk|Dinamo Minsk]] ter ciprska [[Ethnikos Achna FC|Ethnikos Achna]] in [[ASIL Lysi]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Goropevšek, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šampiona]] [[Kategorija:Nogometaši Legionovie Legionowo]] [[Kategorija:Nogometaši Volina Luck]] [[Kategorija:Nogometaši Dinama Minsk]] [[Kategorija:Nogometaši Olimpie Grudziądz]] [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] [[Kategorija:Nogometaši Ethnikosa Achna FC]] [[Kategorija:Nogometaši ASIL Lysia]] [[Kategorija:Celjski športniki]] qz1yb55sola3tzukrw6qm2i4gzn94i9 0 530821 6749687 6469478 2026-09-12T16:16:29Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749687 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Jon Šporn | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm<ref>{{navedi splet |title=Jon Šporn – NŠ Mura |url=https://www.nsmura.si/team/clanska-ekipa/player/sporn |publisher=[[NŠ Mura]] |accessdate=4 August 2020 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190624203142/https://www.nsmura.si/team/clanska-ekipa/player/sporn |archivedate=24 June 2019 }}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2016 | youthclubs1 = [[NK Celje|Celje]] | years1 = 2014–2018 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 21 | goals1 = 1 | years2 = 2017| clubs2 = → [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] (pos.) | caps2 = 7 | goals2 = 2 | years3 = 2017–2018| clubs3 = → [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] (pos.) | caps3 = 15 | goals3 = 1 | years4 = 2018–2019| clubs4 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps4 = 29 | goals4 = 5 | years5 = 2019–2020 | clubs5 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps5 = 29 | goals5 = 1 | years6 = 2020 | clubs6 = [[SV Horn]] | caps6 = 3 | goals6 = 0 | years7 = 2020–2023 | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | caps7 = 56 | goals7 = 3 | years8 = 2023–2025 | clubs8 = [[Črnomorec Odesa]] | caps8 = 38 | goals8 = 1 | nationalyears1 = 2015 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 0 }} '''Jon Šporn''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. maj]] [[1997]], [[Celje]]. Šporn je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref name = "soccerway">{{navedi splet | url = https://int.soccerway.com/players/jon-porn/343973/ | title = Slovenia – J. Šporn | publisher = Soccerway | accessdate = 12 June 2014 | language = en }}</ref> Od leta 2023 je bil član ukrajinskega kluba [[Črnomorec Odesa]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NŠ Drava Ptuj|Dravo Ptuj]], [[NŠ Mura|Muro]] in [[NK Celje|Celje]] ter avstrijski [[SV Horn]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 105 tekem in dosegel pet golov. Z Muro je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2020. Leta 2015 je odigral tri tekme za slovensko reprezentanco do 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Šporn, Jon}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši SV Horna]] [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] [[Kategorija:Celjski športniki]] 45n003s00vujtiaxenoct85bqzu86c1 14 538306 6749815 5978691 2026-09-12T19:28:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Družba v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749815 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Ethnic groups in Slovenia}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Etnične skupnosti po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Demografija Slovenije]] kzwyfgge448bpxzpu1u1z11u9k6qy75 0 548106 6749676 6715506 2026-09-12T16:13:47Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Nogometaši FC Čornomorca Odesa]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749676 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Guček | fullname = | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 189 cm | currentclub = [[FC Koper|Koper]] | clubnumber = 29 | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2018–2019 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2018–2019 | clubs2 = → [[NK Dob|Dob]] (pos.) | caps2 = 29 | goals2 = 2 | years3 = 2019–2023 | clubs3 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps3 = 81 | goals3 = 3 | years4 = 2023–2024 | clubs4 = [[Črnomorec Odesa]] | caps4 = 32 | goals4 = 0 | years5 = 2024–2025 | clubs5 = [[FC Vorskla Poltava|Vorskla Poltava]] | caps5 = 17 | goals5 = 0 | years6 = 2025 | clubs6 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps6 = 2 | goals6 = 0 | years7 = 2026 | clubs7 = [[GKS Górnik Łęczna|Górnik Łęczna]] | caps7 = 13 | goals7 = 1 | years8 = 2026– | clubs8 = [[FC Koper|Koper]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 13 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2015–2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 1 | nationalgoals4 = 0 }} '''Luka Guček''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[29. januar]] [[1999]], [[Brežice]]. Guček je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[FC Koper|Koper]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Dob|Dob]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[NK Maribor|Maribor]], ukrajinska [[Črnomorec Odesa]] in [[FC Vorskla Poltava|Vorskla Poltava]] ter poljski [[GKS Górnik Łęczna|Górnik Łęczna]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 44 tekem in dosegel en gol. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18 in 19 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Guček, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Doba]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši Črnomorca Odesa]] [[Kategorija:Nogometaši FC Vorskle Poltava]] [[Kategorija:Brežiški športniki]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši Górnika Łęczna]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] 9patjce2173wmccj8q2eeelo328y9oa 0 549135 6749663 6574818 2026-09-12T15:40:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749663 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | image = Ranganathaswamy temple tiruchirappalli.jpg | caption = Srirangam tempeljska gopura | native_name = திருவரங்கம் அரங்கநாத சுவாமி கோயில் | map_type = Indija | map_caption = | coordinates = {{koord novi|10|51|45|N|78|41|23|E|type:landmark_region:IN|display=inline,title}} | name = Tempelj Ranganathašvami<br>Srirangam | country = [[Indija]] | state = [[Tamil Nadu]] | district = okrožje Tiručirapali | location = Srirangam | elevation_m = | deity = Ranganatha ([[Višnu]]), Ranganajaki ([[Lakšmi]]){{sfn|Roshen Dalal|2010|pp=339-340}} | tradition = Sri Vaišnavizem | built by = Dharmavarma Čola | festivals = {{Plainlist| * Vaikuntha Ekadasi * Urijadi * Džejarpuram<ref>{{navedi knjigo |last1=Aguilar |first1=Rafael |last2=Torrealva |first2=Daniel |last3=Moreira |first3=Susana |last4=Pando |first4=Miguel A. |last5=Ramos |first5=Luis F. |title=Structural Analysis of Historical Constructions: An Interdisciplinary Approach |date=2018 |publisher=Springer |isbn=9783319994413 |url=https://books.google.com/books?id=-ypqDwAAQBAJ&q=Ranganathaswamy%7CThiruvarangam+Temple+dravidian+architecture&pg=PA929 |access-date=26 February 2019 |language=en}}</ref> }} | tower = Pranavakara Vimana | architecture = [[Dravidska arhitektura]]{{sfn|Stella Kramrisch|1988|p=202-204 with footnotes}} | creator = zgodnji Čola, srednjeveški Čola, pozni Čola, Pandja, Vidžajanagara | inscriptions = več kot 600{{refn|group=note|The entire ASI Epigraphia Indica Volume XXIV is dedicated to these inscriptions.}} | website = http://www.srirangam.org/ |religious_affiliation= [[Hinduizem]] }} '''Tempelj Sri Ranganathašvami''' je [[hindujski tempelj]], posvečen Ranganathi (oblika [[Višnu]]ja), v Srirangamu, [[Tiručirapali]], [[Tamil Nadu]], [[Indija]]. Tempelj, zgrajen v dravidskem arhitekturnem slogu, poveličuje Alvare v svojem Nalajira Divja Prabhandam{{sfn|David N. Lorenzen|2005|pp=52-54, 87-93}} in ima edinstveno razliko, da je najpomembnejši med 108 [[Divja Desam]], posvečenih bogu Višnuju. To je najslavnejši vaišnavski tempelj v južni Indiji, bogat z legendami in zgodovino. Poleg starodavne tekstovne zgodovine se arheološki dokazi, kot so napisi, nanašajo na ta tempelj in ti kamniti napisi so od poznega 100 pr. n. št. do 100 n. št.{{sfn|Sircar| 1979| p= 64}} Zato »je eden najstarejših ohranjenih aktivnih tempeljskih kompleksov v južni Indiji«. Božanstvo je omenjeno v velikem [[sanskrt]]skem epu ''[[Ramajana]]'',<ref>Valmiki Ramayana, Ayodhya kanda, sarga 6, sloka 1, 2 and 3</ref> ki je datiran okoli 800 do 400 pr. n. št., kar prav tako potisne obstoj božanstva v isto dobo, kar kaže, da je tempelj minimalno star 2500 do 3000 let arheološko in tradicionalno 30 lakh let.{{Sfn|Menon|2008|pp=10-11}}<ref>{{Navedi splet |url=https://mumbaimirror.indiatimes.com/news/india/was-ram-born-in-ayodhya/articleshow/77380259.cms |title=arhivska kopija |access-date=2023-09-08 |archive-date=2020-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200814150318/https://mumbaimirror.indiatimes.com/news/india/was-ram-born-in-ayodhya/articleshow/77380259.cms |url-status=dead }}</ref> Tempelj je igral pomembno vlogo v zgodovini vaišnavizma, začenši s kariero Ramanuje in njegovih predhodnikov Nathamunija in Jamunačarye v Srirangamu v 11. stoletju. Njegova lokacija, na otoku med rekama Kollidam in [[Kaveri (reka)|Kaveri]], ga je naredila ranljivega za poplave in divjanje invazijskih vojsk, ki so mesto večkrat zavzele za vojaško taborišče. Tempelj je izropala in uničila vojska [[Delhijski sultanat|Delhijskega sultanata]] v obsežnem plenilskem napadu na različna mesta kraljestva Pandjan v začetku 14. stoletja. Tempelj je bil ponovno zgrajen v poznem 14. stoletju, mesto je bilo utrjeno in razširjeno s številnimi več [[gopura]]mi v 16. in 17. stoletju. Bilo je eno od središč zgodnjega gibanja Bhakti s tradicijo predanega petja in plesa, vendar se je ta tradicija ustavila v 14. stoletju in je bila v omejenem obsegu ponovno oživljena veliko pozneje.<ref name="parthasarathy137">T.S. Parthasarathy (1978), [https://www.jstor.org/stable/24158234 Music and Dance in Tamil Literature], Indian Literature, Vol. 21, No. 4, pages 137-148; Quote: "The hymns of the Divyaprabandham bad also been set to music and were being sung till the 14th century when the sack of Srirangam by Malik Kafur put an end to the practice."</ref> Tempelj zavzema površino 63 ha z 81 svetišči, 21 stolpi, 39 paviljoni in številnimi rezervoarji za vodo, integriranimi v kompleks, zaradi česar je največji delujoči hindujski tempelj na svetu. Tempeljsko mesto je pomembno arheološko in epigrafsko najdišče, ki ponuja zgodovinsko okno v zgodnjo in srednjeveško južnoindijsko družbo in kulturo. Številni napisi nakazujejo, da ta hindujski tempelj ni služil le kot duhovno središče, temveč tudi kot velika gospodarska in dobrodelna ustanova, ki je upravljala izobraževalne in bolnišnične ustanove, vodila brezplačno kuhinjo ter financirala regionalne infrastrukturne projekte iz prejetih daril in donacij.<ref name=srirangamhos>'''[a]''' VN Hari Ram (1961), [https://www.jstor.org/stable/44140717 Services in Srirangam Temple], Proceedings of the Indian History Congress, Volume 24, pages 89-92;<br>'''[b]''' {{navedi knjigo | last=Trouillet | first=Pierre-Yves | title=Exploring Urban Change in South Asia | chapter=Hindu Temples and Development of Localities in Tamil Nadu (South India) | publisher=Springer | year=2017 | isbn=978-81-322-3614-6 | doi=10.1007/978-81-322-3616-0_12 | pages=311–334| url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01535659/file/Hindu-temples-and-developement-Trouillet.pdf }}</ref>{{refn|group=note|Glede na Burtona Steina, "(...) kamniti in bakreni napisi, osnovni zgodovinski viri tega obdobja, dajejo več informacij o templjih (...) templji so mobilizirali vire zemlje in denarja takoj za državo in so bili zato sposobni financirati takšne projekte ." (...) "Med obdobjem Chola, na primer, serija tempeljskih napisov Srirangam iz obdobja vladavine Kulottunga I. (1070-1118) opisuje velikanski proces ponovnega razvoja velikega dela tempeljskih zemljišč."<ref name=burste>Burton Stein, ''The Economic Function of a Medieval South Indian Temple'', The Journal of Asian Studies, Vol. 19, pages 163-176;<br>Burton Stein (1961), The state, the temple and agriculture development, The Economic Weekly Annual, pages 179-187</ref>}} Nekatere od teh struktur so bile skozi stoletja prenovljene, razširjene in ponovno zgrajene kot živi tempelj. Najnovejši dodatek je zunanji stolp, ki je visok približno 73 metrov, dokončan leta 1987. Tempelj Srirangam je pogosto naveden kot eden največjih delujočih hindujskih templjev na svetu, še večji [[Angkor Vat]] pa je največji obstoječi tempelj. Tempelj je aktivna hindujska hiša čaščenja in sledi tenkalajski tradiciji šri vaišnavizma. Letni 21-dnevni festival, ki poteka v tamilskem mesecu Margali (december–januar), privabi 1 milijon obiskovalcev. Tempeljski kompleks je bil imenovan na Unescov poskusni seznam. Leta 2017 je tempelj prejel Unescovo nagrado za zasluge Asia Pacific Award of Merit 2017 za ohranjanje kulturne dediščine, s čimer je postal prvi tempelj v Tamil Naduju, ki je prejel nagrado Unesca.<ref>https://www.thehindu.com/news/national/tamil-nadu/unesco-award-for-srirangam-temple/article19963814.ece</ref><ref>https://www.thenewsminute.com/article/srirangam-temple-wins-unesco-award-cultural-heritage-conservation-70926</ref> == Lokacija == Tempelj Ranganathašvamiv Srirangamu, znan tudi kot Perijakovil (Veliki tempelj), Bholoka Vaikuntam v Srirangam Tirupati, je približno 12 kilometrov severno od mesta Tiručirapali, približno 325 kilometrov jugozahodno od [[Čenaj]]a. Mesto je dnevno povezano z drugimi večjimi mesti z omrežjem indijskih železnic, avtobusnih storitev Tamil Nadu in cesto 38. Lokacija je blizu mednarodnega letališča Tiručirapali (IATA: TRZ). [[File:Aerial view of Sri Rangam temple near Tiruchirapalli 1.jpg|upright=1.2|thumb|Tempeljski kompleks Srirangam čez reko na levi]] Mesto templja je na velikem otoku, ki ga omejujeta reki Kaveri in Kolidam. Je v tlorisu ogromno kot tempeljsko mesto z zasnovo Sapta-Prakaram, kjer so svetišče, gopure, storitve in bivalni prostor postavljeni v sedmih koncentrično ograjenih prostorih. Obzidje obzidja je bilo dodano po srednjeveških stoletjih, ko so bili priča njegovi invaziji in uničenju. Tempeljski spomeniki so znotraj notranjih petih ograjenih kompleksov prostorov, z bivalnim prostorom in infrastrukturo v zunanjih dveh ograjenih prostorih. Številne gopure povezujejo ograde Sapta-Prakaram, kar romarjem in obiskovalcem omogoča, da pridejo do svetišča iz različnih smeri. Mesto vključuje dva glavna templja, enega za Višnuja kot Ranganato in drugega za Šivo kot Džambukešvaro. Na otoku je nekaj jamskih templjev, starejših od obeh.{{sfn|George Michell|Clare Arni|1999|pp=76-77}} == Zgodovina == === Legenda o templju === <gallery> </gallery> Tempelj in njegova umetniška dela so predmet številnih različnih tamilskih legend, zajetih v regionalnih ''puranskih'' besedilih. ''Sriranga Mahathmijam'' je na primer ena od zbirk tempeljske mitologije o njegovem izvoru. Po njem je [[Brahma]] med ''Samudra Manthano'' (razburkanjem kozmičnega oceana) izvajal askezo in Srirangam Vimanam se je pojavil kot rezultat. Dolga leta je ostal v Satjaloki, v Ajodhjo ga je prinesel kralj Ikšvaku. Potem ko je Rama, Višnujev avatar, ubil zlobnega demona Ravano, ga je dal kralju Vibhišani, ki je želel biti z Ramo. Ko je Vibhišana šel skozi Tiruči na poti v [[Šrilanka|Šrilanko]], kjer je postal kralj, se Srirangam Vimanam ni hotel premakniti z otoka. Zato ga je dal lokalnemu kralju, imenovanemu Dharmavarma, če je kralj posvetil Vimanam, da bo za vedno obrnjen proti južni kardinalni smeri, in blagoslovil njega in Lanko. Zato je božanstvo (v ležečem položaju) obrnjeno proti jugu, njegovo telo pa je poravnano na os vzhod-zahod.{{sfn|Gray|Hancock| 2003| p= 134}}{{sfn|Bhoothalingam|2011|pp=53-58}} Po drugi legendi so Sanaka, štirje otroški modreci, prišli na daršano Ranganatha v Srirangam. Ustavila sta jih Džaja in Vidžaya, varuha Vaikunthe. Kljub prigovarjanjem jim je bil vstop zavrnjen. V jezi so vsi štirje v en glas preklinjali skrbnike in odšli. Varuhi so pristopili k Višnuju in mu povedali o prekletstvu. Ranganatha je rekel, da ne bo mogel povrniti prekletstva, in jim dal dve možnosti: roditi se kot demoni, ki nasprotujejo Višnuju v treh rojstvih, ali kot dobri ljudje v naslednjih sedmih rojstvih. V želji, da bi se vrnili k Gospodu, so skrbniki sprejeli, da so demoni, in verjamejo, da so prevzeli obliko Hiranjakše in Hiranjakasipuja; Rajana in Kumbhakarna in Sisupala in Dantavakra. Višnu je prevzel štiri avatarje – Varaha, Narasimha, Rama oziroma Krišna – da ubijejo demone v vsakem od teh rojstev. ==== V ''Mahabharati'' ==== ''[[Mahabharata]]'' pravi, da je Ardžuna po poroki z Ulupi (naga princeso) odšel v različna romarska središča na jugu. Ardžuna naj bi obiskal ta tempelj in ponudil molitve Ranganathi. V templju je [[mandapa]], imenovan Ardžuna mandapa.<ref>https://www.thehindu.com/features/friday-review/religion/villiputturars-narrative/article7823903.ece</ref> === Zgodovina po ''Ramajani'' === Glavno božanstvo templja je omenjeno v različni sanskrtski literaturi in epih, kot so ''[[Ramajana]]'', ''Mahabharata'', ''Padma Purana'', ''Brahmanda Purana'' in ''Garuda Puranam''. Obstajajo omembe celo v tamilski literaturi dobe Sangam (500 pr. n. št. do 300 n. št.), omembe so v številnih knjigah, kot so ''Akanaṉūṟu, Purananuru, Paripāṭal'' in ''Silapadikaram''. Primer:- Silapadikaram (knjiga 11, vrstice 35–40) Tempelj je prvi zgradil vladar Čola, Dharmavarma. Poplava reke Kaveri je uničila tempelj [[vimana]]m, kasneje pa je zgodnji kralj Čolov Kilivalavan obnovil tempeljski kompleks, kot je danes. Poleg starodavne tekstovne zgodovine se arheološki dokazi, kot so napisi, nanašajo na ta tempelj in ti kamniti napisi so od poznega 100 pr. n. št. do 100 n. št.. Obstaja veliko mandap, ki so bile zgrajene v bližini glavnega svetišča, ki sega okoli leta 100 do 300 n. št. in jih je zgradil Uraijur Čola. Kasneje so v templju dodali strukture in napise, ki pripadajo dinastijam Čola, Pandja, Hojsala, Marata in Vidžajanagara, ki so vladale regiji. Ti napisi segajo med 7. in 17. stoletjem.{{sfn|Ayyar| 1991|p= 462}} === Šri vaišnavizem === Epigrafski dokazi kažejo, da so te hindujske dinastije - Čolas, Pandja, Hojsala, Gadžapatis, Najaks, Vidžajanagara - pomagale pri obnovi, prenovi in podpirale tradicionalne običaje. Nekateri omenjajo znatna darila templju. Kralj Čola je na primer podaril templju kavč z zlato kačo. Nekateri zgodovinarji identificirajo tega kralja z Radžamahendro Čolo. Tempelj je bil priča in je igral ključno vlogo v zgodnji zgodovini šri vaišnavizma, zlasti v stoletjih, ki so sledila velikemu hindujskemu filozofu Ramanuju (1017–1137 n. š.) in njegovima predhodnikoma Nathamuniju in Jamunačarji.{{sfn|Hopkins| 2002| pp= 34-37}} Bil je priča razpravi med ''dvaita'' (dualistično) in ''advaita'' (nedualistično) podtradicijo znotraj vaišnavizma. Stoletja pozneje je bilo to ključno mesto v razpravah in nesoglasjih med severnotamilsko in južnotamilsko tradicijo, imenovano tudi Vadakalai in Tenkalai.{{sfn|Hopkins| 2002| pp= 31-37, 58-59}} Zgodnji vladarji, kot so Palave, Čole in Pandja, so ga podpirali kot središče gibanja Bhakti z predano pevsko in plesno tradicijo, vendar se je ta tradicija ustavila v 14. stoletju in je bila v omejenem obsegu ponovno oživljena veliko pozneje. == Arhitektura == [[File:Plan of Srirangam Temple. Burgess,1910.jpg|thumb|Načrt štirih notranjih dvorišč templja Srirangam (Burgess, 1910)]] Tempelj je obdan s sedmimi koncentričnimi ograjenimi prostori z dvorišči (imenovanimi [[prakaram]]a ali ''mathil suvar''). Vsaka plast ima zidove in [[gopura|gopure]], ki so bili zgrajeni ali utrjeni v 16. stoletju in po njem. Te stene skupaj merijo 9934 m. Tempelj ima 17 večjih gopur (skupaj 21 stolpov),{{refn|group=note|Gopurami, če so prisotni, so na sredini vsake strani vseh sedmih dvorišč, kar romarjem in obiskovalcem omogoča vstop iz katere koli od štirih smeri. V nekaterih primerih geografske omejitve niso dovoljevale dodajanja prehoda in tukaj ima lahko dvorišče manj kot štiri vhode. Prehodi so višji na zunanjih dvoriščih, največji pa so na južni strani najbolj oddaljenega dvorišča.{{sfn|Michell|1995|pp=108-109}}}} 39 paviljonov, 50 svetišč, 9 bazenov s sveto vodo, Ajiram kal mandapam (dvorana s 1000 stebri) in več majhnih vodnih teles v notranjosti.{{sfn|Mittal|Thursby|2005|pp= 456-457}} Tempelj je poravnan na osi sever-jug in vzhod-zahod, na otoku, ki ga obdaja reka Kaveri. Reka je že dolgo veljala za sveto in so jo imenovali ''Daksina Ganga'' ali 'Južni Ganges'.<ref>[https://www.britannica.com/place/Kaveri-River Kaveri River], Encyclopaedia Britannica</ref> Zunanja dva prakarama (zunanje dvorišče) sta stanovanjska in tržnica s trgovinami, restavracijami in cvetličnimi stojnicami. Pet notranjih dvorišč ima svetišča Višnuja in njegovih različnih avatarjev, kot sta Rama in Krišna. Glavna svetišča so poleg tega posvečena boginji Lakšmi in številnim svetnikom vaišnavizma. Zlasti ta svetišča praznujejo in se spominjajo tamilskih pesnikov-svetnikov in filozofov, imenovanih Alvari, kot tudi hindujskih filozofov, kot sta Ramanuja in Manavala Mamunigal iz tradicije šri vaišnavizma. Kljub gradnji različnih mandap in gopur v razponu mnogih stoletij je arhitektura templja Ranganathašvami ena boljših ilustracij planometrične geometrije hindujskega templja na besedila oblikovanja ''agame'' v tamilski tradiciji. Po besedah Georgea Michella, profesorja in umetnostnega zgodovinarja indijske arhitekture, imata regulacijska geometrija in načrt mesta Srirangam »ritualno razsežnost, saj so vse arhitekturne komponente, zlasti osrednje gopure in najpomembnejša stebrišča ter mandape, razporejene vzdolž osi, ki jih narekujejo kardinalne smeri«. Ta poravnava združuje poti, ki jim sledijo bhakte, ko potujejo v najbolj notranje svetišče.{{sfn|Michell|1995|pp=73-75}} === Svetišča === {{multiple image | align = right | image1 = Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (59) (23660014378).jpg | width1 = 140 | caption1 = | image2 = Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (62) (37464073226).jpg | width2 = 140 | caption2 = | footer = Skulptura v svetišču Venugopala }} [[File:Sriranganathaswamy.jpg|thumb|''Utsava murti'' (idol procesije) Sri Ranganathašvamija med festivalom Vaikuntha Ekadaši]] Tempeljski kompleks vključuje več kot 50 svetišč. Ta so posvečene Višnuju, Lakšmi ter različnim vaišnavskim učenjakom in pesnikom. Svetišča Višnuja ga prikazujejo v njegovih različnih [[avatar]]jih, pa tudi v njegovi [[ikonografija|ikonografiji]]. Na primer, svetišča templja Sri Ranganathašcami vključujejo [[Sudaršana Čakra|Čakaratalvar]], [[Narasimha]], [[Rama]], [[Hajagriva]] in Gopala [[Krišna]]. Svetišče Čakratalvar je na vzhodu, obrnjeno na južno stran Akalanke. Svetišču se približamo skozi Mukamandapo (šest vrst stebrov), zgrajeno med obdobjem Čola, in Mahamandapo s šestimi vrstami osmih stebrov, zgrajeno v obdobju imperija Vidžajanagar. Okoli svetišča je obkrožen prehod. Podoba Čakratalvarja je izklesana z Narasimho na zadnji strani in jo je mogoče videti iz prehoda okoli svetišča. Svetišče Venugopala, eno najbolj dovršeno izrezljanih, je v jugozahodnem kotu četrtega ograjenega prostora templja, po napisu iz leta 1674 pa ga je ponovno zgradil Čokanatha Najak. Glavno svetišče za Ranganatho je na najbolj notranjem dvorišču. Svetišče ima zlato [[vimana|vimano]] (kronski stolp nad svetiščem). Oblikovan je kot tamilska ''omkara'' (simbol ''om''), prikazuje antropomorfnega Paravasudevo na [[zatrep]]u, na njem je tudi jedkani Ramanuja in je prevlečen z zlatom. V notranjosti je mogoče videti 6-metrsko zgradbo Ranganathe, ki leži na Adiseši, zviti kači.<ref>V.N. Hari Rao (1967), The Srirangam Temple: Art and Architecture, Sri Venkateswara University Historical Series No. 8, Tirupati, pages 47-51, 5-17, and unnumbered after Table of Contents</ref>{{refn|group=note|Ležeča oblika Višnuja je zelo priljubljena v Indiji in jugovzhodni Aziji, vendar je znana pod drugimi imeni, kot sta Ananta ali Anantaseshayi ali Anantašajana Višnu.<ref>{{navedi knjigo|author1=Theodor G. Wyeld|author2=Sarah Kenderdine|author3=Michael Docherty|title=Virtual heritage: Virtual Systems and Multimedia|url=https://books.google.com/books?id=UdBsCQAAQBAJ&pg=PA78 |year=2008|publisher=Springer|isbn=978-3-540-78566-8|pages=78–79}}</ref>}} Adiseša ima pet kapuc in je zvit v tri kroge in pol. Višnujeva glava počiva na majhni valjasti blazini, desna dlan, obrnjena navzgor, pa počiva ob glavi. Obesek, ki vsebuje Lakšmijino podobo, je postavljen na Ranganathino prsi. Ranganathova krona, roke in stopala so prevlečeni z zlatom. Niti Sridevi (boginja Lakšmi) niti Bhudevi (boginja Zemlja) nista upodobljeni ob njegovih nogah, kot je to na slikah iz poznega srednjega veka. Tudi svetišče ne prikazuje Brahme, ki bi izhajal iz svojega popka ali bil povezan z njim. Vendar pa podobe procesije Sridevi, Bhudevi in Ranganathar, sicer znane kot Azhagijamanavalan in Namperumal, prebivajo v svetišču na različnih mestih, da jim olajšajo ''daršano'' (ogled). Drugi medeninasti Višnujev idol je viden ob nogah glavnega kamnitega idola. Ta idol je bil začasni idol, uporabljen med muslimansko invazijo, ko je bil prvotni idol ukraden. Tako izvirne kot improvizirane idole častijo in prinesejo ven v procesijah na veličasten način med slovesnostmi Serthi Seva in Tirumandžanam. Edini vir osvetlitve sta dve luči za ''ghee'', ena visi s stropa in druga na tleh, obe sta nameščeni blizu nog Ranganathe. [[File: Le temple de Srirangam (Tiruchirapalli, Inde) (13903661293).jpg|thumb|left|Zlata vimana nad svetiščem v Srirangamu sredi njegovih gopur, zatrep s podobo Paravasudeve]] V svetišče je mogoče vstopiti skozi južna vrata, proti katerim je obrnjen ležeči Višnu. Vrata, ko vstopimo iz mukhamandapama, imenovanega tudi Gajatri mandapa, obdajata Džaja in Vidžaja, varuha Vaikunthe. Svetišče je okroglo, čeprav je vimana zgoraj ovalna projekcija. Obhodna pot (''pradakšina-patha'') je postavljena v kvadrat, da potuje v smeri urinega kazalca. To ''[[garbhagriha|garbhagriho]]'' obdaja dvignjen kvadrat Tiruvunali, ki obkroža stebre in še en notranji kvadrat. Ko obiskovalec zaključi obhod okoli počivajočega Višnuja, vidi štiri dodatne slike. Na zahodni steni znotraj jedrnega svetišča je [[Ganeša]] (sin Šive in Parvati, šivaizem), na severozahodnem vogalu je Joga-Ananta (Višnu, ki sedi v jogijski asani na Seši, vaišnavizem), na severovzhodni strani je Joga-Narasimha (Narasimha sedi v joga asani, vaišnavizem), na vzhodni steni pa je [[Durga]] (vidik Parvati, šaktizem), ki velja za Višnujevo sestro. Na vzhodni steni so izrezljani odtisi in obutev Ranganathe, ki jih je mogoče videti skozi majhno stekleno ploščo na južni steni poleg vrat v svetišče. Zunanjost vimane in priložene [[mandapa|mandape]] (dvorana) imata zapleteno izrezljane [[pilaster|pilastre]] z nažlebljenimi stebli, dvojnimi [[kapitel]]i in visečimi lotosovimi konzolami. Skulpture so nameščene v nišah treh stranic sten svetišča; dekleta okrepijo vmesne stene. Višina je prekinjena s sekundarnim nizom pilastrov, ki podpirajo plitve napušče na različnih ravneh, da zaprejo večje in manjše vdolbine. Svetišče je na tradicionalen način okronano s polkroglim stropom. Dvojno zakrivljeni napušč vhodnega verande na vzhodni strani je skrit v poznejši stebrni dvorani. Dhanvantari, veliki zdravnik hindujskih mitov, velja za Višnujev avatar – v templju je ločeno svetišče Dhanvantarija. Svetišče Ranganathove žene, Ranganajaki (Lakšmi), je v drugem predelu templja z 2 glavnima idoloma (''mola mortis'') in 1 idolom procesije (''utsava murti''). Med festivalskimi procesijami Ranganajaki ne obišče Ranganathe, ampak on obišče njo. Ranganatha, ki obišče Ranganajaki in je z njo, se imenuje ''Saerthi'' med ''Panguni Uthiram''. V svetišču so tri slike Ranganajakija. V vaišnavski tradiciji obstajajo ločena svetišča za glavne svetnike, vključno z Ramanujo. === Mandape (dvorane) === [[File:Le temple de Srirangam (Tiruchirapalli, Inde) (13887774522).jpg|thumb|right|Umetniško delo Sešarajar mandapam]] Tempelj Ranganathašvami ima veliko mandap:{{sfn|Michell|1995|pp=108-110}} * Mandapa s tisoč stebri je gledališču podobna zgradba iz [[granit]]a. Zgrajena je bila v obdobju vladavine Vidžajanagara. Ima osrednjo široko ladjo s sedmimi stranskimi ladjami na vsaki strani s stebri, postavljenimi v kvadratnem vzorcu. * Sešaraja mandapa je zapleteno izrezljana dvorana, zgrajena v obdobju vladavine Najaka. Najdemo jo na vzhodni strani četrtega dvorišča [[prakaram]]. Na severni strani te skupne dvorane je 40 skakajočih živali z jezdeci na hrbtu, vse pa so izklesane iz monolitnih stebrov. * Garuda mandapa je dobila ime po ''vahani'' (vozilu) Višnuja, imenovanem Garuda. Je na južni strani tretjega dvorišča prakaram. Tudi to je datirano v obdobje Najakove vladavine. Znotraj skupnostne dvorane, na njenih stebrih, so portretne skulpture. Na sredini je prostostoječa sedeča figura Garude, ki jo prepoznamo po orlovi glavi, perutih in njem, obrnjenem proti Višnujevemu svetišču. * Kili mandapa najdemo znotraj najbolj notranjega (prvega) dvorišča prakaram. Je poleg svetišča Ranganatha. Tu se vzdolž stopnic, ki vodijo v zbirno dvorano, vrstijo hodeče slonove ograje. To je datirano na hindujske vladarje iz 17. stoletja. Dvorana in strukturni elementi so izrezljani z živalmi, v njenem središču pa je dvignjena kvadratna ploščad s štirimi izrezljanimi stebri. * Ranga Vilasa mandapa je ena od večjih skupnostnih dvoran, zasnovanih za velike prostore med stebri za romarske skupine in družine, kjer sedijo in počivajo. Prekrita je s freskami iz hindujske mitologije in pripovedmi iz ''Ramajane''. Dvorana 1000 stebrov je lep primer načrtovane gledališke strukture, nasproti nje pa je ''Seša Mandapa''. Dvorana s 1000 stebri iz granita{{sfn|Malcolm|1839| p= 70}} je bila zgrajena v obdobju Vidžajanagara (1336–1565) na mestu starega templja.{{sfn|Doniger|1999|p=1026}} Najbolj umetniška dvorana, ki so jo Najaki dodali kompleksu, je Seša Mandapa na vzhodni strani četrtega ograjenega prostora.{{sfn|Dallapiccola|2007|p=78}} Dvorana je znana zaradi skakajočih živali, izklesanih na [[slop]]ih na severnem koncu. Stebri so sestavljeni iz skulptur divje vzpenjajočih se konjev, ki nosijo jezdece na hrbtu in teptajo s svojimi kopiti po glavah divjih tigrov, zdijo se povsem naravni in skladni v tako čudnem okolju. Veliko dvorano prečka ena široka ladja v središču po vsej njeni večji dolžini in sekajo [[transept]]i enakih dimenzij, ki potekajo navzkrižno pod pravim kotom. Še vedno ostaja sedem stranskih ladij na vsaki strani, v katerih so vsi stebri enako razmaknjeni. Garuda Mandapa (dvorana legendarnega ptičjega božanstva Višnuja, Garuda), ki je na južni strani tretjega ograjenega prostora, je še en Najakov dodatek. Dvorne portretne skulpture, ponovno uporabljene iz prejšnje strukture, so pritrjene na stebre, ki obdajajo osrednji prehod. Prostostoječe svetišče v dvorani vsebuje veliko sedečo figuro Garude; bog z glavo orla je obrnjen proti severu proti glavnemu svetišču. Kili mandapa (Dvorana papig) je nahaja poleg svetišča Ranganatha, v prvem ograjenem prostoru templja. Ograje v obliki slonov obkrožajo dostopne stopnice, ki se vzpenjajo do prostornega odprtega prostora. To je omejeno z okrašenimi slopi z gojenimi živalmi in pritrjenimi koloneti v najboljši maniri 17. stoletja. Štirje stebri na sredini določajo dvignjen podij; njihova stebla so okrašena z valovitimi stebli. <gallery> File:Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (144) (36803593654).jpg|Vaišnavski bhakta v drži namaste File:Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (148) (37255527880).jpg|Dvorana s tisoč stebri File:Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (15) (36842425023).jpg|Mandapa File:Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (107) (36802848684).jpg|Garuda mandapa </gallery> === Gopure === [[File:SRIRANGAm.jpg|right|thumb|Radžagopura iz templja Srirangam Ranganathašvami. Je najvišja Radžagopura na svetu]] Obstaja 21 [[gopura|gopur]] (stolpnih prehodov), med katerimi je Radžagopuram (svetišče glavnega prehoda) najvišji tempeljski stolp v Aziji. 13-nadstropna Radžagopura je imela bazo, ki je bila zgrajena okoli leta 1500 našega štetja in jo je kasneje leta 1987 dokončal Ahobhila Matha, zgodovinski šrivaišnavski hindujski samostan. Ta stolp obvladuje pokrajino kilometre naokoli, medtem ko je bilo preostalih 20 gopur zgrajenih med 12. in zgodnjim 17. stoletjem. Gopure imajo izrazite izbokline na sredini dolgih stranic, običajno z odprtinami na vsaki od zaporednih ravni. ''Vellai gopura'' (beli stolp) na vzhodni strani četrtega ograjenega prostora ima strmo piramidasto nadgradnjo, ki doseže višino skoraj 44 metrov. Struktura Radžagopure je ostala nepopolna več kot 400 let. Gradnja se je začela med vladavino Ačjuta Deva Raja imperija Vidžajanagara, gradnja pa se je ustavila po padcu imperija v poznem 16. stoletju in vojnah, ki so sledile. Radžagopura (glavna gopura) ni dosegla trenutne višine 73 metrov do leta 1987, ko je 44. Džijar (ačarja, glavni kancler) Ahobila Matha začel zbirati donacije za njegovo dokončanje. Celoten objekt je bil zgrajen v osmih letih. Radžagopura je bila posvečena 25. marca 1987.<ref name="Vasantha2001p52">{{navedi knjigo|author=Rangachar Vasantha|title=Ahobilam: Sri Narasimha Swamy Temple|url= https://books.google.com/books?id=z3LXAAAAMAAJ|year=2001|publisher=Tirumala Tirupati Devasthanams|pages=52–53}}</ref> Dolžina in širina na dnu Radžagopure je 50,6 in 29,6 m, medtem ko je dolžina in širina na vrhu 29,9 in 9,8 m. 13 bleščečih bakrenih ''[[kalaš]]am'' na vrhu stolpa tehta 135 kg, vsaka je visoka 3,12 m s premerom posode 1,56 m. Vse gopure, kjer popravljena in prebarvana med Mahasamprokšanamom, ki se je zgodila leta 2015 po 28 letih dejansko obstaja 24 gopur, ki označujejo Gajatri Mantro, posvečeno antharjami boga Sonca, in 7 prakar, ki označujejo 7 svetov okoli Maha Višnuja, vrhovnega boga, ki Ustvari, ohrani in uniči 7 svetov. <gallery> File:Srirangam-Rajagopuram-1.jpg|13-nadstropna gopura (Radžagopura), glavna gopura na ulici, ki vodi do templja File:Srirangam Temple Gopuram.jpg|9-nadstropna gopura, splošno znana kot ''Velai Gopura'' File:Srirangam gopuram.jpg|8-nadstropna gopura, ki jo je zgradil imperij Vidžaanagara File:Ranganathaswamy Temple, Srirangam si0555.jpg|7-nadstropna Ranga Ranga Gopura File:Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (117) (23660670758).jpg|3-nadstropna gopura </gallery> === Napisi in freske === Mesto templja Ranganathašvami ima več kot 800 napisov, od katerih jih je skoraj 640 na stenah templjev in spomenikih. Mnogi od teh so darila in donacije vladarjev ali elite, medtem ko se drugi nanašajo na upravljanje templja, učenjake, predanost in splošno delovanje. Napisi so bili vir informacij o zgodovini, kulturi, gospodarstvu in družbeni vlogi Južne Indije.<ref>{{navedi knjigo|author=N Rajendran|title=Epigraphical evidences in the reconstruction of the early history of Tiruchirapalli|url=https://books.google.com/books?id=NYNjAAAAMAAJ|year=1993|publisher=Journal of the Epigraphical Society of India|pages=152–155}}</ref> Te segajo od poznega 9. stoletja do vladavine Aditja Čola I., do zadnjih zgodovinskih iz 16. stoletja.<ref>{{navedi knjigo|author=P. V. Jagadisa Ayyar|title=South Indian Shrines: Illustrated|url=https://books.google.com/books?id=NLSGFW1uZboC&pg=PA462 |year=1982|publisher= Asian Educational Services|isbn=978-81-206-0151-2|pages=462–465}}</ref> Zgodovinski napisi v templju so v šestih glavnih indijskih jezikih: tamilščini, sanskrtu, kanadeščini, telugu, maratščini in odiji. Veliko napisov je v črkah Grantha.<ref>P.R. Srinivasan (1982), South Indian Inscriptions Volume XXIV, Archaeological Survey of India, pages xiv-xv</ref> Tempelj ima veliko napisov Kulotunga I. En zanimiv epigraf je kanadeški zapis, ki navaja, da je spremstvo, ki ga je vodil kanadeški-sandhivigrahi (minister za zunanje zadeve) Čalukja Tribhuvanamala (Vikramaditja VI.), dalo nekaj donacij templju. Napis je datiran v 29. leto vladavine Kulotunga I..<ref>{{navedi knjigo |author=Eugen Hultzsch |title=South Indian Inscriptions, Volume 27 |publisher=Manager of Publications, 2001}}</ref> Tempelj ima tudi napise Surjavamši Gajapatija iz Odiše. V enem napisu je omenjeno, da je Hamvira Deva Mahapatra, sin legendarnega Kapilendra Deva Gadžapatija, daroval templju, potem ko je agresivno vkorakal v imperij Vidžajanagara do Tiručirapalija in nato Ramešvarama. Ta napis je v tamilščini. Nekatere mandape in hodniki tempeljskega kompleksa imajo freske, od katerih so nekatere zbledele. Te pripovedujejo hindujske legende in mitologije ali prizore, povezane z vaišnavskimi učenjaki. === Kašče, rezervoarji in drugi spomeniki === Kompleks templja Ranganathašvami vključuje ogromne srednjeveške ''kotarame'' ali kašče. Te so zagotavljale rezerve hrane in varnost mestu templja ter oskrbo njegove kuhinje, ki je služila potrebnim popotnikom, romarjem in lokalnemu prebivalstvu.<ref name=ghosh377>Bijit Ghosh and K.C. Mago (1974), [https://www.jstor.org/stable/43618443 Srirangam: urban form and pattern of an ancient Indian town], Journal: Ekistics, Vol. 38, No. 228 (NOVEMBER 1974), pages 377-384</ref> Tempelj ima številne druge strukture, ki sodelujejo in podpirajo različne vidike družbenega življenja. Nekatere mandape in tempeljski kompleksi so bili namenjeni izobraževanju, tako verskemu kot posvetnemu, na primer izobraževanju glasbenikov in plesalcev. Napisi v templju navajajo, da je v njegovih prostorih obstajala ''arokjašala'' (bolnišnica) za tiste, ki so potrebovali zdravstveno oskrbo. Več napisov iz 11. in 12. stoletja opisuje darilo zemlje za podporo recitiranju hindujskih besedil v templju in za hranjenje Šri Vaišnavov. {{multiple image | align = right | image1 = Sesha Mandapa, Vijayanagar period, 16th century, Sri Ranganathaswamy Temple, dedicated to Vishnu, in Srirangam, near Tiruchirappali (227) (37463615306).jpg | width1 = 160 | alt1 = | caption1 = | image2 = Ranganathaswamy Temple, Srirangam si0563.jpg | width2 = 180 | alt2 = | caption2 = | footer = Tempelj je bil središče glasbenega in plesnega učenja, s številnimi mandapami, ki so kazale svoje skulpture }} Tempelj ima dvanajst velikih rezervoarjev za vodo. Od teh sta Surja Puškarini (sončni bazen) in Čandra Puškarani (lunin bazen) dva največja, ki zbirata večino deževnice. Njuna skupna zmogljivost je dva milijona litrov vode.<ref>{{navedi knjigo|author=Percy Brown|title=Indian Architecture (Buddhist and Hindu Period)|url=https://books.google.com/books?id=0kd9CgAAQBAJ&pg=PT801 |year=2013|publisher =Read|isbn= 978-1-4474-9857-5|pages=117–119}}</ref> Tempelj ima lesene spomenike, ki se redno vzdržujejo in uporabljajo za praznične procesije. Imajo zapletene rezbarije hindujskih legend, nekateri pa so prevlečeni s srebrno ali zlato folijo. Najpomembnejše tempeljske kočije so Garuda vahana, Simha vahana, Janai vahana, Kudirai vahana, Hanumantha vahana, Jazhi vahana, Seša vahana, Anapakši vahana, Otrai vahana in Prabhai vahana.<ref>Raju Kalidos (1988), [https://www.jstor.org/stable/25212248 The Wood Carvings of Tamil Nadu: An Iconographical Survey], The Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland, Cambridge University Press, No. 1 (Vol. 1988), pages 98-125</ref> == Pomen == Tempelj Ranganathašvami je edini od 108 templjev, ki so ga opevali vsi Alvari (pesniki-svetniki gibanja Bhakti), ki ima skupaj 247 pasuram (božanskih himn) o svojemu imenu. ''Ačarje'' (guruji) vseh miselnih šol – Advaita, Višistadvaita in Dvaita priznavajo izjemen pomen templja, ne glede na njihovo pripadnost. ''Naalajira Divja Prabhandam'' je zbirka 4000 hvalnic, ki jih je zapelo dvanajst svetnikov alvarov, razporejenih v 300 letih (od poznega 6. do 9. stoletja n. št.) in jih je zbral Nathamuni (910–990).{sfn|Mukherjee|1998|p=248}} Tempelj je bil središče glasbenega in plesnega učenja, s številnimi mandapami, ki so kazale svoje skulpture. == Opombe == {{sklici|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sri Ranganathaswamy Temple (Srirangam)}} * {{Official website|http://srirangam.org/}} [[Kategorija:Tiručirapali]] [[Kategorija:Hindujski templji v Indiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Indiji]] 9ijjpetgwolmv6ud8dh1prq3qh32oya 0 557152 6749929 6665024 2026-09-13T06:47:05Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Photo of young Ferdinand de Rothschild- antimatrix(dot)org.jpg]] → [[File:Ferdinand de Rothschild, 1880.jpg]] → The file was renamed on Commons, but the filename in the language versions was not changed ([[c:c:GR]]) 6749929 wikitext text/x-wiki [[File:Waddesdon Bequest (3).JPG|thumb|upright=1.5|Razstava iz leta 2015 z renesančno kovinsko posodo, večinoma v srebrno pozlačeni barvi in [[majolika|majoliko]]]] [[File:British Museum Waddesdon.jpg|thumb|Razstava leta 2014, večinoma renesančni [[emajl]], vendar vključno s starodavnimi nosilci ročajev in [[relikviarij]]em sv. Valerije]] [[File:P1050796 (5022093092).jpg|thumb|Razstava v sobi 45, večinoma predmeti iz železa ali limogeškega emajla]] Leta 1898 je baron Ferdinand de Rothschild zapustil [[Britanski muzej|Britanskemu muzeju]] kot ''Waddesdonovo zapuščino'' vsebino iz svoje nove kadilnice v dvorcu Waddesdon. To je obsegalo obsežno zbirko skoraj 300 predmetov ''objets d'art et de vertu'', ki je vključevala izvrstne primerke [[nakit]]a, plošč, [[emajl]]a, rezbarij, [[steklo|stekla]] in [[majolika|majolike]]. Eden od zgodnejših predmetov je izjemen [[relikviarij]] Svetega trna, verjetno ustvarjen v 1390-ih v Parizu za Janeza, vojvodo Berryjskega. Zbirka je v tradiciji ''schatzkammer'' ali zakladnice (in jo kot tako omenjajo nekateri pisci<ref>[https://books.google.com/books?id=wQ9qDAAAQBAJ&pg=PA187 ''Contemporary Clay and Museum Culture''], p. 187, 2016, Routledge, edited by Christie Brown, Julian Stair, Clare Twomey; [https://waddesdon.org.uk/blog/renaissance-jewels-authentic-forgery/ "Renesančni dragulji – avtentični ali ponarejeni?"]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, by Phillippa Plock, Waddesdon Manor blog; [https://www.tatler.com/gallery/rothschild-family-collection-permanent-exhibition-waddesdon "Izredna zbirka družine Rothschild dobi stalno razstavo" avtorice Rebecce Cope], ''The Tatler'', July 2019; [https://books.google.com/books?id=UdJIBQAAQBAJ&pg=PA104 "Spektakularni predmeti v žanru Schatzkammer, ki jih je baron Lionel kupil v času svojega življenja, so vključevali ..."]</ref>), kot so tiste, ki so jih oblikovali renesančni evropski knezi;<ref>Thornton (2015), 12–20; Thornton (2011), throughout</ref> dejansko je večina predmetov iz pozne renesančne Evrope, čeprav obstaja več pomembnih srednjeveških del in nekaj iz klasične antike in srednjeveške Sirije.<ref>Tait, 9–13</ref> Po zaporedju kataloških številk muzeja in navedbi prve številke za vsako kategorijo zapuščino sestavljajo: »broni«, ročaji in trkalo (WB.1); orožje, oklepi in železnina (WB.5); emajli (WB.19); steklo (WB.53); italijanska majolika (WB.60); »skodelice itd. iz zlata in trdega kamna« (WB.66); srebrna plošča (WB.87); nakit (WB.147); jedilni pribor (WB.201); »skrinjice itd.« (WB.217); rezbarije v lesu in kamnu (WB.231–265). Ni skupine za slike in WB.174, portretna miniatura na pergamentu v lesenem okvirju, je vključena z nakitom, čeprav je to zato, ker subjekt v zbirki nosi obesek.<ref>Read, quotations are his section headings; BM collection database, by catalogue numbers</ref> Kolekcija je bila sestavljena za določen kraj in odraža določeno estetiko; drugi deli zbirke Ferdinanda Rothschilda vsebujejo predmete v zelo različnih slogih in zapuščine ne bi smeli razumeti kot odraz celotnega njegovega okusa. Tu so bila najbolj privlačna zapletena, vrhunsko izvedena, visoko okrašena in precej razkošna dela pozne gotike, renesanse in manierizma. Za nekaj predmetov bi lahko rekli, da se za svoj učinek zanašajo na preprostost ali baročno kiparsko gibanje, čeprav jih nekaj prihaja iz obdobij in krajev, kjer je bilo narejenih veliko baročnih del.<ref>Read, 9–10</ref> Zadnja razstava za zbirko, ki jo je po določilih zapuščine treba hraniti in razstavljati skupaj, je bila odprta 11. junija 2015. == Zgodovina == Zbirko je ustanovil oče barona Ferdinanda, baron Anselm von Rothschild (1803–1874), in morda vključuje nekaj predmetov iz prejšnjih zbirk Rothschildov. Za Mayerja Amschela Rothschilda (1744–1812) iz Frankfurta, ki je začel veljavo družine, je bil njegov posel s kovanci, »starinami, medaljami in razstavnimi predmeti« predhodik s katerim je financiral svoje bančne operacije, večina Rothschildov pa je še naprej zbirala umetnine.<ref>Thornton (2015), 14–17, the quotation translated from a list of 1778 of dealers in Frankfurt</ref> [[File:Anselm and Charlotte von Rothschild.jpg|thumb|upright=1.3|left|Avtoportret s svojo družino Charlotte Nathan Rothschild, matere barona Ferdinanda, 1838. Za njo je mogoče videti del zbirke barona Anselma.<ref>For more on Ferdinand's mother, from the English branch of the family, see [https://www.rothschildarchive.org/materials/review_2012_2013_chilly.pdf "Charlotte ‘Chilly’ von Rothschild: mother, connoisseur, and artist"] by Evelyn M. Cohen, The Rothschild Archive Annual Review, 2013</ref>]] Vsaj enega od predmetov, ki so zdaj v Britanskem muzeju, je mogoče videti v omari v ozadju družinskega portreta iz leta 1838 (levo), leto pred rojstvom Ferdinanda.<ref>Thornton (2015), 18–23; 290–294. Srebrni Bacchus na sodu iz biserne školjke v spodnjem desnem kotu vidnega dela omare je [https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=40421&partId=1 BM collection database, WB.131], accessed 22 May 2015</ref> V svojih ''Spominih'' se je Ferdinand spominjal svojega navdušenja kot otroka, ko mu je bilo dovoljeno pomagati zaviti in razviti očetovo zbirko, ki je poletja preživela v garderobi, ko je družina zapustila Dunaj in se odpravila v podeželsko vilo.<ref>Thornton (2015), 22, with quotation</ref> Obdobje po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] in [[napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]] je ponudilo izjemne priložnosti za zbiratelje dekorativne umetnosti srednjega veka in renesanse. Te kategorije so bile na trgu umetnin na splošno zelo malo cenjene, kovinski izdelki pa so se redno prodajali samo za njihovo vrednost v plemenitih kovinah. Nekatere starejše predmete iz plemenitih kovin v zbirki je morda najprej prejela družina kot del bančnih transakcij; lastništvo takšnih kosov je bilo vedno deloma način, kako pridobiti nekaj koristi od kapitala. Ferdinand beleži več pritožb, da njegov oče ni bolj izkoristil svoje priložnosti, vendar je Anselm v zadnjih letih svojega življenja začel širiti svoj zbirateljski obseg in bil je tisti, ki je kupil relikviarij Svetega Trna in Ghisijev ščit.<ref>Thornton (2015), 20–26</ref> Ta zlata doba za zbiratelje je minila, ko je Ferdinand leta 1874 podedoval svoj del očetove zbirke, to je bilo tudi leto, ko je kupil posestvo Waddesdon in tam začel graditi. Ferdinand je še naprej širil zbirko do svoje smrti leta 1898, večinoma s pomočjo trgovcev in s širitvijo nabora zbranih predmetov. Zlasti Ferdinand je razširil na okoli petdeset približno deset kosov nakita v očetovi zbirki.[13] [[File:Smoking Room at Waddesdon Manor.jpg|thumb|upright=1.3|left|Kadilnica v dvorcu Waddesdon, prvotni dom zbirke]] Novo kadilnico, zgrajeno za zbirko, so načrtovali šele od leta 1891, zbirko pa so vanjo preselili v začetku leta 1896, manj kot tri leta pred Ferdinandovo smrtjo. Dobre fotografije omogočajo oceno, kako so bili predmeti razstavljeni v zastekljenih vitrinah in na odprtih policah okoli sten, nad vrati in nad majhnim kaminom, ki je imel zgoraj izdelan dimnik v lesu. Več predmetov, vključno s skrinjico svete Valerije, je bilo na mizah stran od sten. Udobnih sedežev je bilo veliko, nekateri so bili oblazinjeni s kosi srednjeveškega tekstila, poleg tega pa so bile uokvirjene fotografije in sobne rastline. Soba je zdaj ponovno napolnjena s predmeti iz istega obdobja, čeprav nekoliko drugačnih vrst, obiskovalci [[Dvorec Waddesdon|dvorca Waddesdon]] pa si jo lahko ogledajo že z vrat.<ref>Thornton (2015), 31–41; Thornton (2011), 65–67</ref> [[File:Ferdinand de Rothschild, 1880.jpg|thumb|Baron Ferdinand Rothschild poslanec, okoli 1880]] Soba s sosednjo sobo za biljard je edina sprejemna soba v dvorcu Waddesdon, ki sledi francoskemu renesančnemu slogu zunanjosti; druge sobe so na splošno v slogu 18. stoletja in vsebujejo veličastno zbirko slik in pohištva. osredotočeno na to stoletje. Ločevanje zbirke je bilo del koncepta, tako imenovanega ''neo-Kunstkammer'', ki so ga sprejeli nekateri drugi zelo bogati zbiratelji tistega obdobja. Renesančna soba v današnji zbirki Wallace in zbirka sira Juliusa Wernherja sta bila druga primera, ki sta nastala v Angliji v istem obdobju. ''Neo-Kunstkammer'' je želel posnemati zbirke, ki so se oblikovale v času same renesanse, večinoma v knežjih hišah; od teh so bile izjemne ohranjene habsburške zbirke na Dunaju, v Pragi in Ambrasu, pa tudi zakladnice ''Zelenega trezorja'' v [[Grad Dresden|Dresdnu]], [[Palača Residenz, München|münchenske Residenz]] in Kassel. Za razliko od teh zbirk sodobni in nedavni predmeti niso bili vključeni.[19] Baron Ferdinand je bil nemiren in po lastnem mnenju nesrečen mož, ki mu je življenje zagrenila smrt žene po porodu njunega edinca, ki je bil mrtvorojen; to je bilo leta 1866. Potem je živel s svojo neporočeno sestro Alice. Poleg tega, da je zapolnjeval položaje v lokalnem javnem življenju, je bil od leta 1885 do svoje smrti poslanec liberalcev v Aylesburyju, od leta 1896 pa skrbnik Britanskega muzeja, verjetno na pobudo sira Augustusa Wollastona Franksa.<ref>Thornton (2015), 18–19, 53–54</ref> Ferdinand je prepoznal in pozdravil selitev visokokakovostne umetnosti v javne zbirke, ki se je resno začela v času, ko je bil zbiratelj. Medtem ko je bila večina njegovega premoženja in zbirk zapuščena njegovi sestri Alice, je bila zbirka, ki zdaj tvori zapuščino, in posebej skupina 15 rokopisov, ki je zdaj v [[Britanska knjižnica|Britanski knjižnici]],<ref>Addit. MSS. 35310-24, see Seccombe</ref> prepuščena Britanskemu muzeju. Že v svojem življenju je muzeju podaril nekaj pomembnih predmetov, ki niso všteti v zapuščino. Zapuščina barona Ferdinanda je bila zelo natančna in neupoštevanje pogojev bi jo razveljavilo. Navedlo, da naj bi bila zbirka {{quote|postavljena v posebno sobo, ki se bo imenovala Waddesdonova zapuščina, ločeno od druge vsebine muzeja in jo od takrat naprej za vedno hranite v tej sobi ali v kakšni drugi sobi, ki jo bo nadomestila.<ref>Read, xv–xvi has a fuller extract from the will; Tait, 9–13</ref>}} Ti pogoji se še vedno držijo in do konca leta 2014 je bila zbirka na ogled v dokaj majhni sobi 45, na razstavi, odprti leta 1973. Leta 2015 so zapuščino preselili v sobo 2A, novo, večjo galerijo v pritličju, blizu glavnega vhoda na Muzejski ulici. Dokler se zbirka kitajske keramike fundacije Percival David ni preselila v Britanski muzej, je bila Waddesdonova zapuščina edina zbirka, ločena na ta način.<ref>The Percival David collection is on long-term loan to the museum, not actually owned by them.</ref> == Renesančni kovinski predmeti == [[File:Basin DSCF9673 Waddesdon bequest, British Museum 06.JPG|thumb|left|Detajl posode]] Velik del zbirke sestavljajo luksuzni predmeti iz 16. stoletja. Veliki kosi kovine v srebru ali srebru in pozlati naredijo takojšen vtis na razstavi in so bili zasnovani tako, da zaslepijo in naredijo vtis na goste, ko jih uporabljajo za mizo, ali pa so razstavljeni v vrstah na kredenci s policami, kot je sodobna knjižna omara ali valižanska komoda.<ref>Thornton (2015), 276–283; Tait, 62–68</ref> Mnogi so zelo bogato okrašeni v virtuoznih prikazih zlatarske tehnike; precej preveč za običajen sodobni okus. Vsekakor so predmeti, namenjeni prikazovanju bogastva svojega lastnika in v mnogih primerih so bili zasnovani tako, da jih cenimo, ko jih držimo v roki, namesto da bi jih gledali pod steklom. Obstajajo številne stoječe skodelice s pokrovom, mnoge iz [[Augsburg]]a in [[Nürnberg]]a; uporabljali so jih za nazdravljanje za dobrodošlico gostu, bili pa so tudi običajno darilo, ki so ga v politiki in diplomaciji ter mesta podarjala uglednim obiskovalcem. Njihova dekoracija je včasih odražala najnovejši okus, pogosto črpajoč iz vzorcev, ki so bili narejeni kot grafike in so krožili po Evropi, pogosto pa je bilo tudi zelo konservativno nadaljevanje poznogotskih slogov, ki so vztrajali, dokler niso postali del neogotike v začetku 17. stoletja. Največji predmet v zapuščini s specifično judovsko vezjo je srebrno pozlačena stoječa skodelica, izdelana v Nürnbergu okoli leta 1600, vendar je do leta 1740 pripadala judovski pogrebni družbi v Bratislavi, kot beleži napis v hebrejskem jeziku.<ref>Thornton (2015), 284–289. WB 195 and 196 are elaborate Jewish wedding rings, illustrated at 289</ref> [[File:Waddesdon bequest British MuseumDSCF9661 11.JPG|thumb|Posoda Aspremont-Lynden, Antwerpen, 1546–47]] Poleg kosov, ki so izključno iz kovine, je veliko osredotočenih na rezbarije iz trdega kamna ali organske predmete, kot so rogovi, školjke, lupine nojevih jajc in semena eksotičnih rastlin. Te 'zanimivosti' so značilne za okus renesančne »[[Velika geografska odkritja|dobe odkritij]]« in kažejo, da se ''schatzkammer'' in kabinet zanimivosti prekrivata.<ref>Tait, 70–71</ref> Drugačno obliko novosti predstavlja namizni ornament srebrno pozlačene polmetrske figure lovca s psom, ki vihti sulico. V njegovem dnu je mehanizem, ki ga poganja po mizi, njegova glava pa se dvigne, da pokaže skodelico, in bi ga uporabljali pri igrah s pitjem. Obstajajo ločene figure merjasca in jelenov, ki jih mora zasledovati, čeprav ne sestavljajo kompleta; te lahko delujejo tudi kot skodelice.<ref>Thornton (2015), 300–309; Tait, 80–81</ref> Eden najpomembnejših predmetov v zbirki je ''Ghisijev ščit'', paradni ščit, ki nikoli ni bil namenjen uporabi v boju, izdelal pa ga je Giorgio Ghisi, ki je bil hkrati zlatar in pomemben grafik. Ima podpis in datum 1554. Z ročajem meča iz leta 1570 in je zdaj v Madžarskem narodnem muzeju v Budimpešti, je to edina ohranjena Ghisijeva damaščanska kovina. Ščit je iz reliefno vkovanega železa, nato pozlačen in delno posrebren. Ima zapleteno zasnovo s prizorom spopadajočega se jezdeca v sredini, znotraj okvirja, okoli katerega so še štirje okvirji z alegoričnimi ženskimi figurami, pri čemer okvirji sami vključujejo drobne in natrpane teme v veliko manjšem obsegu iz Iliade in starodavne mitologije, intarziran v zlatu. Drugi večji kosi so kompleti lončka in umivalnika, pri čemer umivalnik v tem kontekstu pomeni veliko posodo ali krožnik, ki so ga pari služabnikov nosili naokoli, da so si gostje umili roke, ne da bi zapustili mizo. Vendar primerki v zbirki verjetno niso bili nikoli uporabljeni za to, ampak so bili namenjeni izključno za prikaz na kredencah; običajno so bazeni precej plitvi za dejansko uporabo. To so bili morda najveličastnejši tip krožnikov z velikimi površinami, kjer je v okrasju lahko divjala manieristična inventivnost. Bile so drage že zaradi teže plemenite kovine, ki ji je bilo dodanega ogromno časa visoko usposobljenih srebrnarjev. Komplet Aspremont-Lynden v zapuščini je dokumentiran v tej družini od leta 1610, približno 65 let po tem, ko je bil izdelan v Antwerpnu, in tehta nekaj manj kot pet kilogramov.<ref>Thornton (2015), 276–279; Tait, 63; [https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=33042&partId=1 BM collection database, WB.90 (basin)], [https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=33037&partId=1 BM collection database, WB.89 (ewer)], both accessed 31 December 2014</ref> <gallery mode="packed" widths="200px" heights="200px"> File:Waddesdon bequest British MuseumDSCF9661 03.JPG|Dve visoki pokriti skodelici nojevih jajc z nosilci v srebrno-pozlačeni barvi File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 15.JPG|Zgornji del srebrno pozlačene posode Aspremont-Lynden, WB.89, Antwerpen, sredina 16. stoletja File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9790 07.JPG|Damascirana železna plošča za barding, ki prikazuje Marcusa Curtiusa, WB.15, Milano, 1560–70 File:Waddesdon Bequest British Museum DSCF9660 07.JPG|Detajl Ghisijevega ščita; groteskna glava v večjem merilu nad Horacijem na mostu v manjšem File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 14.JPG|Del kompleta 12 srebrno pozlačenih tazze, Augsburg, konec 16. stoletja File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 16.JPG|Olimpijski prizori na bazenu File:Waddesdon bequest British MuseumDSCF9661 12.JPG|Ewer z bazenom zgoraj, nemščina, 1559 File:Waddesdon bequest British MuseumDSCF9661 15.JPG|Zvon Wenzela Jamnitzerja, nekoč v lasti Horacea Walpola in obravnavan spodaj </gallery> == Renesančni emajli == [[File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 05.JPG|thumb|Detajl emajlirane posode, [[Limoges]], sredina 16. stoletja, pripisan Jeanu de Courtu WB.33]] Čeprav Waddesdonska zapuščina vsebuje dva zelo pomembna srednjeveška predmeta z emajlom in veliko nakita in okrašenega jedilnega pribora močno uporablja emajl, je velika večina predmetov, ki jih lahko imenujemo 'emajli', v francoskem slogu iz 16. stoletja, ki ga je vodil poslikan limogeški emajl, namesto [[champlevé]] emajl, po katerem je bil [[Limoges]] znan v obdobju romanike. Nova tehnika je ustvarila kose, poslikane z zelo podrobnimi figurativnimi prizori ali okrasnimi shemami. Tako kot pri italijanski [[majolika|majoliki]] so podobe večinoma črpane iz klasične mitologije ali alegorij, čeprav zapuščina vključuje nekaj starozaveznih prizorov, kompozicije pa so bile zelo pogosto črpane iz nemških, francoskih ali italijanskih grafik. Emajli so bili proizvedeni v delavnicah, ki so pogosto obstajale v isti družini več generacij, in so pogosto podpisani v emajlu ali prepoznavni, vsaj kar zadeva družino ali delavnico, po luknjačih na zadnji strani plošč, pa tudi po slogu. Vodilni umetniki, predstavljeni v zbirki, so Suzanne de Court, Pierre Reymond, Jean de Court, Pierre Courtois in Léonard Limousin.<ref>Tait, 42–49; Thornton (2015), 108–125</ref> Emajli so bili izdelani kot predmeti, kot so svečniki, posode in ogledala, pa tudi kot plošče, ki so jih vključili v druge predmete, kot so skrinjice. Zbirka vključuje vse te vrste, tako z nenameščenimi ploščami kot s skrinjicami, opremljenimi s ploščami. Vesele groteske, ilustrirane na desni, so na hrbtni strani velike posode, katere glavna stran prikazuje živobarvno upodobitev uničenja faraonove vojske v Rdečem morju. Oba modela sta tesno vzporedna, ne da bi bila natančno kopirana, v kosih v drugih zbirkah, predvsem v eni v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. Dizajni prav tako temeljijo na tiskovinah, vendar so jih emajlerji prilagodili svojim delom.<ref>Vincent, 16–25, especially 18–19, 22</ref> ''Skrinjica Sibil'' je dovršena majhna skrinjica na zaklepanje z ogrodjem iz srebrne pozlate in dragih kamnov, obložena s ploščami iz [[grizaj]]a z zlatimi odtenki in odtenki mesa. Predstavlja prefinjen dvorni okus okoli leta 1535 in je bil verjetno namenjen damskim draguljem. Večina takih kompletov emajliranih vložkov je izgubila nastavitve, ki so jim bile namenjene.<ref>Thornton (2015), 108–115; [https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=35873&partId=1 The British Museum Collection online]</ref> <gallery mode="packed" widths="200px" heights="200px"> File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 03.JPG|''Cezarjev triumf'', Limoges c. 1550, pripisana Pierru Reymondu, ena v nizu File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9790 06.JPG|Diane de Poitiers, v vozu, ki ga vlečejo levi, Limoges ok. 1600, pripisano Francoisu Limousinu, WB.39 File:Брытанскі музей 2014 24 (cropped).JPG|Jupiter, obdan z brajočimi kleriki z oslovskimi ušesi, zadaj WB.30 File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 07.JPG|Detajl posode s prizorom iz knjige ''Razodetja'', Limoges ok. 1580, pripisano Pierru Courtoisu </gallery> == Nakit == [[File:Waddesdon Bequest, British Museum DSCF9632 10.JPG|thumb|Obesek z nameščenim hipokampom, verjetno Pariz, začetek 19. stoletja, WB.156]] Poudarek nakita je zelo močan na spektakularnih značkah in visečih draguljih iz pozne renesanse v tako imenovanem 'španskem slogu', ki je bil sprejet po vsej Evropi med približno 1550 in 1630, z uporabo draguljev skupaj z zlatom in emajlom za ustvarjanje bleščeče drobne skulpture. Prvotno so jih nosili tako moški kot ženske, toda kolekcija skupine Waddesdon je bila izbrana za prikaz (in v posebej moškem okolju) namesto za nošenje, razen na občasnih modnih plesih, takratni modi. Skupina izkazuje malo zanimanja za drage kamne in bisere zaradi njih samih. Čeprav so takšni kosi preživeli pogosteje kot slogi, ki poudarjajo drage kamne in masivno zlato, ki so bili običajno reciklirani za svoje materiale, ko se je moda spremenila, je povpraševanje zbirateljev iz 19. stoletja močno preseglo ponudbo avtentičnih ostankov in veliko kosov vključuje veliko dela iz tega obdobje.<ref>Thornton (2015), 202–247; Tait, 50–51</ref> Pri mnogih kosih pa ni enostavno določiti datuma ali države izdelave. Pri najbolj znanem dragulju v zbirki, ''Lyte Jewel'', ni takšnih težav, saj so ga izdelali v Londonu in ga leta 1610 podaril Thomasu Lyteu iz Lytes Caryja v Somersetu angleški kralj [[Jakob I. Angleški|Jakob I.]], ki je ljubil velike dragulje in jih podaril drugim. Lyte ni bil reden na dvoru, vendar je sestavil družinsko drevo, ki je sledilo Jakobovemu poreklu nazaj do legendarnega Trojanca, Bruta. Dragulj vsebuje miniaturni portret kralja Nicholasa Hilliarda, ki pa je zaradi ohranjanja zdaj odstranjen iz dragulja. Lyte nosi dragulj na portretu iz leta 1611, ki prikazuje padec pod glavnim ovalnim nizom s tremi diamanti, ki so bili pred letom 1882. Sprednja platnica ima dovršen odprt dizajn z Jakobovim monogramom IR, medtem ko ima zadnja stran zelo fino izdelan okras iz emajla. En obesek v obliki luči z majhnim križanjem v notranjosti je bil izdelan v Mehiki v 16. stoletju in je glede na primerjavo z drugimi kosi morda prvotno vključeval mehiško delo s perjem, predkolumbovsko umetnost, katere obrtnike so španski misijonarji zaposlovali v delavnicah za izvoz luksuznih predmetov. <gallery mode="packed" widths="250px" heights="250px"> File:Waddeston Bequest, British Museum DSCF9611 10.JPG|Obesek z nameščenim Kupidom, Nemščina, pozno 16. stoletje, WB.160 File:Waddesdon Bequest, British Museum DSCF9632 07.JPG|Emajlirana prevleka angleškega medaljona, 1630, z miniaturo kraljevega generala sira Bevila Grenvilla, WB.168 File:Waddeston Bequest, British Museum DSCF9611 08.JPG|Obesek z bojevnikom na konju, Nemščina, sredina 16. stoletja, WB.161 File:Waddesdon Bequest, British Museum DSCF9632 09.JPG|Zadnja stran dragulja Lyte </gallery> == Predmeti izpred renesanse == [[File:Front View of Thorn Reliquary.jpg|thumb|upright|Relikviarij Svetega Trna]] Zbirka vključuje eklektično skupino predmetov zelo visoke kakovosti, ki so nastali pred renesanso. Najstarejši predmeti so niz štirih helenističnih bronastih medaljonov z glavami, ki štrlijo v zelo visokem reliefu, spodaj pa visijo okrogli ročaji. Te izvirajo iz stoletja pred Kristusom in izvirajo iz grobnice v sodobni Turčiji ter so bile pripomočki za kakšen lesen predmet, morda skrinjo. Glave so identificirane kot Ariadna, Dioniz, Perzefona in Pluton.<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=40006&partId=1 BM collection database, WB.1 a–d], accessed 28 December 2014. In Read WB.1 and WB.2 are each a pair. The dates and identifications have changed: Read dates them to "about 280 BC", Tait, 13, to the 2nd century BC.</ref> Izrezljano telo iz [[ahat]]a WB.68 je morda poznorimsko in je obravnavano spodaj. Palmerjeva skodelica je pomembna zgodnja islamska steklena skodelica, izdelana okoli leta 1200 v Siriji ali morda Egiptu in poslikana z emajli. V istem stoletju je v Franciji dobila steblo in nogo iz srebra in kamenega kristala. Pod poetičnim arabskim napisom, ki hvali pitje vina, je sedeči princ, ki drži skodelico ali kozarec, ob strani pet stoječih spremljevalcev, dva igrata na kastanjete, drugi pa držijo orožje. Skodelica je kot zgodnja podoba, poslikana z emajlom, izjemno redka v islamskem steklu, čeprav so podobne podobe najdene v posodi Mina'i, poslikani perzijski keramiki tega obdobja. Obstaja peščica primerljivih zgodnje islamskih steklenih skodelic z emajlom, ki so preživele v starih evropskih zbirkah, kot je Luck iz Edenhalla v muzeju Viktorije in Alberta in drugi v Zelenem trezorju v Dresdnu in Louvru, drugi pa so zabeleženi v starih inventarjih. Pogosto so ti v Evropi, kot tukaj, dobili novo nogo v kovini.<ref>Thornton (2015), 96–103; [https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=42333&partId=1 BM collection database, WB.53], accessed 28 December 2014</ref> Tu je tudi velika mošejska svetilka z emajliranim okrasjem iz poznega 14. stoletja. [[Romanska umetnost|Romansko umetnost]] predstavlja nenavadno velik limogeški relikviarij iz emajla v običajni obliki skrinje, kot dvokapna hiša. To je bilo narejeno okoli leta 1170 za hrambo relikvij svete Valerije iz Limogesa, device mučenice iz rimskega obdobja, ki je bila najpomembnejša lokalna svetnica v Limogesu, ključnem središču romanskega ''champlevé'' emajla. Njena zelo vizualna zgodba je pripovedovana v več prizorih, ki uporabljajo široko paleto barv, pri čemer je preostali del prednje ploskve okrašen v 'vermikularnem' slogu, s prostorom med figuro, ki je zapolnjen z motivi na zlati podlagi. Po legendi je bila sv. Valerija svetnica s cefaloforjem, ki je po tem, ko so ji odsekali glavo, odnesla svojo glavo, da bi jo dala svojemu škofu, svetemu Martialu, ki jo je spreobrnil.<ref>Thornton (2015), 87–95; [https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=42331&partId=1 BM collection database, WB.19], accessed 28 December 2014; Tait, 13–16</ref> Obstaja veliko več predmetov v [[gotska umetnost|gotskem slogu]] in kot je značilno za severno Evropo, nekateri od njih izvirajo daleč iz 16. stoletja in jih je treba obravnavati kot pripadnike severne renesanse. Vendar pa najpomembnejši srednjeveški predmet in verjetno najpomembnejši posamezen kos v zbirki, čeprav iz obdobja pozne gotike, v svojem slogu nima nič strogo gotskega in v tem pogledu predstavlja zelo napreden dvorni okus. To je relikviarij Svetega trna, ki je bil verjetno ustvarjen v 1390-ih v Parizu za princa Ivana Valoisa, vojvodo Berryjskega, da bi hranil relikvijo Trnove krone. Je eno od majhnega števila velikih zlatarskih del ali ''joyaux'', ki so preživeli iz ekstravagantnega sveta dvorov kraljeve družine [[Valoijci|Valois]] okoli leta 1400. Izdelan je iz zlata, bogato okrašen z dragulji in biseri ter uporablja tehniko emajliranja ''en ronde bosse'' ali 'v krogu', ki je bil pred kratkim razvit ob izdelavi relikviarija, da bi ustvaril skupaj 28 tridimenzionalnih figur, večinoma v belem emajlu.<ref>Cherry, throughout; Tait, 19–23</ref> V nasprotju s tem sta bila dva zelo dovršena kovinska pokrova za zakladne vezave Epistole in Evangelijev za veliki oltar velike cerkve, verjetno [[Glavna cerkev v Ulmu|Ulm Minster]], narejena okoli leta 1506, vendar sta polna koničastih gotskih arhitekturnih podrobnosti, čeprav so številne figure v visokem reliefu na meji renesančnega sloga.<ref>Gospel book cover: [https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=33567&partId=1 BM collection database, WB.87]; epistle book cover: [https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=33045&partId=1 BM collection database, WB.88], both including long "Curator's comments", accessed 28 December 2014; Tait, 31 regards the pair as the front and rear covers of a single Gospel book.</ref> Obstajata dva nemška kipa svetnikov v lesu, v približno polovici naravne velikosti, iz desetletij okoli leta 1500 in večje število miniaturnih rezbarij iz pušpana. Sem spadajo 'molitveni orehi' izjemne kakovosti iz let okoli 1510 do 1530. To so majhne lesene 'kroglice', ki se odprejo in razkrijejo rezbarije verskih prizorov, ki se prilegajo na desetine majhnih figur v prostor dva ali tri centimetre premera in so bili modni med kraljevimi družinami in bogataši; očitno so jih izdelovali na severu Nizozemske. Zdi se, da so bili pogosto obešeni na pasove ali so bili del rožnega venca; drugi imajo še vedno bakrene torbice. Tehnična zvijača pri njihovi izdelavi je, da je glavni izrezljani prizor narejen na manjši polobli, ki omogoča dostop od zadaj, ki je bila nato postavljena v glavno poloblo. <gallery mode="packed" widths="250px" heights="250px"> File:Hellenistic door handle DSCF9673 Waddesdon bequest, British Museum 05.JPG|Helenistično bronasto okovje s Plutonom in Perzefono File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9790 12.JPG|Sveta Valerija kot cefalofor, ki nosi lastno glavo svojemu škofu, svetemu Martialu File:Palmer cup DSCF9673 Waddesdon bequest, British Museum.JPG|Sedeči princ na ''Palmerjevem pokalu'' File:Holy Thorn Reliquary.jpg|Vstajenje mrtvih na dnu relikviarija Svetega trna </gallery> == Kosi kristalov in kamnov == V zbirki je sedem steklenih posod, večje pa je število kosov iz prozornega kamenega kristala ali [[kremen]]a, minerala, ki bi ga zlahka vzeli za steklo. To je bil vedno veliko bolj dragocen in prestižen material, ki je spadal med poldrage kamne. Ker potrebuje zelo potrpežljivo brušenje in vrtanje, ga je veliko težje obdelati kot steklo (čeprav ga je zato težje zlomiti, ko je končano), kosi pa vključujejo nosilce ali podlage iz plemenite kovine, ki jih nima nobeno pravo steklo; niti kosi gorskega kristala niso poslikani. Readov katalog združuje te in druge kose iz poldragih kamnov s predmeti v zlatu, v nasprotju s 'srebrno ploščo', kar verjetno odraža, kako bi jih razvrstil renesančni zbiralec. V kristalu je deset kosov, v drugih kamnih pa devet. Dva kristalna kosa sta navadni ovalni plošči z vgraviranimi figurativnimi prizori, drugačna tradicija, ki sega do kosov, kot je [[Karolinška umetnost|karolinški]] ''[[Lotarinški kristal]'', prav tako v Britanskem muzeju. Leta 1902 je Readov katalog predlagal, da bo »ta del po vsej verjetnosti pritegnil največ pogledov, tako zaradi lepote primerkov kot zaradi njihove redkosti in posledične cene«; če je bilo takrat tako, verjetno stoletje kasneje ni tako. Nekateri kosi se zdaj štejejo za 19. stoletje ali večinoma tako in Reinhold Vasters, Van Meegeren renesančnega kovinarja sta zdaj odgovorna v več primerih. Široka nizka kristalna vaza s pokrovom ima vgravirano ime mogulskega cesarja [[Akbar]]ja in dolgo so mislili, da je nemška, vendar so jo poslali v Indijo kot diplomatsko darilo, saj so kovinski nosilci očitno v evropskem slogu. Zdaj velja za izvirno in izjemno redko mogulsko kristalno rezbarijo, ki so ji bili nosilci dodani v 19. stoletju, morda v Parizu. Vendar pa se kartuša z Akbarjevim imenom strokovnjakom ne zdi ustrezna za sodoben dvorni predmet, vaza v Indiji pa je bila verjetno izrezljana po njegovi vladavini (1556–1605), ime pa morda dodano še pozneje.<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=33929&partId=1 BM collection database, WB.79]</ref> <gallery mode="packed" widths="250px" heights="250px"> File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9779 10.JPG|Pokrita skodelica iz kamenega kristala, okoli 1600, WB.76[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=33163&partId=1&searchText=WB.76&page=1 WB.76] File:Aaaa DSCF9673 Waddesdon bequest, British Museum 09.JPG|Žad, začetek 17. stoletja, ročaj kasneje, WB.81, Milano ali Praga File:Milano o praga, cesto in cristallo di rocca intagliato con manico, 1600-1650 ca..JPG|Vedro iz gorskega kristala, začetek 17. stoletja, ročaj morda kasneje, WB.80 File:Nept DSCF9673 Waddesdon bequest, British Museum 10.JPG|Detajl srebrnega Neptuna v ohišju kristalnega dela, verjetno delo Reinholda Vastersa okoli 1865–70, kljub lažnim oznakam iz 16. stoletja na kovini. <ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=40217&partId=1 BM collection database, WB.122]</ref> </gallery> == Renesančno steklo == [[File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9779 15.JPG|thumb|upright|Pokal Deblín]] Poleg zgoraj opisanih dveh kosov islamskega stekla je pet renesančnih ali baročnih steklenih posod, vse nenavadne in izjemne kakovosti. Največ je beneškega stekla; ena je ulito neprozorno boemsko steklo (WB.56) z ''Neptunovim zmagoslavjem'' in je zdaj datirana v pozno 17. stoletje; je tudi dihroično steklo, ki spreminja barvo glede na to, ali je osvetljeno od spredaj ali od zadaj. Obstaja zelo redek kelih iz motnega turkiznega stekla z emajli (WB.55); to naj bi posnemalo ali predlagalo posodo iz še dražjega poldragega kamna. ''Pokal Deblín'' iz poznega 15. stoletja s svojim pokrovom je ena od majhne skupine posod, izdelanih v [[Murano|Muranu]] v Benetkah po nemškem ali srednjeevropskem okusu, ki se opira na tamkajšnje kovinske oblike. Ima poznejši napis v češčini, ki poziva, naj se pije za zdravje gospodov iz Deblína, blizu Brna, in je bil verjetno 'čaša dobrodošlice' tamkajšnjega gradu. == Italijanska majolika == Šest kosov poslikane italijanske majolike ali poslikane in s kositrom glazirane lončene posode so vsi večji od povprečja in ni nobene posode, ki je najpogostejša oblika majolike. Najzgodnejši kos je velik kip Fortune, ki stoji na delfinu in drži jadro, delo Giovannija della Robbia, narejen v Firencah okoli 1500–10.<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=38310&partId=1 BM collection database, WB.65], accessed 31 December 2015</ref> Gre za redkega predstavnika zgodnje do visoke italijanske renesanse v zapuščini. Drugi deli so iz poznejšega 16. stoletja. Najpomembnejši sta par velikih vaz s kačjim ročajem, visokih skoraj 60 cm, poslikanih z mitološkimi prizori, ki so jim bili dodani francoski pozlačeni podstavki in pokrovi malo preden jih je v Parizu kupil Horace Walpole za »Galerijo« v Strawberry Hill House v letih 1765–66. Zbiratelji iz 18. stoletja so takšnim kosom pogosto dodajali pozlačene nosilce, vendar jih je le malo ostalo na mestu. <gallery mode="packed" widths="250px" heights="250px"> File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9779 11.JPG|Kelih iz neprozornega turkiznega stekla s prebarvanim emajlom (WB.55) File:Urbino, bottega fontana, fiasca, 1560-70 ca..JPG|Romarska steklenica iz majolike, 1560–70 File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9814 09.JPG|Fortuna, ki stoji na delfinu, v majolici, Firence, 1500–10 File:Urbino, orcio con motivo classico, 1560-70 circa.JPG|Ena od vaz iz majolike Horacea Walpola, 1565–71, s pariškim ormolujem </gallery> == Druge vrste predmetov == Zbirka vključuje številne druge predmete, vključno z nekaj puškami, meči in vojaško ali lovsko opremo. Obstaja tudi nemški medeninasti »lovski koledar« z več tankimi listi, ki se razpirajo. Sem spadajo vdolbine, napolnjene z voskom, ki navdušenemu lovcu omogočajo, da v velikem obsegu posname svoje vreče volka, medveda, jelena, merjasca in zajca ter predstavo svojih psov. Majhna omarica z 11 predali (plus drugimi skrivnimi) je narejena kot klasična fasada ali morda gledališki oder s kulisami; dekoracija je večinoma damaščansko železo in je milansko delo iz 16. stoletja.<ref>[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/collection_object_details.aspx?objectId=42629&partId=1 BM collection database, WB.16], accessed 31 December 2014</ref> Poleg zgoraj obravnavanih starejših lesorezov obsega zapuščina več majhnih, večinoma nemških renesančnih portretov kot rezbarije v lesu, bodisi v reliefu bodisi v okrogli obliki. Ti so zelo visoke kakovosti in vključujejo dva miniaturna doprsna kipa Conrada Meita Philiberta II., vojvode Savojskega, ki je umrl mlad, preden je bil doprsni kip izdelan, in njegove habsburške žene Marjete Avstrijske.[71] Obstaja tudi nekaj portretov v medaljonih iz zelo mehkega kamna, ki omogoča fine podrobnosti, in en alegorični prizor, pripisan Petru Flötnerju. <gallery mode="packed" widths="250px" heights="250px"> File:Waddesdon Bequest British Museum DSCF9660 15.JPG|Intarzirana kopita dveh nemških pušk File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9790 03.JPG|Miniatura pušpana, nemščina, 1544 File:Portrait DSCF9733 Waddesdon bequest British Museum 12.JPG|Portretna miniatura v kamnu, 1544, Sigmund Pfinzing, star 79 let, WB.255 File:Waddesdon bequest British Museum DSCF9779 01.JPG|Emajlirana zlata miniatura Fredericka Henryja, princa Oranskega, 1627, WB.173 </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== *Cherry, John. ''The Holy Thorn Reliquary'', 2010, British Museum Press (British Museum objects in focus), {{ISBN|978-0-7141-2820-7}} *Charles Hercules Read, ''The Waddesdon Bequest: Catalogue of the Works of Art bequeathed to the British Museum by Baron Ferdinand Rothschild, M.P., 1898'', 1902, British Museum, [https://archive.org/details/waddesdonbeques00readgoog Fully available on the Internet Archive] The catalogue numbers here are still used, and may be searched for on the BM website as "WB.1" etc. *John Shearman, ''Mannerism'', 1967, Pelican, London, {{ISBN|978-0-14-020808-5}} *Tait, Hugh, ''The Waddesdon Bequest'', 1981, British Museum Publications, {{ISBN|978-0-7141-1357-9}} *Thornton, Dora (2001), "From Waddesdon to the British Museum: Baron Ferdinand Rothschild and his cabinet collection", ''Journal of the History of Collections'', 2001, Volume 13, Issue 2, pp. 191–213, doi: 10.1093/jhc/13.2.191 *Thornton, Dora (2015), ''A Rothschild Renaissance: The Waddesdon Bequest'', 2015, British Museum Press, {{ISBN|978-0-7141-2345-5}} *Vincent, Clare, in ''The Robert Lehman Collection: Decorative arts. XV'' (Volume 15 of The Robert Lehman Collection, Metropolitan Museum of Art; several authors), 2012, Metropolitan Museum of Art, {{ISBN|978-1-58839-450-7}}, [https://books.google.com/books?id=Frs7PWWV7xsC&pg=PA16 google books] == Zunanje povezave == {{Commons category|Room 2A, British Museum}} *[https://www.youtube.com/watch?v=r8sev6FVCFU#t=60 British Museum video on the new display], with the curator Dora Thornton (6.27 minutes) *[https://web.archive.org/web/20150612173841/http://blog.britishmuseum.org/2015/06/12/a-rothschild-renaissance-reimagining-the-waddesdon-bequest/ "A Rothschild Renaissance: reimagining the Waddesdon Bequest"], British Museum blogpost, by Dora Thornton, Curator of the Waddesdon Bequest and Renaissance Europe, British Museum *[https://www.britishmuseum.org/explore/galleries/themes/room_2a_waddesdon_bequest.aspx British Museum "Explore" feature] on the 2015 display *[http://britishmuseum.tumblr.com/tagged/waddesdon British Museum on tumblr.com], features on 7 Waddesdon Bequest objects *For the boxwood carvings: [http://www.ebts.org/wp/?p=1560 "The Waddesdon Bequest at the British Museum Part 1 by Mark V Braimbridge"] and [http://www.ebts.org/wp/?p=1556 Part 2], website of the European Boxwood and Topiary Society, reprinted from their journal ''Topiarius'' Vol. 14 Summer 2010 pp. 15–17, and ''Topiarius'' Vol. 15 (2011) pp. 20–23. Good photos of the boxwood carvings. *[https://www.telegraph.co.uk/culture/art/11605250/The-Rothschild-treasures-given-centre-stage-at-the-British-Museum.html "The Rothschild treasures given centre stage at the British Museum"], by Mick Brown, ''The Daily Telegraph'', 16 May 2015, accessed 23 May 2015 [[Kategorija:Britanski muzej]] [[Kategorija:Dekorativna umetnost]] [[Kategorija:Renesančna umetnost]] [[Kategorija:Francoski barok]] lk4c6rgff3mlc8qzih00ae7mkyu3kii 0 557926 6749895 6558844 2026-09-13T05:04:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek |title=<!-- Title to display, if other than page name --> |image=File:Francis Scott Key Bridge and Cargo Ship Dali NTSB view.jpg|image_upright=|image_alt=''Dali'' in ruševine mostu na njenem premcu|caption=|time=01:27|timezone=[[Eastern Time Zone|EDT]]|duration=<!-- {{duration|h=x|m=x|s=x}} or {{time interval|date1|date2|options}} -->|date={{start date and age|2024|3|26|}}|Location=[[Baltimore]], [[Maryland]], [[Združene države Amerike]]|coordinates={{koord novi|39|13|1|N|76|31|42|W|type:landmark_region:US-MD_source:enwiki|display=inline,title}}|type=Zrušitev mostu|cause=Izguba pogona na ladji, kar povzroči trk z mostom in njegovo zrušitev.<ref name="auto1">{{navedi splet |date=2024-03-26 |title=What we know about Baltimore Key Bridge collapse as seven people still missing |url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/baltimore-bridge-ewk-b2518798.html |access-date=2024-03-26 |website=The Independent |language=en}}</ref>|first_reporter=|filmed_by=|casualties1=|casualties2=|casualties3=|reported deaths=6 (pogrešani,<ref name="BBC News-3" /> razglašeni za mrtve)|reported injuries=Najmanj 1<ref name="CNN"/>|reported missing=|reported property damage=*Zrušitev mostnih razponov *Požar in druge poškodbe na ladji ''Dali'' *Vsaj 7 potopljenih vozil}} '''Zrušenje mostu Francis Scott Key''' je nesreča, pri kateri so se 26. marca 2024 ob 01:27 [[UTC−05:00|EDT]] (05:27 [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]) po trku tovorne ladje ''Dali'' v enega izmed stebrov zrušili glavni razponi mostu Francis Scott Key Bridge v metropolitanskem območju [[Baltimore|Baltimora]] v [[Maryland|Marylandu]] v Združenih državah.<ref name="CNN2">{{Navedi novice|last=Alonso|first=Melissa|last2=Wolfe|first2=Elizabeth|date=March 26, 2024|title=Rescuers are searching for at least 7 people in the water after Baltimore bridge collapse, official says|url=https://www.cnn.com/2024/03/26/us/baltimore-key-bridge-collapse-tuesday/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326081517/https://www.cnn.com/2024/03/26/us/baltimore-key-bridge-collapse-tuesday/index.html|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=[[CNN]]}}</ref><ref>{{Navedi novice|date=March 26, 2024|title=Part of Francis Scott Key Bridge in Baltimore collapses after being hit by large ship; cars in water|url=https://www.cbsnews.com/news/francis-scott-key-bridge-baltimore-collapse-container-ship/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326083604/https://www.cbsnews.com/news/francis-scott-key-bridge-baltimore-collapse-container-ship/|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=[[CBS News]]}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Yoon|first=John|date=March 26, 2024|title=Cargo Ship Hits Key Bridge in Baltimore, Triggering Partial Collapse|url=https://www.nytimes.com/2024/03/26/us/ship-hits-baltimore-key-bridge.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326072440/https://www.nytimes.com/2024/03/26/us/ship-hits-baltimore-key-bridge.html|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=[[The New York Times]]}}</ref> Predstavniki gasilske službe Baltimora so poročaili, da je ob zrušitvi v vodo padlo najmanj sedem vozil.<ref>{{Navedi novice|last=Wells|first=Ciara|date=March 26, 2024|title=Part of Key Bridge in Baltimore collapses after large boat collision, vehicles submerged|url=https://wtop.com/baltimore/2024/03/key-bridge-in-baltimore-collapses-after-hitting-large-boat/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326100946/https://wtop.com/baltimore/2024/03/key-bridge-in-baltimore-collapses-after-hitting-large-boat/|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|publisher=[[WTOP-FM|WTOP]]}}</ref> Iz reke so potegnili dve osebi; ena je zdravniško pomoč odklonila, druga pa so v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnico. Najmanj šest ljudi je bilo pogrešanih,<ref name="BBC News-3">{{Navedi novice|title=Baltimore Key Bridge: Rescuers searching river after Baltimore bridge collapse|url=https://www.bbc.com/news/live/world-us-canada-68663071|date=26 March 2024|accessdate=26 March 2024|work=BBC News|quote=(14:15 UTC) Six people are unaccounted for, officials tell reporters. This is down from a previous report of seven.}}</ref> a so kasneje iskanje preklicali in pogrešane razglasili za mrtve.<ref name=":0">{{navedi novice |last1=Jester |first1=Julia |last2=Smith |first2=Patrick |last3=Siemaszko |first3=Corky |last4=Helsel |first4=Phil |date=March 26, 2024 |title=6 workers presumed dead after cargo ship crash levels Baltimore bridge, company says |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/maryland-bridge-collapse-francis-scott-key-bridge-boat-baltimore-rcna145047 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240326090329/https://www.nbcnews.com/news/us-news/maryland-bridge-collapse-francis-scott-key-bridge-boat-baltimore-rcna145047 |archive-date=March 26, 2024 |access-date=March 26, 2024 |publisher=[[NBC News]]}}</ref> == Ozadje == [[Slika:The_Francis_Scott_Key_Bridge_(Baltimore).jpg|sličica| Most pred trkom leta 2015, pogled gorvodno. ''Dali'' je zadela četrti steber z leve.<ref name="BBC News">{{Navedi novice|title=Baltimore Francis Scott Key Bridge collapse: What we know about ship and bridge|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-us-canada-68664664|accessdate=26 March 2024|work=BBC News|date=26 March 2024}}</ref>]] Most Francis Scott Key Bridge, prvotno Outer Harbour Crossing, je bil [[Jeklo|jeklen]] most z nosilci v obliki loka. Odprt je bil leta 1977 in se je raztezal čez reko Patapsco, ključno ladijsko pot v pristanišče Baltimore.<ref name="Associated Press">{{Navedi novice|last=Skene|first=Lea|date=March 26, 2024|title=Francis Scott Key Bridge in Baltimore collapses after ship struck it, sending vehicles into water|url=https://apnews.com/article/baltimore-bridge-collapse-53169b379820032f832de4016c655d1b|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326110240/https://apnews.com/article/baltimore-bridge-collapse-53169b379820032f832de4016c655d1b|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=Associated Press}}</ref> Ladijska pot je ena najbolj obremenjenih v Združenih državah;<ref name="France 24" /> po njej se je leta 2023 prepeljalo več kot 444.000 potnikov in 52,3 milijona ton tujega tovora v vrednosti 80 milijard dolarjev.<ref name="ap2">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/baltimore-bridge-collapse-53169b379820032f832de4016c655d1b|title=Baltimore bridge collapses after powerless cargo ship rams into support column; 6 people are missing|website=Associated Press|date=26 March 2024}}</ref> Most je bil tudi del baltimorske obvoznice Interstate 695.<ref name="Associated Press" /> Most je bil dolg 2,6 km in s štirimi pasovi, po dva v vsako smer,<ref name="CNN">{{Navedi novice|title=Rescuers are searching for multiple people in the water after Baltimore bridge collapse, report says|url=https://edition.cnn.com/2024/03/26/us/baltimore-key-bridge-collapse-tuesday/index.html|accessdate=March 26, 2024|work=CNN|date=March 26, 2024}}</ref> v povprečju ga je dnevno prevozilo 34.000 vozil.<ref name="France 24">{{Navedi novice|title=Major US bridge collapses as cargo ship plows into pylon|url=https://www.france24.com/en/live-news/20240326-major-baltimore-bridge-collapses-after-ship-collision|accessdate=March 26, 2024|work=France 24|date=March 26, 2024}}</ref> ''Dali'' je [[kontejnerska ladja]], zgrajena leta 2015, z dolžino 300 m, 48 m širine in 12,2 m ugreza in 22 člani posadke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vesselfinder.com/vessels/details/9697428|title=DALI, Container Ship - Details and current position - IMO 9697428 - VesselFinder|website=www.vesselfinder.com}}</ref> Ladja je registrirana v Singapurju in je v lasti grškega podjetja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.balticshipping.com/vessel/imo/9697428|title=DALI, Container ship, IMO 9697428|accessdate=March 26, 2024}}</ref> Leta 2016 je ladja zadela pomol v pristanišču Antwerpen, kar je zahtevalo popravila, poškodovanih v incidentu ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Mega container ship Dali Allided with berth at Port of Antwerp|url=https://www.vesselfinder.com/news/6675-VIDEO-Mega-container-ship-Dali-Allided-with-berth-at-Port-of-Antwerp|website=www.vesselfinder.com|publisher=Vessel Finder|accessdate=March 26, 2024|language=en|date=July 14, 2016|archive-date=2024-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20240326074348/https://www.vesselfinder.com/news/6675-VIDEO-Mega-container-ship-Dali-Allided-with-berth-at-Port-of-Antwerp|url-status=dead}}</ref> ''Dali'' je pred trkom iz Paname priplula v ZDA; 19. marca 2024 je prispela v New York, preden je 23. marca prispela v Baltimore.<ref name="Moses">{{Navedi novice|last=Moses|first=Claire|last2=Gross|first2=Jenny|title=The Dali was just starting a 27-day voyage.|url=https://www.nytimes.com/2024/03/26/us/dali-ship-baltimore-bridge.html|accessdate=March 26, 2024|date=March 26, 2024}}</ref> Od 26. marca dalje je ladjo najelo logistično podjetje [[Maersk]].<ref name="Moses" /> Vsi člani posadke so bili indijski državljani,<ref>{{Navedi splet|title=Baltimore bridge: All Indian crew on container ship that brought Baltimore bridge down - The Economic Times|url=https://m.economictimes.com/news/india/crew-of-container-ship-that-collided-with-baltimore-bridge-all-indian-company/articleshow/108796636.cms|accessdate=2024-03-26|website=m.economictimes.com}}</ref> ladjo pa sta krmarila dva lokalna [[Pilot (pomorstvo)|pomorska pilota]].<ref name="BBC News" /> Glavni ladijski kanal pod mostom je bil ocenjen na 15 metrov globine, medtem ko grafikon Nacionalne uprave za oceane in atmosfero 12281<ref>{{Navedi splet|url=https://www.charts.noaa.gov/OnLineViewer/12281.shtml|website=NOAA Chart 12281|accessdate=26 March 2024|title=Chart 12281}}</ref> kaže, da globina pri podporah mostu znaša približno 9,1 m. Po podatkih NOAA je imela voda v času trka 8 °C.<ref name="Associated Press" /> == Zrušitev == {{wide image|2024 Francis Scott Key Bridge collapse.svg|600px|{{legend|#f60|Točka trka|outline=#f60}}{{legend|#f00|Zrušeni razponi}} Porušeni del mostu vsebuje tri razpone pod jeklenimi nosilci in še tri proti severovzhodu (desno).<ref name="cnn2" />}} ''Dali'' je 26. marca 2024 ob 00:44 EDT zapustila pristanišče Baltimore<ref>{{Navedi novice|title=Baltimore Key Bridge: Rescuers searching river after Baltimore bridge collapse|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-us-canada-68663071?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6602ad2d3c0b7a6946ae39c9%26Map%20shows%20route%20of%20container%20ship%262024-03-26T11%3A38%3A14.409Z&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:6983cd7d-e858-4adf-9505-ebad6f7cecc3&pinned_post_asset_id=6602ad2d3c0b7a6946ae39c9&pinned_post_type=share|accessdate=March 26, 2024|work=BBC News|date=March 26, 2024}}</ref> proti [[Kolombo|Colombu]] na Šrilanki.<ref>{{Navedi novice|last=Kassam|first=Ashifa|date=March 26, 2024|title=Baltimore Key Bridge collapse: vehicles fall into water after being hit by ship|url=https://www.theguardian.com/us-news/2024/mar/26/baltimore-francis-scott-key-bridge-collapses-after-boat-collision|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326104101/https://www.theguardian.com/us-news/2024/mar/26/baltimore-francis-scott-key-bridge-collapses-after-boat-collision|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=The Guardian}}</ref> Kmalu zatem naj bi s plovila, na katerem sta bila že vkrcana dva [[Pilot (pomorstvo)|pilota]],<ref name="Associated Press" /> obvestili upravo za promet Marylanda, da je izgubilo nadzor nad plovilom zaradi izgube pogona in da je možen trk z mostom. Izdan je bil klic v sili, ki je omogočil ustavitev prometa čez most.<ref name="CNN2" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bostonherald.com/2024/03/26/cargo-ship-issued-mayday-before-hitting-baltimores-bridge-enabling-authorities-to-limit-traffic/|title=Baltimore bridge collapses after powerless cargo ship rams into support column; 6 people are missing|work=[[Boston Herald]]|agency=[[Associated Press]]|date=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024}}</ref><ref>[https://www.nytimes.com/live/2024/03/26/us/baltimore-bridge-collapse/35770705-4d05-5c4a-9414-440775b62df2?smid=url-share Live Updates: 6 People Are Missing in Baltimore Bridge Collapse] The New York Times</ref> Tik pred trkom so se na ladji za nekaj trenutkov ugasnile luči in nato spet prižgale. Pred trkom je bil viden tudi dim iz ''Dalija''.<ref name="BBC News" /> Ladja je v sklopu nujnih postopkov odvrgla sidra.<ref name="cnn2">{{Navedi novice|date=March 26, 2024|title=Cargo ship lost power before colliding with Baltimore bridge; 6 remain missing after collapse|url=https://edition.cnn.com/2024/03/26/us/baltimore-key-bridge-collapse-tuesday|accessdate=March 26, 2024|work=CNN}}</ref> Ob 01:27<ref name="auto">{{Navedi splet|date=2024-03-26|title=Live updates: Baltimore Key bridge collapses after ship collision|url=https://www.cnn.com/us/live-news/baltimore-bridge-collapse-03-26-24-intl-hnk/index.html|accessdate=2024-03-26|website=CNN|language=en}}</ref> je ladja s hitrostjo {{Convert|8|kn|km/h}} zadela podporni steber mostu.<ref name="ap2" /> Trk in delno zrušitev so posneli.<ref name="BBC News-2">{{Navedi novice|date=March 26, 2024|title=LIVE: Rescuers search for missing after ship destroys Baltimore bridge|url=https://www.bbc.com/news/live/world-us-canada-68663071|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326112157/https://www.bbc.com/news/live/world-us-canada-68663071|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=BBC News}}</ref> Podatki AIS kažejo, da je ladja ob 01:25 potovala s hitrostjo {{Convert|8,7|kn|km/h}}, nato zapustila kanal in upočasnila na {{Convert|6,8|kn|km/h}}.{{Original research inline|date=marec 2024}} Most se je zlomil na več mestih,<ref>{{Navedi novice|title=Baltimore bridge collapses after cargo ship collision|url=https://www.france24.com/en/americas/20240326-baltimore-bridge-collapses-after-cargo-ship-collision|accessdate=March 26, 2024|work=France 24|date=March 26, 2024}}</ref> posamezni deli pa so gledali iznad gladine, cestišča pa so se podrla ob podpornih stebrih. ''Dali'' je zajel ogenj,<ref name="Associated Press" /> del mostu pa se je ustavil na njenem [[Premec|premcu]], <ref name="CNN" /> zaradi česar se je ladja ustavila.<ref>{{Navedi novice|date=March 26, 2024|title=Baltimore Key Bridge collapse, in pictures|url=https://www.bbc.com/news/in-pictures-68664339|accessdate=March 26, 2024|work=BBC}}</ref> Tiskovni predstavnik gasilske službe Baltimora je dejal, da so bila na mostu v času zrušitve prisotna vozila, vključno z enim v velikosti traktorske prikolice.<ref name="Associated Press" /> Predstavnik prometne uprave Marylanda na prizorišču je reševalcem povedal, da je v času zrušitve najmanj 20 delavcev na mostu popravljalo luknje.<ref name="BBC News-2" /> Paul Wiedefeld, minister za promet Marylanda, je dejal, da so izvajalci v času zrušitve izvajali popravila betonskega cestišča.<ref>{{Navedi splet|last=Ebrahimji|first=Alisha|last2=Regan|first2=Helen|last3=Magramo|first3=Kathleen|last4=Radford|first4=Antoinette Radford|date=March 26, 2024|title=Baltimore Key Bridge collapses after ship collision: Live updates|url=https://www.cnn.com/us/live-news/baltimore-bridge-collapse-03-26-24-intl-hnk/index.html|accessdate=March 26, 2024|website=CNN|language=en}}</ref> Prebivalec, ki živi v bližini mostu, je dejal, da ga je prebudilo ropotanje, ki je nekaj sekund po zrušenju streslo njegovo bivališče, kar ga je spomnilo na potres.<ref name="ap2" /> Intervencijske ekipe so začele sprejemati klice [[9-1-1|911]] ob 01:30.<ref name="CNN" /> Baltimorska policijska uprava je bila o zrušenju obveščena ob 01:35. Župan Baltimora Brandon Scott je dejal, da je reševalno osebje na kraju dogodka<ref>{{Navedi novice|last=Smith|first=Patrick|date=March 26, 2024|title=Major bridge in Maryland collapses after being hit by a ship|url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/maryland-bridge-collapse-francis-scott-key-bridge-boat-baltimore-rcna145047|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326090329/https://www.nbcnews.com/news/us-news/maryland-bridge-collapse-francis-scott-key-bridge-boat-baltimore-rcna145047|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=NBC News}}</ref> in da je on na poti do prizorišča.<ref>{{Navedi novice|last=Regan|first=Helen|date=March 26, 2024|title=Baltimore bridge collapses after ship collision|url=https://edition.cnn.com/us/live-news/baltimore-bridge-collapse-03-26-24-intl-hnk/index.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326101922/https://edition.cnn.com/us/live-news/baltimore-bridge-collapse-03-26-24-intl-hnk/index.html|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=CNN News}}</ref> Pričela se je intervencija in iskanje pogrešanih.<ref name="BBC News-2" /> Ameriška obalna straža je v okviru reševalne akcije napotila čolne in helikopter.<ref name="CNN" /> V iskanje v reko padlih ljudi so bili napoteni tudi reševalni potapljači.<ref>{{Navedi novice|last=Shalvey|first=Kevin|date=March 26, 2024|title=Ship strikes Baltimore's Francis Scott Key Bridge causing partial collapse, Maryland officials say|url=https://abcnews.go.com/US/marylands-francis-scott-key-bridge-closed-traffic-after/story?id=108338267|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326090418/https://abcnews.go.com/US/marylands-francis-scott-key-bridge-closed-traffic-after/story?id=108338267|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|work=ABC News}}</ref> V reševanje je bilo vključenih skupno 50 potapljačev, razdeljenih v osem ekip.<ref name="cnn2" /> == Žrtve == Na tiskovni konferenci ob 06:30 EDT je poveljnik baltimorskih gasilcev James Wallace dejal, da so iz reke rešili vsaj dve osebi, od katerih je bila ena v zelo resnem stanju, druga oseba pa naj bi bila nepoškodovana.<ref>{{Navedi splet|last=Ng|first=Greg|date=March 26, 2024|title='Key Bridge is gone': Ship strike destroys bridge, state of emergency declared|url=https://www.wbaltv.com/article/baltimore-bridge-collapse-key-bridge/60303975|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240326110645/https://www.wbaltv.com/article/baltimore-bridge-collapse-key-bridge/60303975|archivedate=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024|website=WBAL|language=en}}</ref> Najmanj šest ljudi naj bi bilo pogrešanih.<ref name="CNN" /><ref>{{Navedi splet|first=Matthew|last=Loh|first2=Pete|last2=Syme|first3=Mikhaila|last3=Friel|first4=Mia|last4=Jankowicz|title=What we know about the container ship that crashed into the Baltimore bridge|url=https://www.businessinsider.com/what-we-know-dali-francis-scott-crash-collapse-maryland-bridge-2024-3|accessdate=2024-03-26|website=Business Insider|language=en-US}}</ref> Wallace je še povedal, da je [[sonar]] zaznal v reki potopljena vozila, in dodal, da intervencijske službe pri iskanju uporabljajo tudi brezpilotna letala in [[Infrardeče valovanje|infrardečo]] tehnologijo.<ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2024|title=Live updates: Baltimore Key bridge collapses after ship collision|url=https://www.cnn.com/us/live-news/baltimore-bridge-collapse-03-26-24-intl-hnk/index.html|accessdate=March 26, 2024|website=CNN|language=en}}</ref> Okoli 10.55 je Wallace potrdil, da je bilo pet vozil v rečni strugi označenih z infrardečo tehnologijo in bočnim sonarjem.<ref name="auto" /> Skupina Synergy Marine Group, ki upravlja ''Dali'', je sporočila, da je bilo za posadko ladje, vključno z dvema pilotoma, poskrbljeno, da ni utrpela nobenih poškodb ter da po incidentu ni prišlo do onesnaženja.<ref>{{Navedi splet|title='DALI', Francis Scott Key Bridge Incident|url=https://www.synergymarinegroup.com/dali-imo-9697428/|accessdate=2024-03-26|publisher=Synergy Marine Group|language=en}}</ref> == Posledice == Ameriški sekretar za promet Pete Buttigieg je dejal, da je v stiku z guvernerjem Marylanda Wesom Moorom in županom Scottom, da bi ponudil podporo ministrstva, voznikom pa svetoval sledenje obvozom.<ref>{{Navedi tvit|number=1772551277441888348|user=SecretaryPete|title=I've spoken with Gov. Moore and Mayor Scott to offer USDOT's support following the vessel strike and collapse of the Francis Scott Key bridge. Rescue efforts remain underway and drivers in the Baltimore area should follow local responder guidance on detours and response.|author-link=Pete Buttigieg|date=March 26, 2024|access-date=March 26, 2024}}</ref> Moore je nato zaradi katastrofe razglasil izredne razmere.<ref name="CNN" /> Wiedefeld je odredil prekinitev vseh ladijskih prevozov v in iz pristanišča Baltimore<ref>{{Navedi splet|url=https://maritime-executive.com/article/containership-hits-baltimore-bridge-causing-collapse-and-casualties|title=Containership Hits Baltimore Bridge Causing Collapse and Casualties|website=The Maritime Executive}}</ref> do nadaljnjega, čeprav naj bi kopenski objekti ostali odprti za tovornjake.<ref name="Associated Press" /> Ceste, ki vodijo v Baltimore prek poti v bližini mostu, so bile zaprte.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/interactive/2024/03/26/us/baltimore-key-bridge-collapse-maps.html|title=How the Key Bridge Collapsed in Baltimore: Maps and Photos|work=The New York Times|first=Weiyi|last=Cai|first2=Agnes|last2=Chang|first3=Lauren|last3=Leatherby|date=March 26, 2024|accessdate=March 26, 2024}}</ref> Cestni promet je lahko prečkal reko prek predorov Fort McHenry in Baltimore Harbour, a vozila z nevarnimi snovmi tu niso dovoljena.<ref name="BBC News" /> Opozorila o prometnih zastojih so bila izdana voznikom vse do [[Virginija|Virginije]].<ref name="ap2" /> Nesreča je tudi blokirala pomorski dostop do pristanišča Baltimore in v pristanišču ujela več plovil.<ref name="BBC News" /> Ob 08:09 je [[Zvezna uprava za letalstvo]] objavila vzpostavitev začasne omejitve letenja okoli zrušenega mostu, ki je veljala od 08:15, prepoved velja tudi za [[Vojaško brezpilotno letalo|brezpilotna letala]].<ref>{{Navedi splet|title=4/1803 NOTAM Details|url=https://tfr.faa.gov/save_pages/detail_4_1803.html|accessdate=2024-03-26|website=tfr.faa.gov}}</ref> O katastrofi je bil obveščen tudi predsednik [[Joe Biden]].<ref name="Associated Press" /> V kasnejšem nagovoru je dejal, da bo zaprosil [[Kongres Združenih držav Amerike|kongres]] za financiranje obnove mostu.<ref>{{Navedi novice|title=Biden pledges support for Baltimore in wake of Francis Scott Key Bridge collapse|url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-remarks-francis-scott-key-bridge-collapse-baltimore-harbor/story?id=108510121|accessdate=26 March 2024|work=ABC News|date=26 March 2024|language=en}}</ref> Družba Maersk, ki je najela plovilo, je ob odprtju trgovanja na borzi Nasdaq v Kopenhagnu 26. marca zabeležil upad delnic za približno 2 %.<ref name="Associated Press" /> Ob 11:28 je vodstvo Maerska sporočilo, da bo podjetje v bližnji prihodnosti začasno ustavilo vse storitve do Baltimora.<ref name="auto" /> V zvezi z zrušitvijo je po spletu začelo krožiti več [[Lažne novice|lažnih informacij]], da je bila ladja žrtev kibernetskega napada, da je šlo za teroristični napad ter da je za zrušitev kriv [[Izrael]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.axios.com/2024/03/26/francis-scott-key-bridge-collapse-reasons-conspiracy|title=Misinformation runs rampant after Baltimore bridge collapse|date=2024-03-26|accessdate=2024-03-27|website=axios.com|publisher=Axios}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Unfounded conspiracy theories spread online after Baltimore bridge collapse|url=https://www.nbcnews.com/tech/francis-scott-key-bridge-collapse-conspiracy-theories-online-rcna145105|website=NBC News|date=2024-03-26|accessdate=2024-03-26|language=en}}</ref> Lažne informacije o vpletenosti Izraela so vključevale posnetke zaslona vandaliziranega članka na [[Angleška Wikipedija|angleški Wikipediji]].<ref>{{Navedi splet|title=No proof Israel caused Baltimore bridge collapse|url=https://www.politifact.com/factchecks/2024/mar/26/tweets/edited-wikipedia-entry-doesnt-prove-israel-caused/|website=@politifact|accessdate=2024-03-26|language=en-US|first=Madison|last=Czopek}}</ref> Nekatere lažne novice so posnetke [[Eksplozija na Krimskem mostu (2022)|napada na Krimski most]] predstavile kot eksplozijo (ki je ni bilo) pred zruštivijo mostu Francis Scott Key.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/fact-check/video-shows-crimea-bridge-explosion-not-baltimore-bridge-collapse-2024-03-26/|title=Fact Check: Video shows Crimea Bridge explosion, not Baltimore bridge collapse|date=2024-03-26|accessdate=2024-03-27|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> == Preiskava == [[Slika:FBI_Evidence_Response_Team_Key_Bridge.webp|sličica| Člani FBI ekipe za pridobivanje dokazov pregledujejo del porušenega mostu.]] Nacionalni odbor za varnost v prometu je sporočil, da je pričel uradno preiskavo in da je na kraj poslal ekipo.<ref>{{Navedi tvit|number=1772615395846848689|user=NTSB_Newsroom|title=NTSB is launching a go team to investigate the collapse of the Francis Scott Key Bridge in Baltimore. Media briefing to be held later today at a time and location TBD, which will be announced on this feed.|date=March 26, 2024|access-date=March 26, 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2024|title=Francis Scott Key Bridge collapse live updates: Ship hits major Baltimore bridge with construction crew on it|url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/live-blog/francis-scott-key-bridge-collapse-live-updates-rcna145049|website=NBC News}}</ref> Na kraj dogodka je bil napoten tudi [[Zvezni preiskovalni urad]], ki pa je ovrgel sume terorizma.<ref name="Associated Press" /> == Strukturni vidiki == Trk ''Dalija'' v južni glavni steber naj bi povzročil zrušitev celotnega razpona,{{Navedi vir}} ta pa je porušil več ostalih stebrov.<ref>{{Navedi novice|date=March 26, 2024|title=Major Baltimore bridge collapses after being hit by ship|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-us-canada-68663071/page/2|accessdate=March 26, 2024|work=BBC News}}</ref> Ker se most za ohranjanje integritete zaradi zasnove zanaša na svojo celotno strukturo, se je po zrušitvi srednjega in južnega razpona kmalu zrušil še severni.<ref name="BBC News-2" /> Vsako porušitev je trajala nekaj sekund in v 30 sekundah je celoten osrednji razpon padel v reko.<ref>{{Navedi novice|last=Cai|first=Weiyi|last2=Chang|first2=Agnes|last3=Leatherby|first3=Lauren|date=2024-03-26|title=How the Key Bridge Collapsed in Baltimore: Maps and Photos|url=https://www.nytimes.com/interactive/2024/03/26/us/baltimore-key-bridge-collapse-maps.html|accessdate=2024-03-26|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2024]] [[Kategorija:Zrušitve mostov]] [[Kategorija:Baltimore, Maryland]] [[Kategorija:Katastrofe v Združenih državah Amerike]] j0pahczqi72yl3yaecknl36mzhx7agl 0 561343 6749670 6715351 2026-09-12T16:09:42Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6749670 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | moški [[kajak-kanu]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalGold|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2026|Oklahoma City 2026]] | K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|Penrith 2025]] | C-1 ekipno}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|Tacen 2024]]|C-1}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|Tacen 2024]]|C-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|Vaires-sur-Marne 2025]] | C-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|Vaires-sur-Marne 2025]] | C-1}} {{MedalCompetition|[[European Junior and U23 Canoe Slalom Championships|Junior European Championships]]}} {{MedalGold|[[2024 European Junior Canoe Slalom Championships|2024 Krakov]]|C1}} {{MedalSilver|[[2024 European Junior Canoe Slalom Championships|2024 Krakov]]|K1}} {{MedalSilver|[[2022 European Junior Canoe Slalom Championships|2022 Ceske Budejovice]]|K1}} {{MedalSilver|[[2022 European Junior Canoe Slalom Championships|2022 Ceske Budejovice]]|C1}} {{MedalGold|[[2024 European Junior Canoe Slalom Championships|2024 Krakov]]|C1 ekipno}} {{MedalGold|[[2022 European Junior Canoe Slalom Championships|2022 Ceske Budejovice]]|C1 ekipno}} {{MedalGold|[[2022 European Junior Canoe Slalom Championships|2022 Ceske Budejovice]]|K1 ekipno}} {{MedalBronze|[[2024 European Junior Canoe Slalom Championships|2024 Krakov]]|Kros}} {{MedalBronze|[[2023 European Junior Canoe Slalom Championships|2023 Bratislava]]|K1}} {{MedalBronze|[[2023 European Junior Canoe Slalom Championships|2023 Bratislava]]|C1 ekipno}} {{MedalBronze|[[2023 European Junior Canoe Slalom Championships|2023 Bratislava]]|C1 ekipno}} {{MedalCompetition|[[ICF World Junior and U23 Canoe Slalom Championships|Junior World Championships]]}} {{MedalGold|[[2023 World Junior Canoe Slalom Championships|2023 Krakov]]|C1}} {{MedalBronze|[[2023 World Junior Canoe Slalom Championships|2023 Krakov]]|K1}} {{MedalGold|[[2024 World Junior Canoe Slalom Championships|2024 Liptovsky Mikulaš]]|C1}} {{MedalGold|[[2024 World Junior Canoe Slalom Championships|2024 Liptovsky Mikulaš]]|K1}} {{MedalSilver|[[2024 World Junior Canoe Slalom Championships|2024 Liptovsky Mikulaš]]|Kros}} |rank=4}} '''Žiga Lin Hočevar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Kajak-kanu|kajakaš in kanuist]], * [[23. junij]] [[2007]]. Hočevar je leta [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|2024]] na [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu|evropskem prvenstvu]] v [[Tacen|Tacnu]] osvojil dva naslova evropskega prvaka, v disciplini C-1 posamično in ekipno skupaj z [[Benjamin Savšek|Benjaminom Savškom]] in [[Luka Božič|Luko Božičem]]. S šestnajstimi leti je najmlajši prvak v zgodovini evropskih prvenstev v slalomu na divjih vodah.<ref name="rtv">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/trojna-slovenska-zmaga-kanuistov-ekipno-se-zlato-in-srebro/708785 |title=Trojna slovenska zmaga kanuistov, ekipno še zlato in srebro |accessdate=2024-05-20 |date=2024-05-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 1. junija je na tekmi v [[Augsburg]]u v isti disciplini osvojil prvo zmago v [[Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah|svetovnem pokalu]] in je s tem postal drugi najmlajši zmagovalec tekme za svetovni pokal.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/ziga-lin-hocevar-po-evropskem-prvenstvu-dobil-se-prvo-tekmo-svetovnega-pokala/710302 |title=Žiga Lin Hočevar po evropskem prvenstvu dobil še prvo tekmo svetovnega pokala |accessdate=2024-06-01 |date=2024-06-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Hočevar je leta 2023 prvič postal mladinski svetovni prvak v kanuju, nato pa je leto kasneje uspeh ponovil in ga nadgradil še z naslovom v kajaku.<ref>{{Navedi splet|title=Žiga Lin Hočevar znova zlat, Eva Alina Hočevar do brona|url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/ziga-lin-hocevar-znova-zlat-eva-alina-hocevar-do-brona-638540|website=siol.net|accessdate=2024-08-20|language=sl}}</ref> Tako je postal tudi trikratni mladinski svetovni prvak, največkrat v zgodovini moškega kajaka in kanuja.<ref>{{Navedi revijo|date=2024-08-22|title=ICF World Junior and U23 Canoe Slalom Championships|url=https://en.m.wikipedia.org/wiki/ICF_World_Junior_and_U23_Canoe_Slalom_Championships|language=en}}</ref> Mesec dni kasneje je postal še mladinski evropski prvak v kanuju.<ref>{{Navedi splet|title=European Canoe Association|url=https://www.canoe-europe.org/news/what-a-day-in-krakow-for-canoeing-families-3035|website=www.canoe-europe.org|accessdate=2024-08-24}}</ref> Leto 2024 je končal na 4. mestu med kannuisti po ICF svetovni jakostni lestvici.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=ICF Canoe Slalom Ranking|url=https://www.canoeicf.com/icf-canoe-slalom-world-ranking|website=ICF - Planet Canoe|date=2016-09-14|accessdate=2025-01-26|language=en}}</ref><ref name=":0" /> Istega leta je bil izbran za kajakaša leta v Sloveniji in dobil prestižno nagrado za Najbolj obetavno športno osebnost leta v Sloveniji po izboru športnih novinarjev. <ref>{{Navedi splet|title=Garnbret, Pogačar in nogometaši pustili največji pečat tudi v letu 2024|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/garnbret-pogacar-in-nogometasi-pustili-najvecji-pecat-tudi-v-letu-2024/730117|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-26|language=sl|first=R. K. , D. S.|last=M}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eva Terčelj in Žiga Lin Hočevar kajakaša leta|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/eva-tercelj-in-ziga-lin-hocevar-kajakasa-leta/730074|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-26|language=sl|first=A.|last=G}}</ref> Žiga Lin ima tako v svoji zbirki že 22 medalj z evropskih/ svetovnih prvenstev in svetovnih pokalov. Leta 2026 je kot drugi slovenski kanuist osvojil zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/brat-in-sestra-hocevar-do-zmage-v-skupnem-sestevku-svetovnega-pokala/793539 |title=Brat in sestra Hočevar do zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala |accessdate=2026-09-12 |date=2026-09-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta 2021 je prejel nagrado za fair play na prireditvi Športnik leta. <ref>{{Navedi splet|title=Rumeni Tadej Pogačar prvič, zlata Janja Garnbret tretjič|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/rumeni-tadej-pogacar-prvic-zlata-janja-garnbret-tretjic/604922|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-26|language=sl|first=T.|last=O}}</ref> Njegov oče [[Simon Hočevar|Simon]] je nekdanji kanuist in trener, sestra [[Eva Alina Hočevar|Alina Hočevar]] prav tako tekmuje v tej disciplini.<ref name="rtv"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kanuistu}} {{DEFAULTSORT:Hočevar, Žiga Lin}} [[Kategorija:Slovenski kanuisti]] [[Kategorija:Slovenski kajakaši]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] i7wtise5zc6at1llszeg7ghkcb15nr3 0 561349 6749669 6682665 2026-09-12T16:08:50Z Sporti 5955 dp 6749669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | ženski [[kajak-kanu]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalSilver|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2022|Augsburg 2022]]|K-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2023|London 2023]]|C-1 ekipno}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|Penrith 2025]]|K-1 ekipno}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu}} {{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|Tacen 2024]]|K-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2020|Praga 2020]]|C-1 ekipno}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|Tacen 2024]]|C-1 ekipno}} }} '''Eva Alina Hočevar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kajak-kanu|kajakašica in kanuistka]], * [[27. marec]] [[2002]], [[Ljubljana]]. Hočevar je na [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu|svetovnih prvenstvih]] osvojila srebrno medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2022|2022]] in bronasto leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2025|2025]] v disciplini K-1 ekipno ter bronasto medaljo leta [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2023|2023]] v disciplini C-1 ekipno, na [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu|evropskih prvenstvih]] pa naslov prvakinje leta [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2024|2024]] v disciplini K-1 ekipno ter srebrni medalji v disciplini C-1 ekipno v letih [[Evropsko prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2020|2020]] in 2024. 29. maja 2026 je dosegla svojo prvo zmago [[Svetovni pokal v kajak in kanu slalomu|svetovnem pokalu]] v kajaku na domači tekmi v [[Tacenski kajakaški poligon|Tacnu]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/eva-alina-hocevar-zablestela-v-finalu-in-se-razveselila-premierne-zmage-v-svetovnem-pokalu/783701 |title=Eva Alina Hočevar zablestela v finalu in se razveselila premierne zmage v svetovnem pokalu |accessdate=2026-05-29 |date=2026-05-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v tej disciplini kot prva slovenska kanuistka osvojila tudi zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/brat-in-sestra-hocevar-do-zmage-v-skupnem-sestevku-svetovnega-pokala/793539 |title=Brat in sestra Hočevar do zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala |accessdate=2026-09-12 |date=2026-09-12 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njen oče [[Simon Hočevar|Simon]] je nekdanji kanuist in trener, brat [[Žiga Lin Hočevar|Žiga Lin]] prav tako tekmuje v tej disciplini.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/trojna-slovenska-zmaga-kanuistov-ekipno-se-zlato-in-srebro/708785 |title=Trojna slovenska zmaga kanuistov, ekipno še zlato in srebro |accessdate=2024-05-20 |date=2024-05-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kanuistu}} {{DEFAULTSORT:Hočevar, Eva Alina}} [[Kategorija:Slovenski kanuisti]] [[Kategorija:Slovenski kajakaši]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 0u3r2gvt8vfnyu5dmtcwjrawqlq9000 0 561947 6749637 6745325 2026-09-12T13:48:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749637 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Alpsko Smučanje | naslov = Svetovni pokal v alpskem smučanju 2024/25 | tekmovanje1 = [[Slika:FIS Crystal Globe.svg|15px]] Skupno | tekmovanje1moški = &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]] <small>(4)</small>''' | tekmovanje1ženske = {{ikonazastave|ITA}} '''[[Federica Brignone]] <small>(2)</small>''' | tekmovanje2 = Smuk | tekmovanje2moški = &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]] <small>(2)</small>''' | tekmovanje2ženske = {{ikonazastave|ITA}} '''[[Federica Brignone]] <small>(1)</small>''' | tekmovanje3 = Super-G | tekmovanje3moški = &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]] <small>(3)</small>''' | tekmovanje3ženske = &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; '''[[Lara Gut-Behrami]] <small>(6)</small>''' | tekmovanje4 = Veleslalom | tekmovanje4moški = &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]] <small>(4)</small>''' | tekmovanje4ženske = {{ikonazastave|ITA}} '''[[Federica Brignone]] <small>(2)</small>''' | tekmovanje5 = Slalom | tekmovanje5moški = {{ikonazastave|NOR}} '''[[Henrik Kristoffersen]] <small>(4)</small>''' | tekmovanje5ženske = {{ikonazastave|CRO}} '''[[Zrinka Ljutić]] <small>(1)</small>''' | tekmovanje6 = Pokal narodov | tekmovanje6moški = '''&nbsp;{{SUI}}&nbsp;<small>(11)</small>''' | tekmovanje6ženske = '''{{ITA}} <small>(3)</small>''' | lokacijemoški = 18 | lokaciježenske = 19 | sezonamoški = 59. | sezonaženske = 59. | posamičnomoški = 37 | posamičnoženske = 34 | ekipnomoški = | ekipnoženske = | mešanomoški = | mešanoženske = | odpovedmoški = 2 | odpovedženske = 5 | prestavljenomoški = 3 | prestavljenoženske = 3 | prejšnja = [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2024|2023/24]] | naslednja = [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2026|2025/26]] }} '''Svetovni pokal v alpskem smučanju 2024/25''' je 59. sezona [[Svetovni pokal v alpskem smučanju|svetovnega pokala v alpskem smučanju]]. Začela se je [[26. oktober|26. oktobra]] [[2024]] v [[Sölden|Söldnu]], končala pa [[27. marec|27. marca]] [[2025]] na finalu sezone v [[Sun Valley, Idaho|Sun Valleyju]].<ref>{{navedi splet|title=FIS Alpine Skiing – Calendar 2024/25|url=https://www.facebook.com/fisalpine/posts/pfbid0vKe9z52fSE9QXeCSGmehHyXUps92KfiTDqbdJLS8eoobuh7yHbvcMvyNDuAU4khdl|publisher=facebook.com|access-date=9 May 2024}}</ref> Veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala sta osvojila [[Marco Odermatt]] med moškimi in [[Federica Brignone]] med ženskami. == Moški == === Koledar tekem === {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ Legenda: SM – [[smuk]], SL – [[slalom]], VS – [[veleslalom]], SVS – [[superveleslalom]] |- ! scope="col" style="background:#ccc; width=30 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:155px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:175px;" |Prizorišče (% naklona) ! scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:210px;" |Zmagovalec ! scope="col" style="background:silver; width:210px;" |Drugi ! scope="col" style="background:#c96; width:210px;" |Tretji ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |1928 | align="center" |1 | align="right" |{{nowrap|27. oktober 2024}} | {{ikonazastave|AUT}} [[Sölden]]<br><small>([[Rettenbach (smučišče)|Rettenbach]] 68.2%)</small> | align=right|VS ₄₅₈ | {{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Steen Olsen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Atle Lie McGrath]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0001/2025AL0001.pdf|title=Men's Giant Slalom: Sölden (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=27 October 2024}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | align="center" |1929 | align="center" |2 | align="right" |17. november 2024 | {{ikonazastave|FIN}} [[Levi, Finska|Levi]]<br><small>([[Levi Black]] 52%)</small> | align=right|SL ₅₃₉ | {{ikonazastave|FRA}} [[Clément Noël]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0002/2025AL0002.pdf|title=Men's Slalom: Levi (FIN)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=17 November 2024|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044250/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0002/2025AL0002.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1930 | align="center" |3 | align="right" |24. november 2024 | {{ikonazastave|AUT}} [[Obergurgl|Gurgl]]<br><small>([[Kirchenkar]])</small> | align=right|SL ₅₄₀ | {{ikonazastave|FRA}} [[Clément Noël]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Kristoffer Jakobsen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Atle Lie McGrath]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0003/2025AL0003.pdf|title=Men's Slalom: Gurgl (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=24 November 2024|archive-date=2024-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241207095135/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0003/2025AL0003.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1931 | align="center" |4 | align="right" |6. december 2024 | rowspan="3" |{{ikonazastave|USA}} [[Beaver Creek Resort|Beaver Creek]]<br><small>([[Birds of Prey (smučarska proga)|Birds of Prey]] 68%)</small> | align=right|SM ₅₃₃ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Justin Murisier]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Miha Hrobat]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0007/2025AL0007.pdf|title=Men's Downhill: Beaver Creek (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=6 December 2024|archive-date=2025-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250218083725/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0007/2025AL0007.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1932 | align="center" |5 | align="right" |7. december 2024 | align=right|SVS ₂₄₆ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Cyprien Sarrazin]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Lukas Feurstein]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0008/2025AL0008.pdf|title=Men's Super-G: Beaver Creek (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=7 December 2024|archive-date=2024-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20241208131004/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0008/2025AL0008.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1933 | align="center" |6 | align="right" |8. december 2024 | align=right|VS ₄₅₉ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Thomas Tumler]] | {{ikonazastave|BRA}} [[Lucas Pinheiro Braathen]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Žan Kranjec]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0009/2025AL0009.pdf|title=Men's Giant Slalom: Beaver Creek (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=8 December 2024|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044315/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0009/2025AL0009.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1934 | align="center" |7 | align="right" |14. december 2024 | rowspan="2" |{{ikonazastave|FRA}} [[Val d'Isère]]<br><small>([[La face de Bellevarde]] 71%)</small> | align=right|VS ₄₆₀ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Patrick Feurstein]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Brennsteiner]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0010/2025AL0010.pdf|title=Men's Giant Slalom: Val d'Isere (FRA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=14 December 2024|archive-date=2024-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20241214201016/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0010/2025AL0010.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1935 | align="center" |8 | align="right" |15. december 2024 | align=right|SL ₅₄₁ | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Atle Lie McGrath]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0011/2025AL0011.pdf|title=Men's Slalom: Val d'Isere (FRA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=15 December 2024|archive-date=2024-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20241215134310/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0011/2025AL0011.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1936 | align="center" |9 | align="right" |20. december 2024 | rowspan="2" |{{nowrap|{{ikonazastave|ITA}} [[Val Gardena|Val Gardena/Gröden]]}}<br><small>([[Saslong]] 56.9%)</small> | align=right|SVS ₂₄₇ | {{ikonazastave|ITA}} [[Mattia Casse]] | {{ikonazastave|USA}} [[Jared Goldberg]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0014/2025AL0014.pdf|title=Men's Super-G: Val Gardena/Gröden (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=20 December 2024|archive-date=2024-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20241220183328/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0014/2025AL0014.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1937 | align="center" |10 | align="right" |21. december 2024 | align=right|SM ₅₃₄ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] | {{ikonazastave|USA}} [[Ryan Cochran-Siegle]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0015/2025AL0015.pdf|title=Men's Downhill: Val Gardena/Gröden (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=21 December 2024|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044352/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0015/2025AL0015.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1938 | align="center" |11 | align="right" |22. december 2024 | rowspan="2" |{{ikonazastave|ITA}} [[Alta Badia]]<br><small>([[Gran Risa]] 69%)</small> | align=right|VS ₄₆₁ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Léo Anguenot]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Steen Olsen]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0016/2025AL0016.pdf|title=Men's Giant Slalom: Alta Badia (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=22 December 2024|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222135040/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0016/2025AL0016.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1939 | align="center" |12 | align="right" |23. december 2024 | align=right|SL ₅₄₂ | {{ikonazastave|NOR}} [[Timon Haugan]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Atle Lie McGrath]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0017/2025AL0017.pdf|title=Men's Slalom: Alta Badia (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=23 December 2024|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044313/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0017/2025AL0017.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1940 | align="center" |13 | align="right" |28. december 2024 | rowspan="2" |{{ikonazastave|ITA}} [[Bormio]]<br><small>([[Stelvio (smučarska proga)|Stelvio]] 63%)</small> | align=right|SM ₅₃₅ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Alexis Monney]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Cameron Alexander (alpski smučar)|Cameron Alexander]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0020/2025AL0020.pdf|title=Men's Downhill: Bormio (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=28 December 2024|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044348/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0020/2025AL0020.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1941 | align="center" |14 | align="right" |29. december 2024 | align=right|SVS ₂₄₈ | {{ikonazastave|NOR}} [[Fredrik Møller (alpine skier)|Fredrik Møller]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Vincent Kriechmayr]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Alexis Monney]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0021/2025AL0021.pdf|title=Men's Super-G: Bormio (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=29 December 2024|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044339/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0021/2025AL0021.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1942 | align="center" |15 | align="right" |8. januar 2025 | {{ikonazastave|ITA}} [[Madonna di Campiglio]]<br><small>([[Canalone Miramonti]] 60%)</small> | align=right|SL ₅₄₃ | {{ikonazastave|BUL}} [[Albert Popov]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] | {{ikonazastave|CRO}} [[Samuel Kolega]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0022/2025AL0022.pdf|title=Men's Slalom: Madonna di Campiglio (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=8 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044341/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0022/2025AL0022.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1943 | align="center" |16 | align="right" |11. januar 2025 | rowspan="2" |&nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Adelboden]]<br><small>([[Chuenisbärgli]] 60%)</small> | align=right|SL ₅₄₄ | {{ikonazastave|FRA}} [[Clément Noël]] | {{ikonazastave|BRA}} [[Lucas Pinheiro Braathen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0024/2025AL0024.pdf|title=6th Men's Slalom: Adelboden (SUI)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=11 January 2025|archive-date=2025-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250111140052/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0024/2025AL0024.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1944 | align="center" |17 | align="right" |12. januar 2025 | align=right|VS ₄₆₂ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Luca De Aliprandini]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0023/2025AL0023.pdf|title=5th Men's Giant Slalom: Adelboden (SUI)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=12 January 2025|archive-date=2025-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250112152614/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0023/2025AL0023.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1945 | align="center" |18 | align="right" |17. januar 2025 | rowspan="3" |&nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Wengen]]<br><small>([[Lauberhorn (snzkaška proga)|Lauberhorn]] 90% – hitre d.)<br>([[Männlichen (smučarska proga)|Männlichen]] 72% – teh. d.)</small> | align=right|SVS ₂₄₉ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Vincent Kriechmayr]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Stefan Rogentin]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0028/2025AL0028.pdf|title=4th Men's Super-G: Wengen (SUI)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=17 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044314/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0028/2025AL0028.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1946 | align="center" |19 | align="right" |18. januar 2025 | align=right|SM ₅₃₆ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Miha Hrobat]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0029/2025AL0029.pdf|title=4th Men's Downhill: Wengen (SUI)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=18 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044321/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0029/2025AL0029.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1947 | align="center" |20 | align="right" |19. januar 2025 | align=right|SL ₅₄₅ | {{ikonazastave|NOR}} [[Atle Lie McGrath]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Timon Haugan]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0030/2025AL0030.pdf|title=7th Men's Slalom: Wengen (SUI)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=19 January 2025|archive-date=2025-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20250119134018/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0030/2025AL0030.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1948 | align="center" |21 | align="right" |24. januar 2025 | rowspan="3" |{{ikonazastave|AUT}} [[Hahnenkamm, Kitzbühel|Kitzbühel]]<br><small>([[Streif]] 85% – hitre d.)<br> ([[Ganslernhang|Ganslern]] 70% – teh. d.)</small> | align=right|SVS ₂₅₀ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Raphael Haaser]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Stefan Rogentin]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0034/2025AL0034.pdf|title=5th Men's Super-G: Kitzbühel (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=24 January 2025|archive-date=2025-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250124141943/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0034/2025AL0034.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1949 | align="center" |22 | align="right" |25. januar 2025 | align=right|SM ₅₃₇ | {{ikonazastave|CAN}} [[James Crawford (alpski smučar)|James Crawford]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Alexis Monney]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Cameron Alexander (alpski smučar)|Cameron Alexander]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0035/2025AL0035.pdf|title=5th Men's Downhill: Kitzbühel (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=25 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044501/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0035/2025AL0035.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1950 | align="center" |23 | align="right" |26. januar 2025 | align=right|SL ₅₄₆ | {{ikonazastave|FRA}} [[Clément Noël]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Alex Vinatzer]] | {{ikonazastave|BRA}} [[Lucas Pinheiro Braathen]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0036/2025AL0036.pdf|title=8th Men's Slalom: Kitzbühel (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=26 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044321/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0036/2025AL0036.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1951 | align="center" |24 | align="right" |28. januar 2025 | rowspan="2" |{{ikonazastave|AUT}} [[Planai|Schladming]]<br><small>([[Planai (smučarska proga)|Planai]] 54%)</small> | align=right|VS ₄₆₃ | {{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Steen Olsen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0037/2025AL0037.pdf|title=6th Men's Giant Slalom: Schladming (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=28 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044307/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0037/2025AL0037.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1952 | align="center" |25 | align="right" |29. januar 2025 | align=right|SL ₅₄₇ | {{ikonazastave|NOR}} [[Timon Haugan]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Manuel Feller]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Fabio Gstrein]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0038/2025AL0038.pdf|title=9th Men's Slalom: Schladming (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=28 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044317/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0038/2025AL0038.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan=2 bgcolor="F5F5DC"| | align="right" |2. februar 2025 | {{ikonazastave|GER}} [[Garmisch Classic|Garmisch-Partenkirchen]]<br><small>([[Kandahar (smučarska proga)|Kandahar 1]] 85%)</small> | align=right|SM _cnx | colspan=4 align=center bgcolor="F5F5DC" style=color:#696969|''odpovedano zaradi neugodnega vremena'' |- style="background:#FFEBAD" | align=center colspan=9|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2025]]<br><small>(4 – 16. februar • [[Saalbach-Hinterglemm|Saalbach]], {{AUT}})</small> |- | align="center" |1953 | align="center" |26 | align="right" |22. februar 2025 | rowspan="2" |&nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Crans-Montana]]<br><small>([[Mont Lachaux]] 53%)</small> | align=right|SM ₅₃₈ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Alexis Monney]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0044/2025AL0044.pdf|title=6th Men's Downhill: Crans-Montana (SUI)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=22 February 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044255/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0044/2025AL0044.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1954 | align="center" |27 | align="right" |23. februar 2025 | align=right|SVS ₂₅₁ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Alexis Monney]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Dominik Paris]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0045/2025AL0045.pdf|title=6th Men's Super-G: Crans-Montana (SUI)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=23 February 2025|archive-date=2025-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250223121726/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0045/2025AL0045.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1955 | align="center" |28 | align="right" |1. marec 2025 | rowspan="2" |{{ikonazastave|SLO}} [[RTC Kranjska Gora|Kranjska Gora]]<br><small>([[Podkoren 3]] 59%)</small> | align=right|VS ₄₆₄ | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | {{ikonazastave|BRA}} [[Lucas Pinheiro Braathen]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0046/2025AL0046.pdf|title=7th Men's Giant Slalom: Kranjska Gora (SLO)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=1 March 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | align="center" |1956 | align="center" |29 | align="right" |2. marec 2025 | align=right|SL ₅₄₈ | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Timon Haugan]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Manuel Feller]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0047/2025AL0047.pdf|title=10th Men's Slalom: Kranjska Gora (SLO)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=2 March 2025|archive-date=2025-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20250302124154/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0047/2025AL0047.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1957 | align="center" |30 | align="right" |7. marec 2025 | rowspan="3" |{{ikonazastave|NOR}} [[Kvitfjell]]<br><small>([[Olympiabakken]])</small> | align=right|SM ₅₃₉ | {{ikonazastave|ITA}} [[Dominik Paris]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Rogentin]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0041/2025AL0041.pdf|title=7th Men's Downhill: Kvitfjell (NOR)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=7 March 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | align="center" |1958 | align="center" |31 | align="right" |8. marec 2025 | align=right|SM ₅₄₀ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Stefan Rogentin]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0050/2025AL0050.pdf|title=8th Men's Downhill: Kvitfjell (NOR)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=8 March 2025|archive-date=2025-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250324062737/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0050/2025AL0050.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1959 | align="center" |32 | align="right" |9. marec 2025 | align=right|SVS ₂₅₂ | {{ikonazastave|ITA}} [[Dominik Paris]] | {{ikonazastave|CAN}} [[James Crawford (alpski smučar)|James Crawford]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Miha Hrobat]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0051/2025AL0051.pdf|title=7th Men's Super-G: Kvitfjell (NOR)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=8 March 2025}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | align="center" |1960 | align="center" |33 | align="right" |15. marec 2025 | rowspan="2" |{{ikonazastave|NOR}} [[Hafjell]] | align=right|VS ₄₆₅ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Thomas Tumler]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0052/2025AL0052.pdf|title=8th Men's Giant Slalom: Hafjell (NOR)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=15 March 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | align="center" |1961 | align="center" |34 | align="right" |16. marec 2025 | align=right|SL ₅₄₉ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Atle Lie McGrath]] | {{ikonazastave|BRA}} [[Lucas Pinheiro Braathen]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0053/2025AL0053.pdf|title=11th Men's Slalom: Hafjell (NOR)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=16 March 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | bgcolor=#EFDECD colspan=9 align=center|Finale svetovnega pokala |- bgcolor=#F5EADF | colspan=2 bgcolor="F5F5DC"| | align="right" |22. marec 2025 | rowspan="4" |{{ikonazastave|USA}} [[Sun Valley, Idaho|Sun Valley]] | align=right|SM _cnx | colspan=4 align=center bgcolor="F5F5DC" style=color:#696969|''odpovedano zaradi močnega vetra'' |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1962 | align="center" |35 | align="right" |23. marec 2025 | align=right|SVS ₂₅₃ | {{ikonazastave|AUT}} [[Lukas Feurstein]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Raphael Haaser]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0057/2025AL0057.pdf|title=8th Men's Super-G: Sun Valley (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=24 March 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1963 | align="center" |36 | align="right" |26. marec 2025 | align=right|VS ₄₆₆ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Marco Odermatt]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0058/2025AL0058.pdf|title=9th Men's Giant Slalom: Sun Valley (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=24 March 2025|archive-date=2025-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250326190307/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0058/2025AL0058.pdf|url-status=dead}}</ref> |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1964 | align="center" |37 | align="right" |27. marec 2025 | align=right|SL ₅₅₀ | {{ikonazastave|NOR}} [[Timon Haugan]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Clément Noël]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Fabio Gstrein]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0059/2025AL0059.pdf|title=12th Men's Slalom: Sun Valley (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=27 March 2025|archive-date=2025-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250328032737/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/0059/2025AL0059.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan="5" align="center" |59. svetovni pokal skupno<br><small>(27. oktober 2024 – 27. marec 2025)</small> | &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]]''' | {{flagicon|NOR}} '''[[Henrik Kristoffersen]]''' | &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; '''[[Loïc Meillard]]''' | |} ===Razvrstitve=== {{col-begin}} {{col-3}} ====Skupni seštevek==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 37 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Men's Overall standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=ALL&gendercode=M&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|25px]] || align=right|'''1721''' |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || {{flagicon|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] || align=right|1116 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] || align=right|1076 |- | align=center| 4 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] || align=right|836 |- | align=center| 5 || {{flagicon|NOR}} [[Timon Haugan]] || align=right|821 |} {{col-3}} ====Smuk==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 8 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Men's Downhill standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=DH&gendercode=M&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|20px]] || align=right|'''605''' |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] || align=right|522 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Alexis Monney]] || align=right|327 |- | align=center| 4 || {{flagicon|SLO}} [[Miha Hrobat]] || align=right|320 |- | align=center| 5 || {{flagicon|CAN}} [[James Crawford (alpski smučar)|James Crawford]] || align=right|270 |} {{col-3}} ====Superveleslalom==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 8 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Men's Super-G standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=SG&gendercode=M&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|20px]] || align=right|'''536''' |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Stefan Rogentin]] || align=right|321 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{flagicon|AUT}} [[Vincent Kriechmayr]] || align=right|317 |- | align=center| 4 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Franjo von Allmen]] || align=right|314 |- | align=center| 5 || {{flagicon|NOR}} [[Fredrik Møller (alpski smučar)|Fredrik Møller]] || align=right|270 |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-3}} ====Veleslalom==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 9 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Men's Giant Slalom standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=GS&gendercode=M&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; '''[[Marco Odermatt]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|20px]] || align=right|'''580''' |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || {{flagicon|NOR}} [[Henrik Kristoffersen]] || align=right|454 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] || align=right|434 |- | align=center| 4 || {{flagicon|NOR}} [[Alexander Steen Olsen]] || align=right|346 |- | align=center| 5 || {{flagicon|BRA}} [[Lucas Pinheiro Braathen]] || align=right|341 |} {{col-3}} ====Slalom==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 12 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Men's Slalom standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=SL&gendercode=M&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || {{flagicon|NOR}} '''[[Henrik Kristoffersen]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|20px]] || align=right|662 |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Loïc Meillard]] || align=right|610 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{flagicon|NOR}} [[Timon Haugan]] || align=right|609 |- | align=center| 4 || {{flagicon|FRA}} [[Clément Noël]] || align=right|606 |- | align=center| 5 || {{flagicon|NOR}} [[Atle Lie McGrath]] || align=right|474 |} {{col-3}} {{col-end}} == Ženske == === Koledar tekem === {|class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ Legenda: SM – [[smuk]], SL – [[slalom]], VS – [[veleslalom]], SVS – [[superveleslalom]] |- ! scope="col" style="background:#ccc; width=30 px;" |{{Abbr|Št.sk.|Številka tekme skupno}} ! scope="col" style="background:#ccc; width=10 px;" |{{Abbr|Št.sz.|Številka tekme v sezoni}} ! scope="col" style="background:#ccc; width:155px;" |Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:175px;" |Prizorišče (% naklona) ! scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |{{Abbr|Št.|Številka tekme po disciplini}} ! scope="col" style="background:gold; width:210px;" |Zmagovalka ! scope="col" style="background:silver; width:210px;" |Druga ! scope="col" style="background:#c96; width:210px;" |Tretja ! scope="col" style="background:#ccc; width:10px;" |Vir |- | align="center" |1812 | align="center" |1 | align="right" |{{nowrap|26. oktober 2024}} | {{ikonazastave|AUT}} [[Sölden]]<br><small>([[Rettenbach (smučišče)|Rettenbach]] 68.2%)</small> | align=right|VS ₄₅₇ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | {{ikonazastave|NZL}} [[Alice Robinson]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Julia Scheib]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5001/2025AL5001.pdf|title=Women's Giant Slalom: Sölden (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=26 October 2024|archive-date=2024-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20241105161151/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5001/2025AL5001.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1813 | align="center" |2 | align="right" |16. november 2024 | {{ikonazastave|FIN}} [[Levi, Finska|Levi]]<br><small>([[Levi Black]] 52%)</small> | align=right|SL ₅₁₀ | {{ikonazastave|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Katharina Liensberger]] | {{ikonazastave|GER}} [[Lena Dürr]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5002/2025AL5002.pdf|title=Women's Slalom: Levi (FIN)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=16 November 2024|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044312/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5002/2025AL5002.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1814 | align="center" |3 | align="right" |23. november 2024 | {{ikonazastave|AUT}} [[Obergurgl|Gurgl]]<br><small>([[Kirchenkar]])</small> | align=right|SL ₅₁₁ | {{ikonazastave|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Lara Colturi]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Camille Rast]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5003/2025AL5003.pdf|title=Women's Slalom: Gurgl (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=23 November 2024|archive-date=2025-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20251013013611/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5003/2025AL5003.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1815 | align="center" |4 | align="right" |30. november 2024 | rowspan="2" |{{ikonazastave|USA}} [[Killington Ski Resort|Killington]]<br><small>([[Superstar (smučarska proga)|Superstar]] 67%)</small> | align=right|VS ₄₅₈ | {{ikonazastave|SWE}} [[Sara Hector]] | {{ikonazastave|CRO}} [[Zrinka Ljutić]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Camille Rast]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5004/2025AL5004.pdf|title=Women's Giant Slalom: Killington (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=1 December 2024|archive-date=2024-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20241201170852/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5004/2025AL5004.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1816 | align="center" |5 | align="right" |1. december 2024 | align=right|SL ₅₁₂ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Camille Rast]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Anna Swenn-Larsson]]<br>&nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Wendy Holdener]] | bgcolor="E6E8FA" align=center style=color:#696969|– | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5005/2025AL5005.pdf|title=Women's Slalom: Killington (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=1 December 2024|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044328/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5005/2025AL5005.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan=2 rowspan=2 bgcolor="F5F5DC"| | align="right" |7. december 2024 | rowspan="2" |{{ikonazastave|CAN}} [[Mont Tremblant Resort|Tremblant]]<br><small>([[Flying Mile]] 42%)</small> | align=right|VS _cnx | colspan=4 rowspan=2 align=center bgcolor="F5F5DC" style=color:#696969|''odpovedano zaradi pomanjkanja snega'' |- | align="right" |8. december 2024 | align=right|VS _cnx |- | align="center" |1817 | align="center" |6 | align="right" |14. december 2024 | rowspan="2" |{{ikonazastave|USA}} [[Beaver Creek Resort|Beaver Creek]]<br><small>([[Birds of Prey (smučarska proga)|Birds of Prey]] 68%)</small> | align=right|SM ₄₅₁ | {{ikonazastave|AUT}} [[Cornelia Hütter]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Sofia Goggia]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}} [[Lara Gut-Behrami]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5011/2025AL5011RLR0.pdf|title=Women's Downhill: Beaver Creek (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=14 December 2024|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226013151/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5011/2025AL5011RLR0.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1818 | align="center" |7 | align="right" |15. december 2024 | align=right|SVS ₂₇₁ | {{ikonazastave|ITA}} [[Sofia Goggia]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Ariane Rädler]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5012/2025AL5012.pdf|title=Women's Super-G: Beaver Creek (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=15 December 2024|archive-date=2024-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20241215195511/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5012/2025AL5012.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1819 | align="center" |8 | align="right" |21. december 2024 | rowspan="2" |&nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Piz Nair|St. Moritz]]<br><small>([[Corviglia (smučarska proga)|Corviglia]] 61%)</small> | align=right|SVS ₂₇₂ | {{ikonazastave|AUT}} [[Cornelia Hütter]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Sofia Goggia]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5013/2025AL5013.pdf|title=Women's Super-G: St. Moritz (SUI)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=21 December 2024}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | colspan=2 bgcolor="F5F5DC"| | align="right" |22. december 2024 | align=right|SVS _cnx | colspan=4 align=center bgcolor="F5F5DC" style=color:#696969|''odpovedano zaradi močnega vetra in slabe vidljivosti'' |- | align="center" |1820 | align="center" |9 | align="right" |28. december 2024 | rowspan="2" |{{ikonazastave|AUT}} [[Semmering (smučarsko središče)|Semmering]]<br><small>([[Panorama (smučarska proga na Semmeringu)|Panorama]] 51%)</small> | align=right|VS ₄₅₉ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Sara Hector]] | {{ikonazastave|NZL}} [[Alice Robinson]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5015/2025AL5015.pdf|title=Women's Giant Slalom: Semmering (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=28 December 2024|archive-date=2024-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20241228134441/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5015/2025AL5015.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1821 | align="center" |10 | align="right" |29. december 2024 | align=right|SL ₅₁₃ | {{ikonazastave|CRO}} [[Zrinka Ljutić]] | {{ikonazastave|GER}} [[Lena Dürr]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Katharina Liensberger]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5016/2025AL5016.pdf|title=Women's Slalom: Semmering (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=29 December 2024|archive-date=2024-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20241229134729/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5016/2025AL5016.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1822 | align="center" |11 | align="right" |4. januar 2025 | rowspan="2" |{{ikonazastave|SLO}} [[RTC Kranjska Gora|Kranjska Gora]]<br><small>([[Podkoren 3]] 59%)</small> | align=right|VS ₄₆₀ | {{ikonazastave|SWE}} [[Sara Hector]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Lara Colturi]] | {{ikonazastave|NZL}} [[Alice Robinson]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5017/2025AL5017.pdf|title=Women's Giant Slalom: Kranjska Gora (SLO)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=4 January 2025|archive-date=2025-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20250105102046/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5017/2025AL5017.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1823 | align="center" |12 | align="right" |5. januar 2025 | align=right|SL ₅₁₄ | {{ikonazastave|CRO}} [[Zrinka Ljutić]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Wendy Holdener]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Anna Swenn-Larsson]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5018/2025AL5018.pdf|title=Women's Slalom: Kranjska Gora (SLO)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=5 January 2025|archive-date=2025-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20250105144123/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5018/2025AL5018.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1824 | align="center" |13 | align="right" |11. januar 2025 | rowspan="2" |{{ikonazastave|AUT}} [[St. Anton am Arlberg|St. Anton]]<br><small>([[Karl-Schranz-Piste]] 78%)</small> | align=right|SM ₄₅₂ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Malorie Blanc]] | {{ikonazastave|CZE}} [[Ester Ledecká]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5021/2025AL5021.pdf|title=Women's Downhill: St. Anton (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=11 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044304/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5021/2025AL5021.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1825 | align="center" |14 | align="right" |12. januar 2025 | align=right|SVS ₂₇₃ | {{ikonazastave|USA}} [[Lauren Macuga]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Stephanie Venier]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5022/2025AL5022.pdf|title=3rd Women's Super-G: St. Anton (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=12 January 2025|archive-date=2025-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250112121804/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5022/2025AL5022.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1826 | align="center" |15 | align="right" |14. januar 2025 | {{ikonazastave|AUT}} [[Flachau]]<br><small>([[Griessenkar]] 53%)</small> | align=right|SL ₅₁₅ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Camille Rast]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Wendy Holdener]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Sara Hector]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5023/2025AL5023.pdf|title=6th Women's Slalom: Flachau (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=14 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044255/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5023/2025AL5023.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1827 | align="center" |16 | align="right" |18. januar 2025 | rowspan="2" |{{ikonazastave|ITA}} [[Cortina d'Ampezzo]]<br><small>([[Olimpia delle Tofane]] 73%)</small> | align=right|SM ₄₅₃ | {{ikonazastave|ITA}} [[Sofia Goggia]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Kajsa Vickhoff Lie]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5026/2025AL5026.pdf|title=3rd Women's Downhill: Cortina d'Ampezzo (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=18 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044346/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5026/2025AL5026.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1828 | align="center" |17 | align="right" |19. januar 2025 | align=right|SVS ₂₇₄ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Corinne Suter]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5027/2025AL5027.pdf|title=4th Women's Super-G: Cortina d'Ampezzo (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=19 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044234/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5027/2025AL5027.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1829 | align="center" |18 | align="right" |21. januar 2025 | {{ikonazastave|ITA}} [[Kronplatz]]<br><small>([[Erta]] 61%)</small> | align=right|VS ₄₆₁ | {{ikonazastave|NZL}} [[Alice Robinson]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | {{ikonazastave|USA}} [[Paula Moltzan]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5028/2025AL5028.pdf|title=5th Women's Giant Slalom: Kronplatz (AUT)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=21 January 2025|archive-date=2025-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20250121153113/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5028/2025AL5028.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1830 | align="center" |19 | align="right" |25. januar 2025 | rowspan="2" |{{ikonazastave|GER}} [[Garmisch Classic|Garmisch-Partenkirchen]]<br><small>([[Kandahar (smučarska proga)|Kandahar 1]] 85%)</small> | align=right|SM ₄₅₄ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Sofia Goggia]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Corinne Suter]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5031/2025AL5031.pdf|title=4th Women's Downhill: Garmisch-Partenkirchen (GER)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=25 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044317/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5031/2025AL5031.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1831 | align="center" |20 | align="right" |26. januar 2025 | align=right|SVS ₂₇₅ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Kajsa Vickhoff Lie]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5032/2025AL5032.pdf|title=5th Women's Super-G: Garmisch-Partenkirchen (GER)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=26 January 2025|archive-date=2025-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250528152317/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5032/2025AL5032.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1832 | align="center" |21 | align="right" |30. januar 2025 | {{ikonazastave|FRA}} [[Courchevel]]<br><small>([[Stade Émile-Allais]] 58.5%)</small> | align=right|SL ₅₁₆ | {{ikonazastave|CRO}} [[Zrinka Ljutić]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Sara Hector]] | {{ikonazastave|GER}} [[Lena Dürr]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5033/2025AL5033.pdf|title=7th Women's Slalom: Courchevel (FRA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=30 January 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044240/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5033/2025AL5033.pdf|url-status=dead}}</ref> |- style="background:#FFEBAD" | align=center colspan=9|[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2025]]<br><small>(4 – 16. februar • [[Saalbach-Hinterglemm|Saalbach]], {{AUT}})</small> |- | align="center" |1833 | align="center" |22 | align="right" |21. februar 2025 | rowspan="3" |{{ikonazastave|ITA}} [[Sestriere]]<br><small>([[Pista Gianni A. Agnelli]])</small> | align=right|VS ₄₆₂ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | {{ikonazastave|NZL}} [[Alice Robinson]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Thea Louise Stjernesund]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5006/2025AL5006.pdf|title=6th Women's Giant Slalom: Sestriere (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=21 February 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044313/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5006/2025AL5006.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1834 | align="center" |23 | align="right" |22. februar 2025 | align=right|VS ₄₆₃ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | {{ikonazastave|NZL}} [[Alice Robinson]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5034/2025AL5034.pdf|title=7th Women's Giant Slalom: Sestriere (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=22 February 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044346/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5034/2025AL5034.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1835 | align="center" |24 | align="right" |23. februar 2025 | align=right|SL ₅₁₇ | {{ikonazastave|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] | {{ikonazastave|CRO}} [[Zrinka Ljutić]] | {{ikonazastave|USA}} [[Paula Moltzan]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5035/2025AL5035.pdf|title=8th Women's Giant Slalom: Sestriere (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=23 February 2025|archive-date=2025-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250225044238/https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5035/2025AL5035.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1836 | align="center" |25 | align="right" |28. februar 2025 | rowspan="3" |{{ikonazastave|NOR}} [[Kvitfjell]]<br><small>([[Olympiabakken]])</small> | align=right|SM ₄₅₅ | {{ikonazastave|AUT}} [[Cornelia Hütter]] | {{ikonazastave|GER}} [[Emma Aicher]] | {{ikonazastave|USA}} [[Breezy Johnson]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5038/2025AL5038.pdf|title=8th Women's Downhill: Kvitfjell (NOR)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=28 February 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | align="center" |1837 | align="center" |26 | align="right" |1. marec 2025 | align=right|SM ₄₅₆ | {{ikonazastave|GER}} [[Emma Aicher]] | {{ikonazastave|USA}} [[Lauren Macuga]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Cornelia Hütter]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5039/2025AL5039.pdf|title=6th Women's Downhill: Kvitfjell (NOR)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=1 March 2025|archive-date=2025-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20250301121343/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5039/2025AL5039.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1838 | align="center" |27 | align="right" |2. marec 2025 | align=right|SVS ₂₇₆ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Sofia Goggia]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5040/2025AL5040.pdf|title=6th Women's Super-G: Kvitfjell (NOR)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=2 March 2025|archive-date=2025-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20250302123036/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5040/2025AL5040.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1839 | align="center" |28 | align="right" |8. marec 2025 | rowspan="2" |{{ikonazastave|SWE}} [[Åre ski resort|Åre]]<br><small>([[Störtloppsbacken]])</small> | align=right|VS ₄₆₄ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | {{ikonazastave|NZL}} [[Alice Robinson]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Lara Colturi]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5041/2025AL5041.pdf|title=8th Women's Giant Slalom: Åre (SWE)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=8 March 2025|archive-date=2025-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20250314003701/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5041/2025AL5041.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align="center" |1840 | align="center" |29 | align="right" |9. marec 2025 | align=right|SL ₅₁₈ | {{ikonazastave|AUT}} [[Katharina Truppe]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Katharina Liensberger]] | {{ikonazastave|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5042/2025AL5042.pdf|title=9th Women's Slalom: Åre (SWE)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=9 March 2025|archive-date=2025-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20250314005612/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5042/2025AL5042.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan=2 bgcolor="F5F5DC"| | align="right" |13. marec 2025 | rowspan="3" |{{ikonazastave|ITA}} [[La Thuile, Aosta Valley|La Thuile]]<br><small>([[3 Franco Berthod]])</small> | align=right|SM _cnx | colspan=4 align=center bgcolor="F5F5DC" style=color:#696969|''odpovedano zaradi neugodnih vremenskih razmer'' |- | align="center" |1841 | align="center" |30 | align="right" |13. marec 2025 | align=right|SVS ₂₇₇ | {{ikonazastave|GER}} [[Emma Aicher]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Sofia Goggia]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5046/2025AL5046.pdf|title=7th Women's Super-G: La Thuile (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=13 March 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | align="center" |1842 | align="center" |31 | align="right" |14. marec 2025 | align=right|SVS ₂₇₈ | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Sofia Goggia]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Romane Miradoli]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5014/2025AL5014RLR0.pdf|title=8th Women's Super-G: La Thuile (ITA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=14 March 2025|archive-date=2025-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20250314130111/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5014/2025AL5014RLR0.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | bgcolor=#EFDECD colspan=9 align=center|Finale svetovnega pokala |- bgcolor=#F5EADF | colspan=2 bgcolor="F5F5DC"| | align="right" |22. marec 2025 | rowspan="4" |{{ikonazastave|USA}} [[Sun Valley, Idaho|Sun Valley]] | align=right|SM _cnx | colspan=4 align=center bgcolor="F5F5DC" style=color:#696969|''odpovedano zaradi močnega vetra '' |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1843 | align="center" |32 | align="right" |23. marec 2025 | align=right|SVS ₂₇₉ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | {{ikonazastave|USA}} [[Lindsey Vonn]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias1.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5050/2025AL5050.pdf|title=9th Women's Super-G: Sun Valley (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=24 March 2025}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1844 | align="center" |33 | align="right" |25. marec 2025 | align=right|VS ₄₆₅ | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Federica Brignone]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Sara Hector]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5051/2025AL5051.pdf|title=9th Women's Giant Slalom: Sun Valley (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=25 March 2025|archive-date=2025-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20250427122443/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5051/2025AL5051.pdf|url-status=dead}}</ref> |- bgcolor=#F5EADF | align="center" |1845 | align="center" |34 | align="right" |27. marec 2025 | align=right|SL ₅₁₉ | {{ikonazastave|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] | {{ikonazastave|GER}} [[Lena Dürr]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Andreja Slokar]] | <ref>{{navedi splet|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5052/2025AL5052.pdf|title=10th Women's Slalom: Sun Valley (USA)|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija|FIS]]|access-date=27 March 2025|archive-date=2025-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20250328080820/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2025/AL/5052/2025AL5052.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan="5" align="center" |59. svetovni pokal skupno<br><small>(26. oktober 2024 – 27. marec 2025)</small> | {{ikonazastave|ITA}} '''[[Federica Brignone]]''' | &nbsp;{{ikonazastave|SUI}}&nbsp; '''[[Lara Gut-Behrami]]''' | {{ikonazastave|ITA}} '''[[Sofia Goggia]]''' | |} ===Razvrstitve=== {{col-begin}} {{col-3}} ====Skupni seštevek==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 34 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Women's Overall standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=ALL&gendercode=W&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || {{flagicon|ITA}} '''[[Federica Brignone]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|25px]] || align=right|1594 |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] || align=right|1272 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{flagicon|ITA}} [[Sofia Goggia]] || align=right|931 |- | align=center| 4 || {{flagicon|CRO}} [[Zrinka Ljutić]] || align=right|816 |- | align=center| 5 || {{flagicon|SWE}} [[Sara Hector]] || align=right|752 |} {{col-3}} ====Smuk==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 6 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Women's Downhill standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=DH&gendercode=W&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || {{flagicon|ITA}} '''[[Federica Brignone]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|20px]] || align=right|'''384''' |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || {{flagicon|AUT}} [[Cornelia Hütter]] || align=right|368 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{flagicon|ITA}} [[Sofia Goggia]] || align=right|350 |- | align=center| 4 || {{flagicon|USA}} [[Lauren Macuga]] || align=right|230 |- | align=center| 5 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Lara Gut-Behrami]] || align=right|229 |} {{col-3}} ====Superveleslalom==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 9 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Women's Super-G standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=SG&gendercode=W&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; '''[[Lara Gut-Behrami]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|20px]] || align=right|'''665''' |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || {{flagicon|ITA}} [[Federica Brignone]] || align=right|630 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{flagicon|ITA}} [[Sofia Goggia]] || align=right|466 |- | align=center| 4 || {{flagicon|NOR}} [[Kajsa Vickhoff Lie]] || align=right|317 |- | align=center| 5 || {{flagicon|ITA}} [[Elena Curtoni]] || align=right|284 |} {{col-end}} {{col-begin}} {{col-3}} ====Veleslalom==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 9 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Women's Giant Slalom standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=GS&gendercode=W&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || {{flagicon|ITA}} '''[[Federica Brignone]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|20px]] || align=right|'''580''' |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || {{flagicon|NZL}} [[Alice Robinson]] || align=right|520 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{flagicon|SWE}} [[Sara Hector]] || align=right|447 |- | align=center| 4 || {{flagicon|NOR}} [[Thea Louise Stjernesund]] || align=right|381 |- | align=center| 5 || {{flagicon|ALB}} [[Lara Colturi]] || align=right|379 |} {{col-3}} ====Slalom==== {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 10 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Women's Slalom standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=WC&disciplinecode=SL&gendercode=W&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || {{flagicon|CRO}} '''[[Zrinka Ljutić]]''' [[File:FIS Crystal Globe.svg|20px]] || align=right|541 |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || {{flagicon|AUT}} [[Katharina Liensberger]] || align=right|509 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || &nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Camille Rast]] || align=right|492 |- | align=center| 4 || {{flagicon|USA}} [[Mikaela Shiffrin]] || align=right|486 |- | align=center| 5 || {{flagicon|GER}} [[Lena Dürr]] || align=right|473 |} {{col-3}} {{col-end}} ==Pokal narodov== {{col-begin}} {{col-3}} '''Skupno''' {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 71 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Nations Cup overall standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=NC-WC&disciplinecode=ALL&gendercode=A&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || &nbsp;'''{{SUI}}'''&nbsp; [[File:FIS Crystal Globe.svg|25px]] || align=right|10823 |- style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || {{AUT}} || align=right|7459 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{ITA}} || align=right|6399 |- | align=center| 4 || {{NOR}} || align=right|5098 |- | align=center| 5 || {{USA}} || align=right|4179 |} {{col-3}} '''Moški''' {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 37 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Men's Nations Cup overall standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=NC-WC&disciplinecode=ALL&gendercode=M&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |- style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || &nbsp;'''{{SUI}}'''&nbsp; [[File:FIS Crystal Globe.svg|25px]] || align=right|6695 |-style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || {{AUT}}] || align=right|3967 |-style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{NOR}} || align=right|3735 |- | align=center| 4 || {{FRA}} || align=right|2575 |- | align=center| 5 || {{ITA}} || align=right|2143 |} {{col-3}} '''Ženske''' {| cellspacing="1" cellpadding="3" style="border:1px solid #AAAAAA;font-size:86%" |-style="background-color: #E4E4E4;" !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 10px;"|Uvr. !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 210px;"|''po 34 tekmah''<ref>{{navedi splet|title=Women's Nations Cup overall standing|url=https://www.fis-ski.com/DB/alpine-skiing/cup-standings.html?sectorcode=AL&seasoncode=2025&cupcode=NC-WC&disciplinecode=ALL&gendercode=W&nationcode=|publisher=fis-ski.com}}</ref> !style="border-bottom:1px solid #AAAAAA; width: 40px;"|Točke |-style="background:#f7f6a8;" | align=center| 1 || '''{{ITA}}''' || align=right|4256 |-style="background:#dce5e5;" | align=center| 2 || &nbsp;{{SUI}}&nbsp; || align=right|4128 |- style="background:#ffdab9;" | align=center| 3 || {{AUT}} || align=right|3492 |- | align=center| 4 || {{USA}} || align=right|2904 |- | align=center| 5 || {{SWE}} || align=right|1554 |} {{col-3}} {{col-end}} == Upokojitve == Naslednji smučarke in smučarji iz svetovnega pokala so se upokojili v ali po sezoni 2024/25: {{col-begin}} {{col-2}} ;Moški *&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Yannick Chabloz]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.eurosport.de/ski-alpin/bormio/2024-2025/yannick-chabloz-beschliesst-karriereende-mit-nur-25-jahren-wegen-anhaltenden-verletzungsproblemen-nach-sturz-in-2022_sto20066442/story.shtml|title=Yannick Chabloz beschließt Karriereende mit nur 25 Jahren wegen anhaltenden Verletzungsproblemen nach Sturz in 2022|date=2 March 2025|access-date=30 December 2024|language=de}}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Mathieu Faivre]]<ref>[https://www.srf.ch/sport/ski-alpin/news-aus-dem-skisport-ex-weltmeister-faivre-tritt-zurueck Ex-Weltmeister Faivre tritt zurück] {{in lang|de}}</ref> *{{flagicon|NOR}} [[Sebastian Foss-Solevåg]]<ref>[https://www.nrk.no/mr/tidlegare-verdsmeister-i-slalam-sebastian-foss-solevag-fra-alesund-legg-opp-som-alpinist-1.17417836 Sebastian Foss Solevåg har bestemt seg for å legge opp] {{in lang|no}}</ref> *{{flagicon|LIE}} [[Nico Gauer]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.radio.li/p/Nico-Gauer-beendet-nach-der-WM-seine-Karriere-1hrUQS2mBkpwZAKdTpUyTq|title=Nico Gauer beendet nach der WM seine Karriere|date=2 March 2025|access-date=2 February 2025|language=de}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Stefano Gross]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.blick.ch/sport/ski/emotionaler-abschiedskuss-in-schladming-slalom-ass-verkuendet-baldiges-karriereende-id20544626.html|title=Slalom-Ass verkündet baldiges Karriereende|date=30 January 2025|access-date=4 April 2025|language=de}}</ref> *{{flagicon|SLO}} [[Boštjan Kline]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.sportnews.bz/artikel/wintersport/ski-alpin/trauriger-ruecktritt-ein-ski-champion-kann-nicht-mehr|title=Trauriger Rücktritt: Ein Ski-Champion kann nicht mehr|access-date=29 November 2024|language=de}}</ref> *&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Urs Kryenbühl]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.srf.ch/sport/ski-alpin/weltcup-maenner/nach-vielen-verletzungen-kryenbuehl-beendet-seine-karriere|title=Kryenbühl beendet seine Karriere|date=13 April 2025|access-date=4 April 2025|language=de}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Stefan Luitz]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.sportschau.de/regional/br/br-ski-alpin-stefan-luitz-beendet-seine-karriere-100.html|title=Stefan Luitz beendet seine Karriere|date=29 May 2025|access-date=29 May 2025|language=de}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Adrian Meisen]]<ref name="Retire">{{navedi splet|url=https://www.fr.de/sport/sport-mix/ski-alpin-mit-23-und-27-zwei-deutsche-fahrer-beenden-die-karriere-zr-93673320.html|title=Ski alpin: Mit 23 und 27 - Zwei deutsche Fahrer beenden die Karriere|date=8 April 2025|access-date=4 April 2025|language=de}}</ref> *&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Reto Schmidiger]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.swiss-ski.ch/newsroom/shorts/news/frueherer-junioren-weltmeister-reto-schmidiger-beendet-karriere|title=Früherer Junioren-Weltmeister Reto Schmidiger beendet Karriere|access-date=15 December 2024|language=de}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Dominik Schwaiger]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.sportschau.de/wintersport/ski-alpin/karriereende-dominik-schwaiger-verabschiedet-sich-vom-skisport,ski-alpin-dominik-schwaiger-beendet-karriere-100.html|title=Karriereende: Dominik Schwaiger verabschiedet sich vom Skisport|access-date=19 December 2024|language=de}}</ref> *{{flagicon|NOR}} [[Rasmus Windingstad]]<ref>{{navedi splet|url=https://skiracing.com/norways-rasmus-windingstad-ends-ski-racing-career/|title=Norway’s Rasmus Windingstad Ends Ski Racing Career|access-date=29 August 2025|language=en}}</ref> {{col-2}} ;Ženske *{{flagicon|AUT}} [[Michelle Niederwieser]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.t-online.de/sport/wintersport/ski-alpin/id_100666022/ski-alpin-wintersport-ass-michelle-niederwieser-beendet-karriere.html|title=Ski-Ass beendet Karriere mit 25 Jahren|date=13 April 2025|access-date=7 April 2025|language=de}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Roni Remme]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.blick.ch/sport/ski/ehemalige-deutsche-ski-hoffnung-roni-remme-tritt-zurueck-id20808339.html|title=Einstige Ski-Hoffnung tritt mit erst 29 zurück|date=24 April 2025 |access-date=24 April 2025|language=de}}</ref> *{{flagicon|SWE}} [[Charlotta Säfvenberg]]<ref>[https://www.svt.se/sport/alpint/forra-landslagsakaren-charlotta-safvenberg-avslutar-karriaren Förra landslagsåkaren Charlotta Säfvenberg avslutar karriären] {{in lang|sv}}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Anna Schillinger]]<ref name="Retire"/> *&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Elena Stoffel]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.srf.ch/sport/ski-alpin/news-aus-dem-skisport-stoffel-beendet-ihre-karriere|title=Stoffel beendet ihre Karriere|access-date=9 March 2025|language=de}}</ref> *{{flagicon|AUT}} [[Tamara Tippler]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.merkur.de/sport/wintersport/in-traenen-aufgeloest-karriereende-ski-star-verkuendet-voellig-93637757.html|title=Ski-Star verkündet völlig in Tränen aufgelöst ihr sofortiges Karriereende|access-date=23 March 2025|language=de}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Vera Tschurtschenthaler]]<ref>{{navedi splet|url=https://raceskimagazine.it/si-ritira-vera-tschurtschenthaler/|title=Si ritira Vera Tschurtschenthaler|access-date=24 April 2025|language=it}}</ref> *{{flagicon|AUT}} [[Stephanie Venier]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.fis-ski.com/alpine-skiing/news/2025-26/stephanie-venier-retires-at-the-peak-of-her-career|title=Stephanie Venier Retires at the Peak of Her Career|access-date=7 August 2025}}</ref> {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni pokal v alpskem smučanju}} [[Kategorija:2024 v športu]] [[Kategorija:2025 v športu]] [[Kategorija:Svetovni pokali v alpskem smučanju|2025]] tg9jhc9gl664t4f8h8h18kw4epi77ce 0 562328 6749690 6723826 2026-09-12T16:19:07Z Sporti 5955 /* Kanu/kajak (C1/K1) */ 2026 6749690 wikitext text/x-wiki {{Infobox recurring event |name = Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah |native_name = |native_name_lang = |nickname = |logo = |logo_alt = |logo_caption = |logo_size = |image = Peter Kauzer.JPG |image_size = |alt = |caption = [[Peter Kauzer]] na [[Tacenski kajakaški poligon|Tacenskem kajakaškem poligonu]] leta 2011 |status = aktivno |genre = [[Kajak in kanu (šport)|kajak in kanu na divjih vodah]] |date = |begins = |ends = |frequency = enoletno |venue = |location = pretežno [[Evropa]] |coordinates = |country = |years_active = |first = 1988 |founder_name = |last = |prev = 2024 |next = 2026 |participants = |attendance = |capacity = |area = |budget = |activity = |leader_name = |patron = |organised = [[Mednarodna kajakaška zveza]] (ICF) |filing = |people = |member = |sponsor = |website = |current = |footnotes = }} '''Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah''' je vsakoletna sezona tekmovanj v [[Kajak in kanu (šport)|kajaku in kanuju na divjih vodah]], ki jih organizira [[Mednarodna kajakaška zveza]] od leta 1988. Prvotno so bile v programu štiri discipline kanu enosed za moške (C1), kanu dvosed za moške (C2) ter kajak enosed za moške in ženske (K1). Ženske tekme v kanuju enosedu (C1) potekajo od leta 2010, leta 2018 je disciplino C2 za moške zamenjala disciplina C2 mešano, ki potekala le eno leto. Od leta 2018 poteka disciplina [[kajakaški kros]] za ženske in moške, od leta 2025 pa tudi kajakaški kros posamično. == Zmagovalci svetovnega pokala == === Kanu/kajak (C1/K1) === {|class="wikitable sortable" style="font-size: 85%" width="100%" !Sezona !C1 moški !K1 moški !C1 ženske !K1 ženske |- | 1988<ref name="season 1988">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1988/1988-08-21-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1988|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}} | {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Dana Chladek]]|USA}} |- | 1989<ref name="season 1989">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1989/1989-08-20-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1989|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}} | {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi|Myriam Jerusalmi]]|FRA}} |- | 1990<ref name="season 1990">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1990/1990-08-25-wc-gesamtergebnis-dk1-hc1.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1990|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}} | {{flagathlete|[[Pierpaolo Ferrazzi]]|ITA}} | – | {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi|Myriam Jerusalmi]]|FRA}} |- | 1991 | {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi|Myriam Jerusalmi]]|FRA}} |- | 1992<ref name="season 1992">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1992/1992-06-20-wc-endstand.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1992|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Martin Lang (kanuist)|Martin Lang]]|GER}} | {{flagathlete|[[Pierpaolo Ferrazzi]]|ITA}} | – | {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|TCH}} |- | 1993<ref name="season 1993">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1993/1993-08-31-wc-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1993|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Lukáš Pollert]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} | – | {{flagathlete|[[Kordula Striepecke]]|GER}} |- | 1994<ref name="season 1994">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1994/1994-09-17-wc-final-ranking.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1994|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Shaun Pearce]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} |- | 1995<ref name="season 1995">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1995/1995-10-01-wc-gesamtwertung.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1995|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} | – | {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} |- | 1996<ref name="season 1996">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1996/1996-09-29-wc-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1996|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Patrice Estanguet]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Thomas Becker (kanuist, rojen 1967)|Thomas Becker]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} |- | 1997 | {{flagathlete|[[Patrice Estanguet]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} | – | {{flagathlete|[[Irena Pavelková]]|CZE}} |- | 1998<ref name="season 1998">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1998/1998-09-13-wc-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1998|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe (kanuist)|Paul Ratcliffe]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}} |- | 1999<ref name="season 1999">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1999/1999-10-03-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1999|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Stanislav Ježek]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe (kanuist)|Paul Ratcliffe]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Susanne Hirt]]|GER}} |- | 2000<ref name="season 2000">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2000/2000-07-30-weltcup-gesamtwertung.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2000|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe (kanuist)|Paul Ratcliffe]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2001<ref name="season 2001">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2001/2001-09-09-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2001|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Thomas Schmidt (kanuist)|Thomas Schmidt]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2002<ref name="season 2002">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2002/2002-09-15-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2002|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Stefan Pfannmöller]]|GER}} | {{flagathlete|[[Fabien Lefèvre]]|FRA}} | – | {{flagathlete|[[Mandy Planert]]|GER}} |- | 2003<ref name="season 2003">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2003/2003-08-03-wc-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2003|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} | {{flagathlete|[[David Ford (kajakaš)|David Ford]]|CAN}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2004<ref name="season 2004">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2004/2004-07-25-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2004|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Campbell Walsh]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2005<ref name="season 2005">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2005/2005-10-02-weltcup-gesamtergebnis.zip|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2005|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Robin Bell]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2006<ref name="season 2006">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2006/2006-08-06-weltcup-gesamtwertung.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2006|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Erik Pfannmöller]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2007<ref name="season 2007">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2007/2007-07-15-weltcup-gesamtwertung.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2007|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Nico Bettge]]|GER}} | {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Jasmin Schornberg]]|GER}} |- | 2008<ref name="season 2008">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2008/2008-07-06-worldcup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2008|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Robin Bell]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Erik Pfannmöller]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Katrina Lawrence]]|AUS}} |- | 2009<ref name="season 2009">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2009/2009-08-02-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2009|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[David Florence]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} | – | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} |- | 2010<ref name="season 2010">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2010/2010-07-04-worldcup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2010|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Daniele Molmenti]]|ITA}} | {{flagathlete|[[Cen Nanqin]]|CHN}} | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} |- | 2011<ref name="season 2011">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2011/2011-08-14-worldcup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2011|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Stanislav Ježek]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Rosalyn Lawrence]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} |- | 2012<ref name="season 2012">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2012/2012-09-02-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2012|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Étienne Daille]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Rosalyn Lawrence]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Urša Kragelj]]|SLO}} |- | 2013<ref name="season 2013">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2013/2013-08-25-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2013|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Sideris Tasiadis]]|GER}} | {{flagathlete|[[Sebastian Schubert]]|GER}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} |- | 2014<ref name="season 2014">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2014/2014-08-17-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2014|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Sebastian Schubert]]|GER}} | {{flagathlete|[[Kateřina Havlíčková|Kateřina Hošková]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} |- | 2015<ref name="season 2015">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2015/2015-08-16-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2015|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} |- | 2016<ref name="season 2016">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2016/2016-09-11-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2016|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Mathieu Biazizzo]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} |- | 2017 | {{flagathlete|[[Sideris Tasiadis]]|GER}} | {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} |- | 2018 | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2019 | {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2020 | ''brez'' | ''brez'' | ''brez'' | ''brez'' |- | 2021 | {{flagathlete|[[Denis Gargaud Chanut]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2022 | {{flagathlete|[[Nicolas Gestin]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2023 | {{flagathlete|[[Luka Božič]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2024 | {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Anatole Delassus]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} |- | 2025 | {{flagathlete|[[Nicolas Gestin]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Titouan Castryck]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} |- | 2026 | {{flagathlete|[[Žiga Lin Hočevar]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Xabier Ferrazzi]]|ITA}} | {{flagathlete|[[Eva Alina Hočevar]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |} === Opuščeni disciplini === {|class="wikitable sortable" style="font-size: 85%" width="100%" !Sezona !C2 moški !C2 mešano |- | 1988<ref name="season 1988" /> | {{flagathlete|[[Lecky Haller]]/[[Jamie McEwan]]|USA}} | – |- | 1989<ref name="season 1989" /> | {{flagathlete|[[Jérôme Daille]]/[[Gilles Lelievre]]|FRA}} | – |- | 1990<ref name="season 1990" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|TCH}} | – |- | 1991 | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|TCH}} | – |- | 1992<ref name="season 1992" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|TCH}} | – |- | 1993<ref name="season 1993" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|CZE}} | – |- | 1994<ref name="season 1994" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|CZE}} | – |- | 1995<ref name="season 1995" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|CZE}} | – |- | 1996<ref name="season 1996" /> | {{flagathlete|[[Frank Adisson]]/[[Wilfrid Forgues]]|FRA}} | – |- | 1997 | {{flagathlete|[[Frank Adisson]]/[[Wilfrid Forgues]]|FRA}} | – |- | 1998<ref name="season 1998" /> | {{flagathlete|[[Roman Štrba]]/[[Roman Vajs]]|SVK}} | – |- | 1999<ref name="season 1999" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2000<ref name="season 2000" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2001<ref name="season 2001" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2002<ref name="season 2002" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2003<ref name="season 2003" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2004<ref name="season 2004" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2005<ref name="season 2005" /> | {{flagathlete|[[Jaroslav Volf]]/[[Ondřej Štěpánek]]|CZE}} | – |- | 2006<ref name="season 2006" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2007<ref name="season 2007" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2008<ref name="season 2008" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2009<ref name="season 2009" /> | {{flagathlete|[[Ladislav Škantár]]/[[Peter Škantár]]|SVK}} | – |- | 2010<ref name="season 2010" /> | {{flagathlete|[[Ladislav Škantár]]/[[Peter Škantár]]|SVK}} | – |- | 2011<ref name="season 2011" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2012<ref name="season 2012" /> | {{flagathlete|[[Pierre Labarelle]]/[[Nicolas Peschier]]|FRA}} | – |- | 2013<ref name="season 2013" /> | {{flagathlete|[[Gauthier Klauss]]/[[Matthieu Péché]]|FRA}} | – |- | 2014<ref name="season 2014" /> | {{flagathlete|[[Ladislav Škantár]]/[[Peter Škantár]]|SVK}} | – |- | 2015<ref name="season 2015" /> | {{flagathlete|[[Gauthier Klauss]]/[[Matthieu Péché]]|FRA}} | – |- | 2016<ref name="season 2016" /> | {{flagathlete|[[Pierre Picco]]/[[Hugo Biso]]|FRA}} | – |- | 2017 | {{flagathlete|[[Robert Behling]]/[[Thomas Becker (kanuist, rojen 1990)|Thomas Becker]]|GER}} | – |- | 2018 | – | {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]/[[Jakub Jáně]]|CZE}} |} === Kajakaški kros=== {|class="wikitable sortable" style="font-size: 85%" width="100%" !Season !Kajakaški kros moški !Kajakaški kros posamično moški !Kajakaški kros ženske !Kajakaški kros posamično ženske |- | 2018 | {{flagathlete|[[Pavel Eigel]]|RUS}} | – | {{flagathlete|[[Martina Wegman]]|NED}} | – |- | 2019 | {{flagathlete|[[Pepe Gonçalves|Pedro Goncalves]]|BRA}} | – | {{flagathlete|[[Ashley Nee]]|USA}} | – |- | 2020 | ''brez'' | – | ''brez'' | – |- | 2021 | {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} | – | {{flagathlete|[[Caroline Trompeter]]|GER}} | – |- | 2022 | {{flagathlete|[[Vojtěch Heger]]|CZE}} | – | {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} | – |- | 2023 | {{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} | – |- | 2024 | {{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} | – |- | 2025 | {{flagathlete|[[Jonny Dickson]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Sam Leaver]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} | {{flagathlete|[[Camille Prigent]]|FRA}} |} == Naslovi == === Moški === {| class="wikitable" width=95% style="text-align:center" ! Uvr. ! Tekmovalec ! Obdobje ! C1 ! K1 ! Kros ! C2 ! Skupaj |- |rowspan=2| 1 ||align=left| {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]|SVK}} || 1996–2017 || – || – || – || '''10''' ||style="background:#E4E4E4;"| '''10''' |- |align=left| {{flagathlete|[[Peter Hochschorner]]|SVK}} || 1996–2017 || – || – || – || '''10''' ||style="background:#E4E4E4;"| '''10''' |- |rowspan=2| 3 ||align=left| {{flagathlete|[[Jiří Rohan]]|CZE}} || 1983–1997 || – || – || – || 6 ||style="background:#E4E4E4;"| 6 |- |align=left| {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]|CZE}} || 1977–1997 || – || – || – || 6 ||style="background:#E4E4E4;"| 6 |-style="background:#CFECEC" | 5 ||align=left| {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} || 1994–danes || '''5''' || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 5 |-style="background:#CFECEC" |rowspan=2| 6 ||align=left| {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} || 2005–danes || – || '''3''' || '''1''' || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} || 2002–danes || 4 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |- |rowspan=10| 8 ||align=left| {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}} || 1975–1995 || 3 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}} || 1977–1993 || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}} || 1986–1997 || 3 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} || 1988–2004 || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe]]|GBR}} || 1990–2004 || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Ladislav Škantár]]|SVK}} || 1998–2018 || - || – || – || 3 ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Peter Škantár]]|SVK}} || 1998–2018 || - || – || – || 3 ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} || 1999–danes || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} || 1998–2023 || 3 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} || 2008–danes || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |rowspan=15| 18 ||align=left| {{flagathlete|[[Pierpaolo Ferrazzi]]|ITA}} || 1987–2005 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Patrice Estanguet]]|FRA}} || 1990–2004 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Frank Adisson]]|FRA}} || 1989–2000 || – || – || – || 2 ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Wilfrid Forgues]]|FRA}} || 1989–2000 || – || – || – || 2 ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} || 1994–2012 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}} || 2001–2014 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Robin Bell]]|AUS}} || 1997–2009 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Erik Pfannmöller]]|GER}} || 2001–2008 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Stanislav Ježek]]|CZE}} || 1994–2017 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Sebastian Schubert]]|GER}} || 2004–2019 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Gauthier Klauss]]|FRA}} || 2003–2018 || – || – || – || 2 ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Matthieu Péché]]|FRA}} || 2003–2018 || – || – || – || 2 ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Sideris Tasiadis]]|GER}} || 2005–danes || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} || 2009–danes || – || – || 2 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Nicolas Gestin]]|FRA}} || 2016–danes || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |} === Ženske === {| class="wikitable" width=95% style="text-align:center" ! Uvr. ! Tekmovalka ! Obdobje ! C1 ! K1 ! Kros ! C2 mešano ! Skupaj |-style="background:#CFECEC" | 1 ||align=left| {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 2008–danes || '''7''' || 5 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| '''12''' |- | 2 ||align=left| {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} || 1988–2019 || – || '''6''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 6 |- |rowspan=3| 3 ||align=left| {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} || 1999–2021 || – || 4 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 20118–danes || 1 || 1 || '''2''' || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} || 2008–danes || – || 3 || 1 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |- |rowspan=3| 6 ||align=left| {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi]]|FRA}} || 1979–1996 || – || 3 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} || 1988–1997 || – || 3 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]|CZE}} || 2013–danes || 2 || – || – || '''1''' ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |rowspan=4| 9 ||align=left| {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}} || 1988–2017 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Rosalyn Lawrence]]|AUS}} || 2006–2019 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} || 2002–2024 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} || 2010–danes || 1 || – || 1 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |} == Zmage == === Moški === {| class="wikitable" width=95% style="text-align:center" ! Uvr. ! Tekmovalec ! Obdobje ! C1 ! K1 ! Kros ! C2 ! Skupaj |- |rowspan=2| 1 ||align=left| {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]|SVK}} || 1996–2017 || – || – || – || '''30''' ||style="background:#E4E4E4;"| '''30''' |- |align=left| {{flagathlete|[[Peter Hochschorner]]|SVK}} || 1996–2017 || – || – || – || '''30''' ||style="background:#E4E4E4;"| '''30''' |-style="background:#CFECEC" | 3 ||align=left| {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} || 1994–danes || '''20''' || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 20 |- |rowspan=2| 4 ||align=left| {{flagathlete|[[Jiří Rohan]]|CZE}} || 1983–1997 || – || – || – || 19 ||style="background:#E4E4E4;"| 19 |- |align=left| {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]|CZE}} || 1977–1997 || – || – || – || 19 ||style="background:#E4E4E4;"| 19 |- | 6 ||align=left| {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} || 1994–2012 || 18 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 18 |-style="background:#CFECEC" | 7 ||align=left| {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} || 1999–danes || - || '''13''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 13 |- |rowspan=4| 8 ||align=left| {{flagathlete|[[Frank Adisson]]|FRA}} || 1989–2000 || – || – || – || 11 ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |- |align=left| {{flagathlete|[[Wilfrid Forgues]]|FRA}} || 1989–2000 || – || – || – || 11 ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |- |align=left| {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe]]|GBR}} || 1990–2004 || - || 11 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |- |align=left| {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} || 1988–2004 || - || 11 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |} === Ženske === {| class="wikitable" width=95% style="text-align:center" ! Uvr. ! Tekmovalka ! Obdobje ! C1 ! K1 ! Kros ! Kros pos. ! Skupaj |-style="background:#CFECEC" | 1 ||align=left| {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 2008–danes || '''35''' || 17 || 2 || 1 ||style="background:#E4E4E4;"| '''55''' |- | 2 ||align=left| {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}} || 1988–2017 || – || '''19''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 19 |- | 3 ||align=left| {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} || 1988–2019 || – || 14 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 14 |-style="background:#CFECEC" | 4 ||align=left| {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} || 2008–danes || – || 12 || 1 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 13 |-style="background:#CFECEC" | 5 ||align=left| {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} || 2010–danes || 7 || 1 || '''3''' || – ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |- | 6 ||align=left| {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} || 1988–1997 || – || 10 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 10 |- | 7 ||align=left| {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} || 1999–2021 || – || 9 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 9 |- |rowspan=3|8 ||align=left| {{flagathlete|[[Mandy Planert]]|GER}} || 1992–2008 || – || 8 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 8 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Maialen Chourraut]]|ESP}} || 2000–danes || – || 8 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 8 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 2011–danes || 4 || 2 || 2 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 8 |} == Prizorišča == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" ! Prizorišče ! Tekme |- |{{ikonazastave|GER}} [[Augsburg]] |24 |- |{{ikonazastave|Slovenia}} [[Tacenski kajakaški poligon|Tacen]] |20 |- |{{ikonazastave|Spain}} [[La Seu d'Urgell]]<br>{{ikonazastave|CZE}} [[Praga]] |19 |- |{{ikonazastave|Slovakia}} [[Bratislava]] |8 |- |{{ikonazastave|Australia}} [[Penrith, Novi Južne Wales|Penrith]] |6 |- |{{ikonazastave|France}} [[Bourg-Saint-Maurice]]<br>{{ikonazastave|USA}} [[Ocoee Whitewater Center|Ocoee]]<br>{{ikonazastave|France}} [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |5 |- |{{ikonazastave|USA}} [[Wausau, Wisconsin|Wausau]] |4 |- |{{ikonazastave|Italy}} [[Mezzana, Trentino|Mezzana]]<br>{{ikonazastave|Canada}} [[Minden]]<br>{{ikonazastave|Italy}} [[Merano]]<br>{{ikonazastave|Slovakia}} [[Liptovský Mikuláš]]<br>{{ikonazastave|Greece}} [[Atene]]<br>{{ikonazastave|New Zealand}} [[Mangahao Power Station|Mangahao]]<br>{{ikonazastave|GER}} [[Markkleeberg]]<br>{{ikonazastave|Italy}} [[Ivrea]] |3 |- |{{ikonazastave|UK}} [[Nottingham]]<br>{{ikonazastave|AUT}} [[Lofer]]<br>{{ikonazastave|France}} [[L'Argentière-la-Bessée]]<br>{{ikonazastave|UK}} [[Cardiff]]<br>{{ikonazastave|UK}} [[Lee Valley]]<br>{{ikonazastave|Poland}} [[Krakov]] |2 |- |{{ikonazastave|USA}} [[Savage River (Maryland)|Savage River]]<br>{{ikonazastave|France}} [[Réal]]<br>{{ikonazastave|New Zealand}} [[Murupara]]<br>{{ikonazastave|Australia}} [[Launceston, Tasmanija|Launceston]]<br>{{ikonazastave|Japan}} [[Asahi, Čiba|Asahi]]<br>{{ikonazastave|Brazil}} [[Três Coroas]]<br>{{ikonazastave|Sweden}} [[Björbo]]<br>{{ikonazastave|France}} [[Saint-Pé-de-Bigorre]]<br>{{ikonazastave|France}} [[Goumois]]<br>{{ikonazastave|China}} [[Guangžou]]<br>{{ikonazastave|Brazil}} [[Tibagi]]<br>{{ikonazastave|South Korea}} [[Inje|Naein-čun]]<br>{{ikonazastave|USA}} [[Kern River]]<br>{{ikonazastave|Canada}} [[Madawaska Valley, Ontario|Madawaska]]<br>{{ikonazastave|China}} [[Žangdžiadžie]]<br>{{ikonazastave|Brazil}} [[Foz do Iguaçu]]<br>{{ikonazastave|Kenya}} [[Sagana]]<br>{{ikonazastave|USA}} [[Charlotte, Severna Karolina|Charlotte]]<br>{{ikonazastave|Thailand}} [[Nahon Najok]]<br>{{ikonazastave|Canada}} [[Kananaskis Village|Kananaskis]]<br>{{ikonazastave|China}} [[Šiasi]]<br>{{ikonazastave|Brazil}} [[Rio de Janeiro]] |1 |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kajak in kanu (šport)]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1988]] [[Kategorija:Svetovni pokali|Slalom na divjih vodah]] rg7403i52txd398l3xmaky6kux4k0ye 6749693 6749690 2026-09-12T16:27:34Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6749693 wikitext text/x-wiki {{Infobox recurring event |name = Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah |native_name = |native_name_lang = |nickname = |logo = |logo_alt = |logo_caption = |logo_size = |image = Peter Kauzer.JPG |image_size = |alt = |caption = [[Peter Kauzer]] na [[Tacenski kajakaški poligon|Tacenskem kajakaškem poligonu]] leta 2011 |status = aktivno |genre = [[Kajak in kanu (šport)|kajak in kanu na divjih vodah]] |date = |begins = |ends = |frequency = enoletno |venue = |location = pretežno [[Evropa]] |coordinates = |country = |years_active = |first = 1988 |founder_name = |last = |prev = 2025 |next = 2027 |participants = |attendance = |capacity = |area = |budget = |activity = |leader_name = |patron = |organised = [[Mednarodna kajakaška zveza]] (ICF) |filing = |people = |member = |sponsor = |website = |current = |footnotes = }} '''Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah''' je vsakoletna sezona tekmovanj v [[Kajak in kanu (šport)|kajaku in kanuju na divjih vodah]], ki jih organizira [[Mednarodna kajakaška zveza]] od leta 1988. Prvotno so bile v programu štiri discipline kanu enosed za moške (C1), kanu dvosed za moške (C2) ter kajak enosed za moške in ženske (K1). Ženske tekme v kanuju enosedu (C1) potekajo od leta 2010, leta 2018 je disciplino C2 za moške zamenjala disciplina C2 mešano, ki potekala le eno leto. Od leta 2018 poteka disciplina [[kajakaški kros]] za ženske in moške, od leta 2025 pa tudi kajakaški kros posamično. == Zmagovalci svetovnega pokala == === Kanu/kajak (C1/K1) === {|class="wikitable sortable" style="font-size: 85%" width="100%" !Sezona !C1 moški !K1 moški !C1 ženske !K1 ženske |- | 1988<ref name="season 1988">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1988/1988-08-21-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1988|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}} | {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Dana Chladek]]|USA}} |- | 1989<ref name="season 1989">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1989/1989-08-20-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1989|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}} | {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi|Myriam Jerusalmi]]|FRA}} |- | 1990<ref name="season 1990">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1990/1990-08-25-wc-gesamtergebnis-dk1-hc1.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1990|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}} | {{flagathlete|[[Pierpaolo Ferrazzi]]|ITA}} | – | {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi|Myriam Jerusalmi]]|FRA}} |- | 1991 | {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi|Myriam Jerusalmi]]|FRA}} |- | 1992<ref name="season 1992">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1992/1992-06-20-wc-endstand.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1992|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Martin Lang (kanuist)|Martin Lang]]|GER}} | {{flagathlete|[[Pierpaolo Ferrazzi]]|ITA}} | – | {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|TCH}} |- | 1993<ref name="season 1993">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1993/1993-08-31-wc-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1993|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Lukáš Pollert]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} | – | {{flagathlete|[[Kordula Striepecke]]|GER}} |- | 1994<ref name="season 1994">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1994/1994-09-17-wc-final-ranking.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1994|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Shaun Pearce]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} |- | 1995<ref name="season 1995">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1995/1995-10-01-wc-gesamtwertung.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1995|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} | – | {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} |- | 1996<ref name="season 1996">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1996/1996-09-29-wc-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1996|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Patrice Estanguet]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Thomas Becker (kanuist, rojen 1967)|Thomas Becker]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} |- | 1997 | {{flagathlete|[[Patrice Estanguet]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} | – | {{flagathlete|[[Irena Pavelková]]|CZE}} |- | 1998<ref name="season 1998">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1998/1998-09-13-wc-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1998|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe (kanuist)|Paul Ratcliffe]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}} |- | 1999<ref name="season 1999">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/1999/1999-10-03-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = Canoe Slalom World Cup Final Standings 1999|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Stanislav Ježek]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe (kanuist)|Paul Ratcliffe]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Susanne Hirt]]|GER}} |- | 2000<ref name="season 2000">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2000/2000-07-30-weltcup-gesamtwertung.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2000|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe (kanuist)|Paul Ratcliffe]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2001<ref name="season 2001">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2001/2001-09-09-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2001|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Thomas Schmidt (kanuist)|Thomas Schmidt]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2002<ref name="season 2002">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2002/2002-09-15-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2002|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Stefan Pfannmöller]]|GER}} | {{flagathlete|[[Fabien Lefèvre]]|FRA}} | – | {{flagathlete|[[Mandy Planert]]|GER}} |- | 2003<ref name="season 2003">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2003/2003-08-03-wc-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2003|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} | {{flagathlete|[[David Ford (kajakaš)|David Ford]]|CAN}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2004<ref name="season 2004">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2004/2004-07-25-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2004|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Campbell Walsh]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2005<ref name="season 2005">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2005/2005-10-02-weltcup-gesamtergebnis.zip|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2005|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Robin Bell]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2006<ref name="season 2006">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2006/2006-08-06-weltcup-gesamtwertung.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2006|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Erik Pfannmöller]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} |- | 2007<ref name="season 2007">{{navedi splet|url =https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2007/2007-07-15-weltcup-gesamtwertung.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2007|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Nico Bettge]]|GER}} | {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Jasmin Schornberg]]|GER}} |- | 2008<ref name="season 2008">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2008/2008-07-06-worldcup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2008|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Robin Bell]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Erik Pfannmöller]]|GER}} | – | {{flagathlete|[[Katrina Lawrence]]|AUS}} |- | 2009<ref name="season 2009">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2009/2009-08-02-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2009|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[David Florence]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} | – | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} |- | 2010<ref name="season 2010">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2010/2010-07-04-worldcup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2010|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Daniele Molmenti]]|ITA}} | {{flagathlete|[[Cen Nanqin]]|CHN}} | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} |- | 2011<ref name="season 2011">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2011/2011-08-14-worldcup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2011|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Stanislav Ježek]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Rosalyn Lawrence]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} |- | 2012<ref name="season 2012">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2012/2012-09-02-weltcup-gesamtergebnis.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2012|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Étienne Daille]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Rosalyn Lawrence]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Urša Kragelj]]|SLO}} |- | 2013<ref name="season 2013">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2013/2013-08-25-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2013|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Sideris Tasiadis]]|GER}} | {{flagathlete|[[Sebastian Schubert]]|GER}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} |- | 2014<ref name="season 2014">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2014/2014-08-17-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2014|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Sebastian Schubert]]|GER}} | {{flagathlete|[[Kateřina Havlíčková|Kateřina Hošková]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} |- | 2015<ref name="season 2015">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2015/2015-08-16-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2015|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} |- | 2016<ref name="season 2016">{{navedi splet|url = https://www.canoeslalom.net/lib/exe/fetch.php/archiv/2016/2016-09-11-world-cup-final-ranking.pdf|title = ICF Slalom World Cup Final Standings 2016|access-date = 2017-04-18}}</ref> | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Mathieu Biazizzo]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} |- | 2017 | {{flagathlete|[[Sideris Tasiadis]]|GER}} | {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} |- | 2018 | {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2019 | {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2020 | ''brez'' | ''brez'' | ''brez'' | ''brez'' |- | 2021 | {{flagathlete|[[Denis Gargaud Chanut]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2022 | {{flagathlete|[[Nicolas Gestin]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2023 | {{flagathlete|[[Luka Božič]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |- | 2024 | {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} | {{flagathlete|[[Anatole Delassus]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} | {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} |- | 2025 | {{flagathlete|[[Nicolas Gestin]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Titouan Castryck]]|FRA}} | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} |- | 2026 | {{flagathlete|[[Žiga Lin Hočevar]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Xabier Ferrazzi]]|ITA}} | {{flagathlete|[[Eva Alina Hočevar]]|SLO}} | {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} |} === Opuščeni disciplini === {|class="wikitable sortable" style="font-size: 85%" width="100%" !Sezona !C2 moški !C2 mešano |- | 1988<ref name="season 1988" /> | {{flagathlete|[[Lecky Haller]]/[[Jamie McEwan]]|USA}} | – |- | 1989<ref name="season 1989" /> | {{flagathlete|[[Jérôme Daille]]/[[Gilles Lelievre]]|FRA}} | – |- | 1990<ref name="season 1990" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|TCH}} | – |- | 1991 | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|TCH}} | – |- | 1992<ref name="season 1992" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|TCH}} | – |- | 1993<ref name="season 1993" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|CZE}} | – |- | 1994<ref name="season 1994" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|CZE}} | – |- | 1995<ref name="season 1995" /> | {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]/[[Jiří Rohan]]|CZE}} | – |- | 1996<ref name="season 1996" /> | {{flagathlete|[[Frank Adisson]]/[[Wilfrid Forgues]]|FRA}} | – |- | 1997 | {{flagathlete|[[Frank Adisson]]/[[Wilfrid Forgues]]|FRA}} | – |- | 1998<ref name="season 1998" /> | {{flagathlete|[[Roman Štrba]]/[[Roman Vajs]]|SVK}} | – |- | 1999<ref name="season 1999" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2000<ref name="season 2000" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2001<ref name="season 2001" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2002<ref name="season 2002" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2003<ref name="season 2003" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2004<ref name="season 2004" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2005<ref name="season 2005" /> | {{flagathlete|[[Jaroslav Volf]]/[[Ondřej Štěpánek]]|CZE}} | – |- | 2006<ref name="season 2006" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2007<ref name="season 2007" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2008<ref name="season 2008" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2009<ref name="season 2009" /> | {{flagathlete|[[Ladislav Škantár]]/[[Peter Škantár]]|SVK}} | – |- | 2010<ref name="season 2010" /> | {{flagathlete|[[Ladislav Škantár]]/[[Peter Škantár]]|SVK}} | – |- | 2011<ref name="season 2011" /> | {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]/[[Peter Hochschorner]]|SVK}} | – |- | 2012<ref name="season 2012" /> | {{flagathlete|[[Pierre Labarelle]]/[[Nicolas Peschier]]|FRA}} | – |- | 2013<ref name="season 2013" /> | {{flagathlete|[[Gauthier Klauss]]/[[Matthieu Péché]]|FRA}} | – |- | 2014<ref name="season 2014" /> | {{flagathlete|[[Ladislav Škantár]]/[[Peter Škantár]]|SVK}} | – |- | 2015<ref name="season 2015" /> | {{flagathlete|[[Gauthier Klauss]]/[[Matthieu Péché]]|FRA}} | – |- | 2016<ref name="season 2016" /> | {{flagathlete|[[Pierre Picco]]/[[Hugo Biso]]|FRA}} | – |- | 2017 | {{flagathlete|[[Robert Behling]]/[[Thomas Becker (kanuist, rojen 1990)|Thomas Becker]]|GER}} | – |- | 2018 | – | {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]/[[Jakub Jáně]]|CZE}} |} === Kajakaški kros=== {|class="wikitable sortable" style="font-size: 85%" width="100%" !Season !Kajakaški kros moški !Kajakaški kros posamično moški !Kajakaški kros ženske !Kajakaški kros posamično ženske |- | 2018 | {{flagathlete|[[Pavel Eigel]]|RUS}} | – | {{flagathlete|[[Martina Wegman]]|NED}} | – |- | 2019 | {{flagathlete|[[Pepe Gonçalves|Pedro Goncalves]]|BRA}} | – | {{flagathlete|[[Ashley Nee]]|USA}} | – |- | 2020 | ''brez'' | – | ''brez'' | – |- | 2021 | {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} | – | {{flagathlete|[[Caroline Trompeter]]|GER}} | – |- | 2022 | {{flagathlete|[[Vojtěch Heger]]|CZE}} | – | {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} | – |- | 2023 | {{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} | – |- | 2024 | {{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} | – | {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} | – |- | 2025 | {{flagathlete|[[Jonny Dickson]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Sam Leaver]]|GBR}} | {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} | {{flagathlete|[[Camille Prigent]]|FRA}} |} == Naslovi == === Moški === {| class="wikitable" width=95% style="text-align:center" ! Uvr. ! Tekmovalec ! Obdobje ! C1 ! K1 ! Kros ! C2 ! Skupaj |- |rowspan=2| 1 ||align=left| {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]|SVK}} || 1996–2017 || – || – || – || '''10''' ||style="background:#E4E4E4;"| '''10''' |- |align=left| {{flagathlete|[[Peter Hochschorner]]|SVK}} || 1996–2017 || – || – || – || '''10''' ||style="background:#E4E4E4;"| '''10''' |- |rowspan=2| 3 ||align=left| {{flagathlete|[[Jiří Rohan]]|CZE}} || 1983–1997 || – || – || – || 6 ||style="background:#E4E4E4;"| 6 |- |align=left| {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]|CZE}} || 1977–1997 || – || – || – || 6 ||style="background:#E4E4E4;"| 6 |-style="background:#CFECEC" | 5 ||align=left| {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} || 1994–danes || '''5''' || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 5 |-style="background:#CFECEC" |rowspan=2| 6 ||align=left| {{flagathlete|[[Vít Přindiš]]|CZE}} || 2005–danes || – || '''3''' || '''1''' || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Matej Beňuš]]|SVK}} || 2002–danes || 4 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |- |rowspan=10| 8 ||align=left| {{flagathlete|[[Jon Lugbill]]|USA}} || 1975–1995 || 3 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Richard Fox (kanuist)|Richard Fox]]|GBR}} || 1977–1993 || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Gareth Marriott]]|GBR}} || 1986–1997 || 3 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} || 1988–2004 || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe]]|GBR}} || 1990–2004 || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Ladislav Škantár]]|SVK}} || 1998–2018 || - || – || – || 3 ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Peter Škantár]]|SVK}} || 1998–2018 || - || – || – || 3 ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} || 1999–danes || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Alexander Slafkovský]]|SVK}} || 1998–2023 || 3 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Jiří Prskavec (kanuist, rojen 1993)|Jiří Prskavec]]|CZE}} || 2008–danes || - || '''3''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |rowspan=15| 18 ||align=left| {{flagathlete|[[Pierpaolo Ferrazzi]]|ITA}} || 1987–2005 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Patrice Estanguet]]|FRA}} || 1990–2004 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Frank Adisson]]|FRA}} || 1989–2000 || – || – || – || 2 ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Wilfrid Forgues]]|FRA}} || 1989–2000 || – || – || – || 2 ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} || 1994–2012 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Fabian Dörfler]]|GER}} || 2001–2014 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Robin Bell]]|AUS}} || 1997–2009 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Erik Pfannmöller]]|GER}} || 2001–2008 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Stanislav Ježek]]|CZE}} || 1994–2017 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Sebastian Schubert]]|GER}} || 2004–2019 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Gauthier Klauss]]|FRA}} || 2003–2018 || – || – || – || 2 ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Matthieu Péché]]|FRA}} || 2003–2018 || – || – || – || 2 ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Sideris Tasiadis]]|GER}} || 2005–danes || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Joe Clarke (kanuist)|Joseph Clarke]]|GBR}} || 2009–danes || – || – || 2 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Nicolas Gestin]]|FRA}} || 2016–danes || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |} === Ženske === {| class="wikitable" width=95% style="text-align:center" ! Uvr. ! Tekmovalka ! Obdobje ! C1 ! K1 ! Kros ! C2 mešano ! Skupaj |-style="background:#CFECEC" | 1 ||align=left| {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 2008–danes || '''7''' || 5 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| '''12''' |- | 2 ||align=left| {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} || 1988–2019 || – || '''6''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 6 |- |rowspan=3| 3 ||align=left| {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} || 1999–2021 || – || 4 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 20118–danes || 1 || 1 || '''2''' || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} || 2008–danes || – || 3 || 1 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 4 |- |rowspan=3| 6 ||align=left| {{flagathlete|[[Myriam Fox-Jerusalmi]]|FRA}} || 1979–1996 || – || 3 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |align=left| {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} || 1988–1997 || – || 3 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Tereza Fišerová]]|CZE}} || 2013–danes || 2 || – || – || '''1''' ||style="background:#E4E4E4;"| 3 |- |rowspan=4| 9 ||align=left| {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}} || 1988–2017 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Rosalyn Lawrence]]|AUS}} || 2006–2019 || 2 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |- |align=left| {{flagathlete|[[Corinna Kuhnle]]|AUT}} || 2002–2024 || – || 2 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} || 2010–danes || 1 || – || 1 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 2 |} == Zmage == === Moški === {| class="wikitable" width=95% style="text-align:center" ! Uvr. ! Tekmovalec ! Obdobje ! C1 ! K1 ! Kros ! C2 ! Skupaj |- |rowspan=2| 1 ||align=left| {{flagathlete|[[Pavol Hochschorner]]|SVK}} || 1996–2017 || – || – || – || '''30''' ||style="background:#E4E4E4;"| '''30''' |- |align=left| {{flagathlete|[[Peter Hochschorner]]|SVK}} || 1996–2017 || – || – || – || '''30''' ||style="background:#E4E4E4;"| '''30''' |-style="background:#CFECEC" | 3 ||align=left| {{flagathlete|[[Michal Martikán]]|SVK}} || 1994–danes || '''20''' || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 20 |- |rowspan=2| 4 ||align=left| {{flagathlete|[[Jiří Rohan]]|CZE}} || 1983–1997 || – || – || – || 19 ||style="background:#E4E4E4;"| 19 |- |align=left| {{flagathlete|[[Miroslav Šimek]]|CZE}} || 1977–1997 || – || – || – || 19 ||style="background:#E4E4E4;"| 19 |- | 6 ||align=left| {{flagathlete|[[Tony Estanguet]]|FRA}} || 1994–2012 || 18 || – || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 18 |-style="background:#CFECEC" | 7 ||align=left| {{flagathlete|[[Peter Kauzer]]|SLO}} || 1999–danes || - || '''13''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 13 |- |rowspan=4| 8 ||align=left| {{flagathlete|[[Frank Adisson]]|FRA}} || 1989–2000 || – || – || – || 11 ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |- |align=left| {{flagathlete|[[Wilfrid Forgues]]|FRA}} || 1989–2000 || – || – || – || 11 ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |- |align=left| {{flagathlete|[[Paul Ratcliffe]]|GBR}} || 1990–2004 || - || 11 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |- |align=left| {{flagathlete|[[Scott Shipley]]|USA}} || 1988–2004 || - || 11 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |} === Ženske === {| class="wikitable" width=95% style="text-align:center" ! Uvr. ! Tekmovalka ! Obdobje ! C1 ! K1 ! Kros ! Kros pos. ! Skupaj |-style="background:#CFECEC" | 1 ||align=left| {{flagathlete|[[Jessica Fox (kanuistka)|Jessica Fox]]|AUS}} || 2008–danes || '''35''' || 17 || 2 || 1 ||style="background:#E4E4E4;"| '''55''' |- | 2 ||align=left| {{flagathlete|[[Štěpánka Hilgertová]]|CZE}} || 1988–2017 || – || '''19''' || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 19 |- | 3 ||align=left| {{flagathlete|[[Elena Kaliská]]|SVK}} || 1988–2019 || – || 14 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 14 |-style="background:#CFECEC" | 4 ||align=left| {{flagathlete|[[Ricarda Funk]]|GER}} || 2008–danes || – || 12 || 1 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 13 |-style="background:#CFECEC" | 5 ||align=left| {{flagathlete|[[Mallory Franklin]]|GBR}} || 2010–danes || 7 || 1 || '''3''' || – ||style="background:#E4E4E4;"| 11 |- | 6 ||align=left| {{flagathlete|[[Lynn Simpson]]|GBR}} || 1988–1997 || – || 10 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 10 |- | 7 ||align=left| {{flagathlete|[[Jana Dukátová]]|SVK}} || 1999–2021 || – || 9 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 9 |- |rowspan=3|8 ||align=left| {{flagathlete|[[Mandy Planert]]|GER}} || 1992–2008 || – || 8 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 8 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Maialen Chourraut]]|ESP}} || 2000–danes || – || 8 || – || – ||style="background:#E4E4E4;"| 8 |-style="background:#CFECEC" |align=left| {{flagathlete|[[Kimberley Woods]]|GBR}} || 2011–danes || 4 || 2 || 2 || – ||style="background:#E4E4E4;"| 8 |} == Prizorišča == {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" ! Prizorišče ! Tekme |- |{{ikonazastave|GER}} [[Augsburg]] |24 |- |{{ikonazastave|Slovenia}} [[Tacenski kajakaški poligon|Tacen]] |20 |- |{{ikonazastave|Spain}} [[La Seu d'Urgell]]<br>{{ikonazastave|CZE}} [[Praga]] |19 |- |{{ikonazastave|Slovakia}} [[Bratislava]] |8 |- |{{ikonazastave|Australia}} [[Penrith, Novi Južne Wales|Penrith]] |6 |- |{{ikonazastave|France}} [[Bourg-Saint-Maurice]]<br>{{ikonazastave|USA}} [[Ocoee Whitewater Center|Ocoee]]<br>{{ikonazastave|France}} [[Pau, Pyrénées-Atlantiques|Pau]] |5 |- |{{ikonazastave|USA}} [[Wausau, Wisconsin|Wausau]] |4 |- |{{ikonazastave|Italy}} [[Mezzana, Trentino|Mezzana]]<br>{{ikonazastave|Canada}} [[Minden]]<br>{{ikonazastave|Italy}} [[Merano]]<br>{{ikonazastave|Slovakia}} [[Liptovský Mikuláš]]<br>{{ikonazastave|Greece}} [[Atene]]<br>{{ikonazastave|New Zealand}} [[Mangahao Power Station|Mangahao]]<br>{{ikonazastave|GER}} [[Markkleeberg]]<br>{{ikonazastave|Italy}} [[Ivrea]] |3 |- |{{ikonazastave|UK}} [[Nottingham]]<br>{{ikonazastave|AUT}} [[Lofer]]<br>{{ikonazastave|France}} [[L'Argentière-la-Bessée]]<br>{{ikonazastave|UK}} [[Cardiff]]<br>{{ikonazastave|UK}} [[Lee Valley]]<br>{{ikonazastave|Poland}} [[Krakov]] |2 |- |{{ikonazastave|USA}} [[Savage River (Maryland)|Savage River]]<br>{{ikonazastave|France}} [[Réal]]<br>{{ikonazastave|New Zealand}} [[Murupara]]<br>{{ikonazastave|Australia}} [[Launceston, Tasmanija|Launceston]]<br>{{ikonazastave|Japan}} [[Asahi, Čiba|Asahi]]<br>{{ikonazastave|Brazil}} [[Três Coroas]]<br>{{ikonazastave|Sweden}} [[Björbo]]<br>{{ikonazastave|France}} [[Saint-Pé-de-Bigorre]]<br>{{ikonazastave|France}} [[Goumois]]<br>{{ikonazastave|China}} [[Guangžou]]<br>{{ikonazastave|Brazil}} [[Tibagi]]<br>{{ikonazastave|South Korea}} [[Inje|Naein-čun]]<br>{{ikonazastave|USA}} [[Kern River]]<br>{{ikonazastave|Canada}} [[Madawaska Valley, Ontario|Madawaska]]<br>{{ikonazastave|China}} [[Žangdžiadžie]]<br>{{ikonazastave|Brazil}} [[Foz do Iguaçu]]<br>{{ikonazastave|Kenya}} [[Sagana]]<br>{{ikonazastave|USA}} [[Charlotte, Severna Karolina|Charlotte]]<br>{{ikonazastave|Thailand}} [[Nahon Najok]]<br>{{ikonazastave|Canada}} [[Kananaskis Village|Kananaskis]]<br>{{ikonazastave|China}} [[Šiasi]]<br>{{ikonazastave|Brazil}} [[Rio de Janeiro]] |1 |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kajak in kanu (šport)]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1988]] [[Kategorija:Svetovni pokali|Slalom na divjih vodah]] 2v1pbgziee4u3ksfz04iydidkrh09in 0 564418 6749772 6749329 2026-09-12T18:26:43Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 fot. v infopolje 6749772 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Borutovci|image=Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|image_caption=[[Knežji kamen]], na katerem so bili ustoličeni tudi pripadniki Borutove dinastije |native_name=|native_name_lang=|coat_of_arms=|coat_of_arms_caption=|origin=[[Karantanija]]|country=[[Karantanija]]|region={{ikonazastave|Avstrija}} [[Avstrija]]<br>{{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]]|etymology=[[Borut (karantanski knez)|Borut]]|founded=8. stoletje|founder=[[Borut (karantanski knez)|Borut]]|dissolution=769 ali kasneje|final_ruler=[[Hotimir]]|other_families=|titles=[[Knez]]}} '''Borutovci'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|last=Pivko|first=Ljudevit|page=22|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY|accessdate=3. avgust 2024|chapter=1}}</ref> oz. '''Borutova dinastija''' je bila [[Karantanija|karantanska]] [[Knez|knežja]] rodbina, ki je [[Karantanija|Karantaniji]] vladala od začetka 8. stoletja do 769 in morda še dlje. == Zgodovina == Izvor družine je neznan. Za prvega člana družine, po katerem je družina tudi dobila ime, Boruta, ni znana nobena povezava s predhodnikom knezom [[Valuk|Valukom]]. [[Borut (karantanski knez)|Borut]] je v začetku 8. stoletja postal [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]] [[Karantanija|Karantanije]]. Okoli leta 740 je bavarskega vojvodo [[Odilo Bavarski|Odila]] prosil za pomoč v bitki zoper invazivne [[Avari|Avare]]. Odilo je bil pripravljen pomagati pod pogojem, da Karantanija sprejme [[krščanstvo]] ter prizna [[Vojvodina Bavarska|bavarsko]] in s tem tudi [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] nadvlado. S tem je Karantanija izgubila zunanjo samostojnost, Borutov sin Gorazd in nečak Hotimir pa sta bila kot mnogo drugih karantanskih velikašev v poroštvo Borutove zvestobe poslana v benediktinski samostan sv. Odrešenika na otoku Awa v Kiemskem jezeru na [[Vojvodina Bavarska|Bavarskem]], kjer sta bila na Borutovo željo poučena o krščanskem nauku. Njun [[Krst|krstni]] [[boter]] ter učitelj je bil Lupo, predstojnik Klemskega samostana. Po Borutovi smrti leta 749 so se Karantanci na Bavarce obrnili s prošnjo, naj jim pošljejo Borutovega sina [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazda]]. Slednjega so [[kosezi]] nemudoma ustoličili za novega kneza. Gorazd je znan kot prvi krščanski knez Karantanije; čeprav je Borut podpiral širjenje krščanstva ni znano, ali se je tudi sam dal krstiti. Gorazd je med svojo vladavino dal zgraditi prvo cerkev v Karantaniji, na [[Krnski grad|Krnskem gradu]], ustanovil pa je tudi cerkev sv. Lamberta na [[Zgornja Štajerska|Zgornjem Štajerskem]], kjer je imel svoj grad. Po svoji kratkotrajni vladi je Gorazd leta 751 umrl. [[Hotimir|Hotimira]], ki je bil tedaj že kristjan, so kosezi za kneza izvolili s privoljenjem frankovskega kralja Pipina Malega. Ob odhodu z Bavarske je Hotimir od svojega botra Lupa prejel njegovega nečaka, duhovnika Majorana. Opomnil ga je, naj bo v cerkvenih zadevah vedno pokoren solnograški cerkvi, kar je Hotimir nato zagotovil. Ker dvorni kaplan Majoran ni zmogel obvladati pokristjanjevanja, je Hotimir prosil solnograškega škofa Virgila, naj obišče Karantanijo, jo potrdi v veri in uredi verske zadeve. Virgil mu je v ta namen poleg drugih duhovnikov poslal škofa Modesta, ki je med delovanjem v Karantaniji postavil več cerkva, med drugimi tudi [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta|cerkev Gospe Svete]]. Hotimir je zatem ponovno izprosil dva duhovnika, vendar je leto kasneje, leta 769, umrl. == Možni člani == Zaradi pomanjkanja virov ni povsem znano, kaj se je po Hotimirovi smrti zgodilo z dinastijo. [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkard Valvazor]] v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine Kranjske]] kot Hotimirjevega sina imenuje njegovega naslednika, kneza [[Valtunk|Valtunka]]. Ta trditev se pojavi tudi v prvem verzu [[France Prešeren|Prešernovega]] [[Krst pri Savici|Krsta pri Savici]], kjer je Valtunk imenovan ''Valhun'' in Hotimir ''Kajtimar''.<ref>{{Navedi wikivir|title=Uvod (Krst pri Savici)|author=France Prešeren}}</ref> Valtunkov naslednik, knez [[Domicijan Koroški|Domislav oz. Domicijan]], naj bi prav tako bil sorodnik karantanskih knezov. == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|year=1909|url=https://archive.org/details/zgodovinasloven1v3pivk|last=Pivko|first=Ljudevit|publisher=Slovenska Šolska Matica|cobiss=72449}} * {{Navedi wikivir|title=Zgodovina slovenskega naroda|author=Dr. Josip Gruden}} == Sklici == <references />{{Karantanski vladarji}}{{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Karantanija]] [[Kategorija:Vladarske rodbine]] [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Karantanski knezi]] [[Kategorija:Borutovci]] q4birzlivok0w4fyv06qq00hc58k8x2 0 568920 6749654 6724127 2026-09-12T14:41:01Z VidicK01 193275 vstop v DZ, pogajanja z Golobom, vstop v 4.JJ vlado 6749654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{navedi splet |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{navedi splet| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]], ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Že v mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je nato kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v Državni zbor 2026]] in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so Demokrati vstopili v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 30. januarja 2025 je dotedanji poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Tine Novak prestopil v stranko Demokrati.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopa k Logarjevim Demokratom {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-poslanec-gibanja-svoboda-tine-novak-prestopa-k-logarjevim-demokratom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |title=Novak: K Logarju zaradi Pomurja, ne funkcij. Oba prijavljena KPK-ju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novak-k-logarju-zaradi-pomurja-ne-funkcij-oba-prijavljena-kpk-ju.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Logarjeva trojica lahko ustanovi poslansko skupino, SDS nasprotuje {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarjeva-trojica-lahko-ustanovi-poslansko-skupino.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament in četrto Janševo vlado === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije«<ref>{{Navedi splet |title=Logar na čelo Demokratov; govori o veliki programski koaliciji {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ter izpostavljali koncept »politične širine«.<ref>{{Navedi splet |title='Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/intervju-z-anzetom-logarjem.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-15 |title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata [[Robert Golob|Roberta Goloba]] ne oblikovanja vlade pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali [[Tea Košir]], Barbara Levstik Šega, [[Tadej Ostrc]], [[Robert Potnik]], [[Franc Križan]] in [[Mojca Žnidarič]], preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-03-22 |title=Kdo v DZ? Urška Klakočar Zupančič se poslavlja, izpadla tudi Anže Logar in Eva Irgl |url=https://vecer.com/slovenija/kdo-v-dz-urska-klakocar-zupancic-se-poslavlja-izpadla-tudi-anze-logar-in-eva-irgl-10409538 |access-date=2026-09-12 |website=Večer |language=sl}}</ref> Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.<ref>{{Navedi splet |title=Logar: Manj, kot smo si želeli {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ==== Pogajanja z Robertom Golobom ==== Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]].<ref name=":44">{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |accessdate=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Sledila so pogajanja, na katera je [[Robert Golob]] kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; [[Nova Slovenija|NSi]] je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet |title=Organi Demokratov s podporo vodstvu pri koalicijskih pogajanjih {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/organi-demokratov-s-podporo-vodstvu-pri-koalicijskih-pogajanjih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Prvi pogovori o novi koaliciji. Pet strank je razpravljalo, ali lahko najdejo skupni jezik. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-pogovori-o-novi-koaliciji-pet-strank-je-razpravljalo-ali-lahko-najdejo-skupni-jezik/777663 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] ter stranko [[Resni.ca]] povezali v [[Tretji blok]], ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila je bil za novega [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico.<ref>{{Navedi splet |title=Označevanje glasovnic: Stevanović ne ve nič, Svoboda trdi, da gre za zlorabo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/na-tajnem-glasovanju-o-predsedniku-dz-del-glasovnic-oznacenih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Tarča: Je z izvolitvijo Zorana Stevanovića na čelo DZ-ja nova desna vlada že oblikovana? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-je-z-izvolitvijo-zorana-stevanovica-na-celo-dz-ja-nova-desna-vlada-ze-oblikovana/779675 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav [[Eva Irgl]] iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-04-13 |title=Grah razkril podrobnosti pogajanj: Logar zavrnil možnost predsednika DZ iz vrst Demokratov, Stevanović za glasove lobiral tudi pri Golobu |url=https://n1info.si/volitve-2026/golob-caka-odgovore-na-osnutek-koalicijskega-sporazuma-kaj-bodo-odgovorili-demokrati/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.<ref name=":2" /> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Kaj vse je Robert Golob ponudil Demokratom Anžeta Logarja |url=https://n1info.si/volitve-2026/kaj-vse-je-robert-golob-ponudil-demokratom-anzeta-logarja/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Nadaljevanje pogajanj: koga bo povabila Svoboda in kaj se dogaja na desni? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-poslanci-demokratov-enotni-in-bodo-tudi-naprej.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Demokrati prekinili pogajanja s Svobodo: »To je korak predaleč« |url=https://portal24.si/demokrati-prekinili-pogajanja-s-svobodo-to-je-korak-predalec/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Svoboda nad Demokrate: govorijo o pogajanjih, ki jih ni bilo |url=https://portal24.si/svoboda-nad-demokrate-govorijo-o-pogajanjih-ki-jih-ni-bilo/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Vstop v vlado Janeza Janše ==== 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov [[Franc Križan]].<ref>{{Navedi splet |title=Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-na-prvi-izredni-seji-tudi-o-podpredsednikih-dz-689779 |access-date=2026-09-12 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakon o reorganizaciji vlade]], ki ga je predlagala [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-danes-o-spremembi-zakona-o-vladi-po-predlogu-sds.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-30 |title=Demokrati za zdaj edini potrdili prejem Janševih izhodišč za koalicijo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-za-zdaj-edini-potrdili-prejem-jansevih-izhodisc-za-koalicijsko-pogodbo-2799813/ |access-date=2026-09-12 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet |title=S čim Logar pogojuje vstop v Janševo vlado in ali bo Resnica dala podpise? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-cim-logar-pogojuje-vstop-v-jansevo-vlado-in-ali-bo-resnica-dala-podpise.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-14 |title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Bodo Demokrati iz DZ "odstranili" poslanca, ki noče v Janševo vlado? |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/robert-potnik-demokrati-vlada-janez-jansa-1899581 |access-date=2026-09-12 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Organi stranke Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS-om ter NSi-jem, SLS-om in Fokusom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-stranke-demokrati-potrdili-vstop-v-koalicijo-s-sds-om-ter-nsi-jem-sls-om-in-fokusom/782195 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Peterica strank podpisala koalicijsko pogodbo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peterica-strank-podpisala-koalicijsko-pogodbo/782828 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|Četrta Janševa vlada]] je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali [[Anže Logar]] (gospodarstvo, delo in šport), [[Tadej Ostrc]] (zdravje) ter [[Mihael Zupančič]] (pravosodje).<ref>{{Navedi splet |title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar je kandidiral v okraju Logatec, na kandidatni listi sta bila podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], Janez Demšar * '''Generalna sekretarka:''' Darja Bučar * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], [[Georg Mohr]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] 5l82imgq9xa0p4et3mc9yq2govvrpyu 6749657 6749654 2026-09-12T14:44:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np 6749657 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{navedi splet |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{navedi splet| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]], ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Že v mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je nato kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v Državni zbor 2026]] in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so Demokrati vstopili v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 30. januarja 2025 je dotedanji poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Tine Novak prestopil v stranko Demokrati.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopa k Logarjevim Demokratom {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-poslanec-gibanja-svoboda-tine-novak-prestopa-k-logarjevim-demokratom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |title=Novak: K Logarju zaradi Pomurja, ne funkcij. Oba prijavljena KPK-ju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novak-k-logarju-zaradi-pomurja-ne-funkcij-oba-prijavljena-kpk-ju.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Logarjeva trojica lahko ustanovi poslansko skupino, SDS nasprotuje {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarjeva-trojica-lahko-ustanovi-poslansko-skupino.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament in četrto Janševo vlado === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije«<ref>{{Navedi splet |title=Logar na čelo Demokratov; govori o veliki programski koaliciji {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ter izpostavljali koncept »politične širine«.<ref>{{Navedi splet |title='Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/intervju-z-anzetom-logarjem.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-15 |title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata [[Robert Golob|Roberta Goloba]] ne oblikovanja vlade pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali [[Tea Košir]], Barbara Levstik Šega, [[Tadej Ostrc]], [[Robert Potnik]], [[Franc Križan]] in [[Mojca Žnidarič]], preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-03-22 |title=Kdo v DZ? Urška Klakočar Zupančič se poslavlja, izpadla tudi Anže Logar in Eva Irgl |url=https://vecer.com/slovenija/kdo-v-dz-urska-klakocar-zupancic-se-poslavlja-izpadla-tudi-anze-logar-in-eva-irgl-10409538 |access-date=2026-09-12 |website=Večer |language=sl}}</ref> Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.<ref>{{Navedi splet |title=Logar: Manj, kot smo si želeli {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ==== Pogajanja z Robertom Golobom ==== Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]].<ref name=":44">{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |accessdate=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Sledila so pogajanja, na katera je [[Robert Golob]] kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; [[Nova Slovenija|NSi]] je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet |title=Organi Demokratov s podporo vodstvu pri koalicijskih pogajanjih {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/organi-demokratov-s-podporo-vodstvu-pri-koalicijskih-pogajanjih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Prvi pogovori o novi koaliciji. Pet strank je razpravljalo, ali lahko najdejo skupni jezik. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-pogovori-o-novi-koaliciji-pet-strank-je-razpravljalo-ali-lahko-najdejo-skupni-jezik/777663 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] ter stranko [[Resni.ca]] povezali v [[Tretji blok]], ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila je bil za novega [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico.<ref>{{Navedi splet |title=Označevanje glasovnic: Stevanović ne ve nič, Svoboda trdi, da gre za zlorabo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/na-tajnem-glasovanju-o-predsedniku-dz-del-glasovnic-oznacenih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Tarča: Je z izvolitvijo Zorana Stevanovića na čelo DZ-ja nova desna vlada že oblikovana? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-je-z-izvolitvijo-zorana-stevanovica-na-celo-dz-ja-nova-desna-vlada-ze-oblikovana/779675 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav [[Eva Irgl]] iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-04-13 |title=Grah razkril podrobnosti pogajanj: Logar zavrnil možnost predsednika DZ iz vrst Demokratov, Stevanović za glasove lobiral tudi pri Golobu |url=https://n1info.si/volitve-2026/golob-caka-odgovore-na-osnutek-koalicijskega-sporazuma-kaj-bodo-odgovorili-demokrati/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.<ref name=":2" /> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Kaj vse je Robert Golob ponudil Demokratom Anžeta Logarja |url=https://n1info.si/volitve-2026/kaj-vse-je-robert-golob-ponudil-demokratom-anzeta-logarja/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Nadaljevanje pogajanj: koga bo povabila Svoboda in kaj se dogaja na desni? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-poslanci-demokratov-enotni-in-bodo-tudi-naprej.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Demokrati prekinili pogajanja s Svobodo: »To je korak predaleč« |url=https://portal24.si/demokrati-prekinili-pogajanja-s-svobodo-to-je-korak-predalec/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Svoboda nad Demokrate: govorijo o pogajanjih, ki jih ni bilo |url=https://portal24.si/svoboda-nad-demokrate-govorijo-o-pogajanjih-ki-jih-ni-bilo/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Vstop v vlado Janeza Janše ==== 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov [[Franc Križan]].<ref>{{Navedi splet |title=Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-na-prvi-izredni-seji-tudi-o-podpredsednikih-dz-689779 |access-date=2026-09-12 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakon o reorganizaciji vlade]], ki ga je predlagala [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-danes-o-spremembi-zakona-o-vladi-po-predlogu-sds.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-30 |title=Demokrati za zdaj edini potrdili prejem Janševih izhodišč za koalicijo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-za-zdaj-edini-potrdili-prejem-jansevih-izhodisc-za-koalicijsko-pogodbo-2799813/ |access-date=2026-09-12 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet |title=S čim Logar pogojuje vstop v Janševo vlado in ali bo Resnica dala podpise? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-cim-logar-pogojuje-vstop-v-jansevo-vlado-in-ali-bo-resnica-dala-podpise.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-14 |title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Bodo Demokrati iz DZ "odstranili" poslanca, ki noče v Janševo vlado? |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/robert-potnik-demokrati-vlada-janez-jansa-1899581 |access-date=2026-09-12 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Organi stranke Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS-om ter NSi-jem, SLS-om in Fokusom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-stranke-demokrati-potrdili-vstop-v-koalicijo-s-sds-om-ter-nsi-jem-sls-om-in-fokusom/782195 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Peterica strank podpisala koalicijsko pogodbo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peterica-strank-podpisala-koalicijsko-pogodbo/782828 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|Četrta Janševa vlada]] je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali [[Anže Logar]] (gospodarstvo, delo in šport), [[Tadej Ostrc]] (zdravje) ter [[Mihael Zupančič]] (pravosodje).<ref>{{Navedi splet |title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar je kandidiral v okraju Logatec, na kandidatni listi sta bila podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], [[Janez Demšar]] * '''Generalna sekretarka:''' [[Darja Bučar]] * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], [[Georg Mohr]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] okrn0v6fhnojwl5eqbmfotwccw5lp8e 6749658 6749657 2026-09-12T14:55:26Z VidicK01 193275 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6749657|6749657]] uporabnika [[Special:Contributions/Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[User talk:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) obstajata 2 Janeza Demšarja, ta računalnikar ni Logarjev podpredsednik 6749658 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{navedi splet |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{navedi splet| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]], ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Že v mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je nato kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v Državni zbor 2026]] in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so Demokrati vstopili v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 30. januarja 2025 je dotedanji poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Tine Novak prestopil v stranko Demokrati.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopa k Logarjevim Demokratom {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-poslanec-gibanja-svoboda-tine-novak-prestopa-k-logarjevim-demokratom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |title=Novak: K Logarju zaradi Pomurja, ne funkcij. Oba prijavljena KPK-ju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novak-k-logarju-zaradi-pomurja-ne-funkcij-oba-prijavljena-kpk-ju.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Logarjeva trojica lahko ustanovi poslansko skupino, SDS nasprotuje {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarjeva-trojica-lahko-ustanovi-poslansko-skupino.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament in četrto Janševo vlado === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije«<ref>{{Navedi splet |title=Logar na čelo Demokratov; govori o veliki programski koaliciji {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ter izpostavljali koncept »politične širine«.<ref>{{Navedi splet |title='Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/intervju-z-anzetom-logarjem.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-15 |title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata [[Robert Golob|Roberta Goloba]] ne oblikovanja vlade pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali [[Tea Košir]], Barbara Levstik Šega, [[Tadej Ostrc]], [[Robert Potnik]], [[Franc Križan]] in [[Mojca Žnidarič]], preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-03-22 |title=Kdo v DZ? Urška Klakočar Zupančič se poslavlja, izpadla tudi Anže Logar in Eva Irgl |url=https://vecer.com/slovenija/kdo-v-dz-urska-klakocar-zupancic-se-poslavlja-izpadla-tudi-anze-logar-in-eva-irgl-10409538 |access-date=2026-09-12 |website=Večer |language=sl}}</ref> Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.<ref>{{Navedi splet |title=Logar: Manj, kot smo si želeli {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ==== Pogajanja z Robertom Golobom ==== Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]].<ref name=":44">{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |accessdate=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Sledila so pogajanja, na katera je [[Robert Golob]] kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; [[Nova Slovenija|NSi]] je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet |title=Organi Demokratov s podporo vodstvu pri koalicijskih pogajanjih {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/organi-demokratov-s-podporo-vodstvu-pri-koalicijskih-pogajanjih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Prvi pogovori o novi koaliciji. Pet strank je razpravljalo, ali lahko najdejo skupni jezik. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-pogovori-o-novi-koaliciji-pet-strank-je-razpravljalo-ali-lahko-najdejo-skupni-jezik/777663 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] ter stranko [[Resni.ca]] povezali v [[Tretji blok]], ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila je bil za novega [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico.<ref>{{Navedi splet |title=Označevanje glasovnic: Stevanović ne ve nič, Svoboda trdi, da gre za zlorabo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/na-tajnem-glasovanju-o-predsedniku-dz-del-glasovnic-oznacenih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Tarča: Je z izvolitvijo Zorana Stevanovića na čelo DZ-ja nova desna vlada že oblikovana? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-je-z-izvolitvijo-zorana-stevanovica-na-celo-dz-ja-nova-desna-vlada-ze-oblikovana/779675 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav [[Eva Irgl]] iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-04-13 |title=Grah razkril podrobnosti pogajanj: Logar zavrnil možnost predsednika DZ iz vrst Demokratov, Stevanović za glasove lobiral tudi pri Golobu |url=https://n1info.si/volitve-2026/golob-caka-odgovore-na-osnutek-koalicijskega-sporazuma-kaj-bodo-odgovorili-demokrati/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.<ref name=":2" /> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Kaj vse je Robert Golob ponudil Demokratom Anžeta Logarja |url=https://n1info.si/volitve-2026/kaj-vse-je-robert-golob-ponudil-demokratom-anzeta-logarja/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Nadaljevanje pogajanj: koga bo povabila Svoboda in kaj se dogaja na desni? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-poslanci-demokratov-enotni-in-bodo-tudi-naprej.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Demokrati prekinili pogajanja s Svobodo: »To je korak predaleč« |url=https://portal24.si/demokrati-prekinili-pogajanja-s-svobodo-to-je-korak-predalec/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Svoboda nad Demokrate: govorijo o pogajanjih, ki jih ni bilo |url=https://portal24.si/svoboda-nad-demokrate-govorijo-o-pogajanjih-ki-jih-ni-bilo/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Vstop v vlado Janeza Janše ==== 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov [[Franc Križan]].<ref>{{Navedi splet |title=Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-na-prvi-izredni-seji-tudi-o-podpredsednikih-dz-689779 |access-date=2026-09-12 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakon o reorganizaciji vlade]], ki ga je predlagala [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-danes-o-spremembi-zakona-o-vladi-po-predlogu-sds.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-30 |title=Demokrati za zdaj edini potrdili prejem Janševih izhodišč za koalicijo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-za-zdaj-edini-potrdili-prejem-jansevih-izhodisc-za-koalicijsko-pogodbo-2799813/ |access-date=2026-09-12 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet |title=S čim Logar pogojuje vstop v Janševo vlado in ali bo Resnica dala podpise? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-cim-logar-pogojuje-vstop-v-jansevo-vlado-in-ali-bo-resnica-dala-podpise.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-14 |title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Bodo Demokrati iz DZ "odstranili" poslanca, ki noče v Janševo vlado? |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/robert-potnik-demokrati-vlada-janez-jansa-1899581 |access-date=2026-09-12 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Organi stranke Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS-om ter NSi-jem, SLS-om in Fokusom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-stranke-demokrati-potrdili-vstop-v-koalicijo-s-sds-om-ter-nsi-jem-sls-om-in-fokusom/782195 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Peterica strank podpisala koalicijsko pogodbo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peterica-strank-podpisala-koalicijsko-pogodbo/782828 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|Četrta Janševa vlada]] je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali [[Anže Logar]] (gospodarstvo, delo in šport), [[Tadej Ostrc]] (zdravje) ter [[Mihael Zupančič]] (pravosodje).<ref>{{Navedi splet |title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar je kandidiral v okraju Logatec, na kandidatni listi sta bila podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], Janez Demšar * '''Generalna sekretarka:''' Darja Bučar * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], [[Georg Mohr]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] 5l82imgq9xa0p4et3mc9yq2govvrpyu 6749659 6749658 2026-09-12T15:02:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 to še ne pomeni, da ne potrebuje np 6749659 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{navedi splet |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{navedi splet| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]], ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Že v mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je nato kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v Državni zbor 2026]] in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so Demokrati vstopili v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 30. januarja 2025 je dotedanji poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Tine Novak prestopil v stranko Demokrati.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopa k Logarjevim Demokratom {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-poslanec-gibanja-svoboda-tine-novak-prestopa-k-logarjevim-demokratom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |title=Novak: K Logarju zaradi Pomurja, ne funkcij. Oba prijavljena KPK-ju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novak-k-logarju-zaradi-pomurja-ne-funkcij-oba-prijavljena-kpk-ju.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Logarjeva trojica lahko ustanovi poslansko skupino, SDS nasprotuje {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarjeva-trojica-lahko-ustanovi-poslansko-skupino.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament in četrto Janševo vlado === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije«<ref>{{Navedi splet |title=Logar na čelo Demokratov; govori o veliki programski koaliciji {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ter izpostavljali koncept »politične širine«.<ref>{{Navedi splet |title='Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/intervju-z-anzetom-logarjem.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-15 |title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata [[Robert Golob|Roberta Goloba]] ne oblikovanja vlade pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali [[Tea Košir]], Barbara Levstik Šega, [[Tadej Ostrc]], [[Robert Potnik]], [[Franc Križan]] in [[Mojca Žnidarič]], preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-03-22 |title=Kdo v DZ? Urška Klakočar Zupančič se poslavlja, izpadla tudi Anže Logar in Eva Irgl |url=https://vecer.com/slovenija/kdo-v-dz-urska-klakocar-zupancic-se-poslavlja-izpadla-tudi-anze-logar-in-eva-irgl-10409538 |access-date=2026-09-12 |website=Večer |language=sl}}</ref> Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.<ref>{{Navedi splet |title=Logar: Manj, kot smo si želeli {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ==== Pogajanja z Robertom Golobom ==== Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]].<ref name=":44">{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |accessdate=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Sledila so pogajanja, na katera je [[Robert Golob]] kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; [[Nova Slovenija|NSi]] je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet |title=Organi Demokratov s podporo vodstvu pri koalicijskih pogajanjih {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/organi-demokratov-s-podporo-vodstvu-pri-koalicijskih-pogajanjih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Prvi pogovori o novi koaliciji. Pet strank je razpravljalo, ali lahko najdejo skupni jezik. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-pogovori-o-novi-koaliciji-pet-strank-je-razpravljalo-ali-lahko-najdejo-skupni-jezik/777663 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] ter stranko [[Resni.ca]] povezali v [[Tretji blok]], ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila je bil za novega [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico.<ref>{{Navedi splet |title=Označevanje glasovnic: Stevanović ne ve nič, Svoboda trdi, da gre za zlorabo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/na-tajnem-glasovanju-o-predsedniku-dz-del-glasovnic-oznacenih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Tarča: Je z izvolitvijo Zorana Stevanovića na čelo DZ-ja nova desna vlada že oblikovana? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-je-z-izvolitvijo-zorana-stevanovica-na-celo-dz-ja-nova-desna-vlada-ze-oblikovana/779675 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav [[Eva Irgl]] iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-04-13 |title=Grah razkril podrobnosti pogajanj: Logar zavrnil možnost predsednika DZ iz vrst Demokratov, Stevanović za glasove lobiral tudi pri Golobu |url=https://n1info.si/volitve-2026/golob-caka-odgovore-na-osnutek-koalicijskega-sporazuma-kaj-bodo-odgovorili-demokrati/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.<ref name=":2" /> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Kaj vse je Robert Golob ponudil Demokratom Anžeta Logarja |url=https://n1info.si/volitve-2026/kaj-vse-je-robert-golob-ponudil-demokratom-anzeta-logarja/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Nadaljevanje pogajanj: koga bo povabila Svoboda in kaj se dogaja na desni? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-poslanci-demokratov-enotni-in-bodo-tudi-naprej.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Demokrati prekinili pogajanja s Svobodo: »To je korak predaleč« |url=https://portal24.si/demokrati-prekinili-pogajanja-s-svobodo-to-je-korak-predalec/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Svoboda nad Demokrate: govorijo o pogajanjih, ki jih ni bilo |url=https://portal24.si/svoboda-nad-demokrate-govorijo-o-pogajanjih-ki-jih-ni-bilo/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Vstop v vlado Janeza Janše ==== 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov [[Franc Križan]].<ref>{{Navedi splet |title=Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-na-prvi-izredni-seji-tudi-o-podpredsednikih-dz-689779 |access-date=2026-09-12 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakon o reorganizaciji vlade]], ki ga je predlagala [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-danes-o-spremembi-zakona-o-vladi-po-predlogu-sds.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-30 |title=Demokrati za zdaj edini potrdili prejem Janševih izhodišč za koalicijo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-za-zdaj-edini-potrdili-prejem-jansevih-izhodisc-za-koalicijsko-pogodbo-2799813/ |access-date=2026-09-12 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet |title=S čim Logar pogojuje vstop v Janševo vlado in ali bo Resnica dala podpise? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-cim-logar-pogojuje-vstop-v-jansevo-vlado-in-ali-bo-resnica-dala-podpise.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-14 |title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Bodo Demokrati iz DZ "odstranili" poslanca, ki noče v Janševo vlado? |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/robert-potnik-demokrati-vlada-janez-jansa-1899581 |access-date=2026-09-12 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Organi stranke Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS-om ter NSi-jem, SLS-om in Fokusom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-stranke-demokrati-potrdili-vstop-v-koalicijo-s-sds-om-ter-nsi-jem-sls-om-in-fokusom/782195 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Peterica strank podpisala koalicijsko pogodbo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peterica-strank-podpisala-koalicijsko-pogodbo/782828 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|Četrta Janševa vlada]] je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali [[Anže Logar]] (gospodarstvo, delo in šport), [[Tadej Ostrc]] (zdravje) ter [[Mihael Zupančič]] (pravosodje).<ref>{{Navedi splet |title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar je kandidiral v okraju Logatec, na kandidatni listi sta bila podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], [[Janez Demšar (politik)|Janez Demšar]] * '''Generalna sekretarka:''' [[Darja Bučar]] * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], [[Georg Mohr]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] i9c8xgtzdp7o7a40pa82ai1h8fyizuw 6749832 6749659 2026-09-12T20:07:03Z VidicK01 193275 Podmladek Mladi Demokrati 6749832 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Demokrati. Anžeta Logarja | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:DEMOKRATI Anžeta Logarja LOGO 2026.png|250px]] | foundation = 16. november 2024 | headquarters = Kamniška ulica 47<br>1000 [[Ljubljana]] | youth_wing = Mladi Demokrati | ideology = {{ubl|[[Centrizem]]<ref>{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/anze-logar-v-jansevo-vlado-brez-levosredinske-stranke-raje-ne-bi-sel-2701169/| title = Anže Logar: V Janševo vlado brez levosredinske stranke raje ne bi šel| last = Lebinger| first = Anže| date = 15 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Boj proti korupciji]]<ref name="Program">{{navedi splet |title=Program - Demokrati |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |access-date=2024-11-16 |website=Demokrati |language=sl |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Dnevnik-Interview">{{navedi splet| url = https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/rojstvo-stranke-demokrati-2702612/| title = Logar: Slovenija mora za vsako ceno ostati varna država|agency= [[Slovenska tiskovna agencija|STA]]| date = 16 November 2024| website = [[Dnevnik]]| access-date = 20 November 2024}}</ref>|[[Tretja pot]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>|[[Liberalizem]]|[[Regionalizacija]]<ref name="Dnevnik-Interview"/>}} | position = [[Centrizem|Sredina]] do [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{navedi splet| url = https://portal24.si/konec-prihodnjega-tedna-na-politicni-parket-stopajo-logarjevi-demokrati| title = Konec prihodnjega tedna na politični parket stopajo Logarjevi Demokrati| last = Kovač| first = Miha D.| date = 10 November 2024| website = Portal24.si| access-date = 20 November 2024}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|20|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra|temno modra]]<br> {{colorbox|#00b5c0;}} [[modra|svetlo modra]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Eva Irgl]]<br>Janez Demšar | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = Tadej Ostrc | president = [[Anže Logar]] | general_secretary = Darja Bučar | membership_year = 2025 | membership = }} [[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sličica|Ustanovitelj in predsednik stranke Demokrati, Anže Logar.]] '''Demokrati. Anžeta Logarja''' (okrajšano '''Demokrati.''', kratica '''D.''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se opredeljuje kot sredinska do desno sredinska. Njen izvor je bilo prvotno ustanovljeno javno društvo [[Platforma sodelovanja]], ustanovljeno 31. maja 2023 z namenom javne razprave o prihodnosti Slovenije. Nato pa je bila kot stranka ustanovljena 16. novembra 2024. Izoblikovala se je okoli [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], predsedniškega kandidata na volitvah [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]] in bivšega [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministra za zunanje zadeve]] v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]]. V ospredje svojega političnega delovanja postavljajo varnost, sodobno in digitalizirano družbo, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji in zdravje. Že v mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] so člani stranke Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak februarja 2025 ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet|title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Stranka je nato kandidirala tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah v Državni zbor 2026]] in osvojila 6 poslanskih mandatov. Po neuspešnih pogajanjih z relativnim zmagovalcem volitev [[Robert Golob|Robertom Golobom]] so Demokrati vstopili v [[16. vlada Republike Slovenije|četrto vlado Janeza Janše]] in v njej prevzeli vodenje treh ministrskih resorjev. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Po [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] se je ugibalo o nadaljnji poti Anžeta Logarja, takrat še poslanca stranke SDS, tudi v luči tega, da je zbral več glasov volivcev kot stranka SDS na parlamentarnih volitvah tistega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar zbral več glasov, kot jih je SDS na parlamentarnih volitvah. Kakšno sporočilo je to Janezu Janši?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/anze-logar-zbral-vec-glasov-kot-jih-je-sds-na-parlamentarnih-volitvah-kaksno-sporocilo-je-to-janezu-jansi/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 13. novembra 2022 je po zaključenem drugem krogu dejal: »Danes smo na začetku nečesa velikega«<ref>{{Navedi splet|title=Logar zbral več glasov kot SDS in NSi na državnozborskih volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logar-zbral-vec-glasov-kot-sds-in-nsi-na-volitvah-v-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Ugibalo se je o lastni stranki, a je spomladi 2023 Logar napovedal ustanovitev društva [[Platforma sodelovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Logar bo svojo platformo ustanovil konec pomladi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/logar-bo-svojo-platformo-ustanovil-konec-pomladi/|website=www.delo.si|accessdate=2024-10-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Če društvo ne bo uspešno, Logar 'verjetno' v ustanavljanje stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-drustvo-ne-bo-uspesno-logar-verjetno-v-ustanavljanje-stranke.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 24. novembra 2023 je Anže Logar je na seji Sveta SDS odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v Platformo sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa je pričakoval, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a je ocenil, da »nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju«.<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> 9. oktobra 2024 je Anže Logar predsedniku Janezu Janši, po 25 letih članstva v stranki, poslal svojo izstopno izjavo in dan kasneje napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Vstop v stranko sta napovedala tudi [[Eva Irgl]] in [[Dejan Kaloh]], ki sta nekaj dni kasneje prav tako izstopila iz SDS, a se slednji za pridružitev kasneje ni odločil.<ref>{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaloh Logarju, da je 'izkoriščevalski antidemokrat', Logar navedbe zavrača|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaloh-nad-logarja-izkoriscevalski-antidemokrat-in-prevara-volivcev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-24|language=sl}}</ref> === Nastanek stranke === 24. oktobra je Logar povedal, da se bo stranka imenovala ''Demokrati'', saj da ime »poudarja politično širino, ki jo želijo z novo potjo predstaviti«.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar: Stranka se bo imenovala Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-stranka-se-bo-imenovala-demokrati/725391|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-26|language=sl}}</ref> Kongres nove stranke je potekal 16. novembra 2024 v Mariboru. Na njem sta bila potrjena program in statut, izvoljeni pa so bili še ostali organi stranke. Izvoljeni predsednik Logar je v nagovoru poudaril, da »morata država in politika služiti ljudem« ter napovedal »veliko programsko koalicijo«, kot njeni prioriteti je navedel politično širino in boj proti korupciji.<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 30. januarja 2025 je dotedanji poslanec [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Tine Novak prestopil v stranko Demokrati.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak prestopa k Logarjevim Demokratom {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/neuradno-poslanec-gibanja-svoboda-tine-novak-prestopa-k-logarjevim-demokratom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> S tem je bil izpolnjen pogoj za ustanovitev poslanske skupine v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |title=Novak: K Logarju zaradi Pomurja, ne funkcij. Oba prijavljena KPK-ju {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novak-k-logarju-zaradi-pomurja-ne-funkcij-oba-prijavljena-kpk-ju.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Logarjeva trojica lahko ustanovi poslansko skupino, SDS nasprotuje {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarjeva-trojica-lahko-ustanovi-poslansko-skupino.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker Logar, Irgl in Novak na prejšnjih volitvah niso bili izvoljeni na listi iste stranke, so ustanovili [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|poslansko skupino nepovezanih poslancev]].<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Logarjeva poslanska skupina bo skupina nepovezanih, ne pa Demokratov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logarjeva-poslanska-skupina-bo-skupina-nepovezanih-ne-pa-demokratov/736269 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 28. junija 2025 je bil ustanovljen podmladek stranke z imenom ''Mladi Demokrati''. Njegov prvi predsednik je postal Gašper Krč.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Stranka Demokrati ustanovila podmladek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/stranka-demokrati-ustanovila-podmladek/750417 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Pripojitev stranke Konkretno === 17. junija 2025 je bilo na skupni tiskovni konferenci oznanjeno, da se bo Demokratom pripojila stranka [[Konkretno]], ki jo je od umika [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]] leta 2023 do kasnejše priključitve vodil Janez Demšar.<ref>{{Navedi splet|title=Združujeta se še dve stranki: "Gre za pomemben trenutek"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdruzujeta-se-se-dve-stranki-gre-za-pomemben-trenutek/|website=n1info.si|accessdate=2025-06-20|language=sl}}</ref> Spojitveni kongres je potekal 3. julija 2025 v Ljubljani, Anže Logar je na njem napovedal, da bo Demšarja predlagal za podpredsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-07-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zdravko Počivalšek ostaja pri SDS|url=https://info360.si/politika/zdravko-pocivalsek-ostaja-pri-sds/|website=Info360|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> === Vstop v parlament in četrto Janševo vlado === 6. januarja 2026 je svet stranke sprejel sklep o dopolnitvi imena stranke ter nadgraditvi celostne grafične podobe; novo ime, s katerim so se podali na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske volitve]], je ''Demokrati. Anžeta Logarja.''<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar se je pred parlamentarnimi volitvami odločil za spremembo imena stranke|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-se-je-pred-parlamentarnimi-volitvami-odlocil-za-spremembo-imena-stranke/|website=N1|date=2026-01-07|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> V kampanji pred državnozborskimi volitvami so se v stranki zavzemali za snovanje »široke, raznobarvne oz. velike programske koalicije«<ref>{{Navedi splet |title=Logar na čelo Demokratov; govori o veliki programski koaliciji {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ter izpostavljali koncept »politične širine«.<ref>{{Navedi splet |title='Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit' {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/intervju-z-anzetom-logarjem.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-02-15 |title=Logar: Govorijo nam, da bomo po volitvah skočili v objem Janeza Janše. Ne, ne bomo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-govorijo-nam-da-bomo-po-volitvah-skocili-v-objem-janeza-janse-ne-ne-bomo/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> V sklepnem soočenju je Logar poudaril, da njegova stranka ne podpira ne nadaljevanja mandata [[Robert Golob|Roberta Goloba]] ne oblikovanja vlade pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet |title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka s 6,7 odstotka glasov vstopila v parlament in osvojila šest mandatov; poslanci so postali [[Tea Košir]], Barbara Levstik Šega, [[Tadej Ostrc]], [[Robert Potnik]], [[Franc Križan]] in [[Mojca Žnidarič]], preboj pa medtem ni uspel ne Logarju, niti Irgl ali Novaku.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-03-22 |title=Kdo v DZ? Urška Klakočar Zupančič se poslavlja, izpadla tudi Anže Logar in Eva Irgl |url=https://vecer.com/slovenija/kdo-v-dz-urska-klakocar-zupancic-se-poslavlja-izpadla-tudi-anze-logar-in-eva-irgl-10409538 |access-date=2026-09-12 |website=Večer |language=sl}}</ref> Logar je izid volitev označil za slabši od pričakovanj in napovedal odziv na vsa povabila na koalicijska pogajanja.<ref>{{Navedi splet |title=Logar: Manj, kot smo si želeli {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> ==== Pogajanja z Robertom Golobom ==== Logar je sicer še pred prvim srečanjem zatrdil, da se ne vidi v vladi skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] ter se ločeno sestal s predsednikom Resni.ce [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]].<ref name=":44">{{Navedi splet |last=Š |first=T. K. B. , T. L. |title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536 |accessdate=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Sledila so pogajanja, na katera je [[Robert Golob]] kot relativni zmagovalec volitev povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS, z namenom oblikovanja t. i. vlade narodne enotnosti; [[Nova Slovenija|NSi]] je udeležbo na sestankih vnaprej zavrnila.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Golob pozval h koaliciji narodne enotnosti. Vrtovec odvrnil, da je zaupanje porušeno. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-h-koaliciji-narodne-enotnosti-vrtovec-odvrnil-da-je-zaupanje-poruseno/777889 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Skozi celotna pogajanja so Demokrati poudarjali tri vsebinske prioritete: boj proti korupciji, vključno z ustanovitvijo posebne tožilske enote SKOK, davčna razbremenitev dela, ter krepitev oziroma reforma javnega zdravstva.<ref>{{Navedi splet |title=Organi Demokratov s podporo vodstvu pri koalicijskih pogajanjih {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/organi-demokratov-s-podporo-vodstvu-pri-koalicijskih-pogajanjih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Po prvem sestanku dne 27. marca je bil Logar nekoliko kritičen, ker da Golob ni prinesel dovolj konkretnih programskih izhodišč in od Svobode zahteval pripravo vsebine, na podlagi katere bi Demokrati lahko presojali, ali je sodelovanje možno.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Prvi pogovori o novi koaliciji. Pet strank je razpravljalo, ali lahko najdejo skupni jezik. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-pogovori-o-novi-koaliciji-pet-strank-je-razpravljalo-ali-lahko-najdejo-skupni-jezik/777663 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na drugem sestanku, ki se je odvil 1. aprila, je bil sprejet dogovor, da Svoboda pripravi osnutek koalicijskega sporazuma in predlog razdelitve ministrstev, nato pa bi sledili individualni pogovori in pozneje še skupno srečanje. Logar je v tej fazi povedal, da Demokrati do prejema konkretnih dokumentov ne bodo nadaljevali vsebinskih pogajanj.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Istočasno so se Demokrati skupaj s strankami koalicije [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] ter stranko [[Resni.ca]] povezali v [[Tretji blok]], ki je kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Svoboda in SDS) pripravila [[Interventni zakon za razvoj Slovenije]].<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Demokrati, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pripravili interventni zakon "za razvoj Slovenije" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-nsi-sls-in-fokus-ter-resni-ca-pripravili-interventni-zakon-za-razvoj-slovenije/778913 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 10. aprila je bil za novega [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]] s podporo SDS in strank Tretjega bloka izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{Navedi splet |title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je po koncu seje zagotovil, da so vsi poslanci Demokratov podprli Stevanovića.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> STA je po vpogledu v glasovnice ugotovila, da je bilo med glasovi ZA19 glasovnic dodatno označenih: 9 s krogcem, 6 s piko in 4 z zvezdico.<ref>{{Navedi splet |title=Označevanje glasovnic: Stevanović ne ve nič, Svoboda trdi, da gre za zlorabo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/na-tajnem-glasovanju-o-predsedniku-dz-del-glasovnic-oznacenih.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Razporeditev oznak se je ujemala z velikostjo posameznih poslanskih skupin Tretjega bloka, zato se je pojavila razlaga, da so oznake služile preverjanju, ali so posamezne skupine oziroma poslanci res glasovali po dogovoru.<ref name=":1">{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Tarča: Je z izvolitvijo Zorana Stevanovića na čelo DZ-ja nova desna vlada že oblikovana? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-je-z-izvolitvijo-zorana-stevanovica-na-celo-dz-ja-nova-desna-vlada-ze-oblikovana/779675 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Nekaj dni kasneje je generalni sekretar Svobode Matej Grah razkril, da je bila prav [[Eva Irgl]] iz Demokratov prva, ki je po volitvah omenila možnost, da bi Stevanović postal predsednik DZ, kar je Stevanović tudi potrdil.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-04-13 |title=Grah razkril podrobnosti pogajanj: Logar zavrnil možnost predsednika DZ iz vrst Demokratov, Stevanović za glasove lobiral tudi pri Golobu |url=https://n1info.si/volitve-2026/golob-caka-odgovore-na-osnutek-koalicijskega-sporazuma-kaj-bodo-odgovorili-demokrati/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Golob naj bi Logarju medtem ponudil pomoč pri zbiranju glasov za predsednika DZ iz vrst Demokratov, vendar naj bi Logar to zavrnil.<ref name=":2" /> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se nadaljevala tudi po ustanovni seji državnega zbora. Svoboda je Demokratom posredovala predloge, v katere je vključila več njihovih programskih zahtev, med drugim uvedbo razvojne kapice pri socialnih prispevkih, dodatne davčne olajšave in spodbude ter ustanovitev posebne tožilske enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala; del predlogov se je nanašal tudi na spremembe v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Kaj vse je Robert Golob ponudil Demokratom Anžeta Logarja |url=https://n1info.si/volitve-2026/kaj-vse-je-robert-golob-ponudil-demokratom-anzeta-logarja/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Nadaljevanje pogajanj: koga bo povabila Svoboda in kaj se dogaja na desni? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-poslanci-demokratov-enotni-in-bodo-tudi-naprej.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Demokrati kljub temu niso sprejeli odločitve o vstopu v koalicijo. Do zaostritve odnosov je prišlo 16. aprila, ko je izvršilni odbor Svobode vodstvo stranke pooblastil za nadaljevanje pogajanj, iz Svobode pa so ob tem napovedali nadaljevanje dialoga tudi s poslanci in drugimi člani Demokratov. Vodstvo Demokratov je takšno ravnanje razumelo kot poskus neposrednega vplivanja na njihove poslance mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet |title=Demokrati zaključili pogajanja z Golobom, GS: Jasna politična prevara {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/logar-demokrati-dokoncno-zakljucujemo-pogajanja-z-golobom.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Logar je zato 17. aprila sporočil, da Demokrati dokončno zaključujejo pogajanja z Golobom, dejal je, da je delovanje Svobode preseglo meje običajnega političnega dialoga in da je neposredno nagovarjanje članov in poslancev potencialnega koalicijskega partnerja zanje nesprejemljivo.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Demokrati prekinili pogajanja s Svobodo: »To je korak predaleč« |url=https://portal24.si/demokrati-prekinili-pogajanja-s-svobodo-to-je-korak-predalec/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> V Svobodi so navedbe Demokratov zavrnili in ocenili, da do dejanskih vsebinskih pogajanj ni nikoli prišlo v obsegu, kot so ga Demokrati predstavljali v javnosti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=Svoboda nad Demokrate: govorijo o pogajanjih, ki jih ni bilo |url=https://portal24.si/svoboda-nad-demokrate-govorijo-o-pogajanjih-ki-jih-ni-bilo/ |access-date=2026-09-12 |website=Portal24 |language=sl}}</ref> Po posvetu pri predsednici republike, na katerem je Golob napovedal odhod v opozicijo, pa je Logar dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja prihodnje vlade«.<ref>{{Navedi splet |last=Z |first=M. |title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Vstop v vlado Janeza Janše ==== 21. aprila je bil za enega od treh podpredsednikov Državnega zbora izvoljen poslanec Demokratov [[Franc Križan]].<ref>{{Navedi splet |title=Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora |url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-na-prvi-izredni-seji-tudi-o-podpredsednikih-dz-689779 |access-date=2026-09-12 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Ker predsednica republike ni želela predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade, se je maja pričel drugi krog izbire mandatarja. Najprej je 29. aprila na plenarni seji DZ potrjen [[Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)|zakon o reorganizaciji vlade]], ki ga je predlagala [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in je poleg nje dobil podporo NSi, SLS, FOKUS, Resni.ce ter tudi Demokratov.<ref>{{Navedi splet |title=Poslanci potrdili zakon: vlada bo imela 14 ministrstev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-danes-o-spremembi-zakona-o-vladi-po-predlogu-sds.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Dan po tem je v skladu z napovedjo Janeza Janše SDS strankam podpornicam zakona poslala izhodišča za koalicijsko pogodbo, sledila pa so večtedenska medstrankarska usklajevanja.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-30 |title=Demokrati za zdaj edini potrdili prejem Janševih izhodišč za koalicijo |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-za-zdaj-edini-potrdili-prejem-jansevih-izhodisc-za-koalicijsko-pogodbo-2799813/ |access-date=2026-09-12 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Kot glavno pogajalsko izhodišče je Logar izpostavil posebno enoto SKOK za pregon korupcije.<ref>{{Navedi splet |title=S čim Logar pogojuje vstop v Janševo vlado in ali bo Resnica dala podpise? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-cim-logar-pogojuje-vstop-v-jansevo-vlado-in-ali-bo-resnica-dala-podpise.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Mediji so poročali, da naj bi zadržke pri podpori Janši izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-14 |title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/ |access-date=2026-09-12 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-16 |title=Bodo Demokrati iz DZ "odstranili" poslanca, ki noče v Janševo vlado? |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/robert-potnik-demokrati-vlada-janez-jansa-1899581 |access-date=2026-09-12 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Organi stranke so nato 14. maja potrdili vstop v koalicijo s strankami SDS, NSi, SLS in FOKUS, svet stranke pa je soglasno potrdil tudi koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Organi stranke Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS-om ter NSi-jem, SLS-om in Fokusom |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/organi-stranke-demokrati-potrdili-vstop-v-koalicijo-s-sds-om-ter-nsi-jem-sls-om-in-fokusom/782195 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Logar je odločitev o vstopu v vlado utemeljil s pojasnilom, da je »na koncu ostalo razmeroma malo izbire« in da so se med možnostmi vlade Janeza Janše, nadaljevanjem Golobovega mandata ali predčasnih volitev odločili za desnosredinsko vlado, ki da je dala Demokratom »težo« in v kateri lahko uresničujejo svoj program.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijska pogodba je bila podpisana teden dni kasneje, poslanci Demokratov so sopodpisali mandatarsko kandidaturo Janše in ga 22. maja podprli za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Peterica strank podpisala koalicijsko pogodbo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/peterica-strank-podpisala-koalicijsko-pogodbo/782828 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> [[16. vlada Republike Slovenije|Četrta Janševa vlada]] je z delom uradno pričela 4. junija 2026, ministri iz vrst Demokratov so postali [[Anže Logar]] (gospodarstvo, delo in šport), [[Tadej Ostrc]] (zdravje) ter [[Mihael Zupančič]] (pravosodje).<ref>{{Navedi splet |title=To so ministrski kandidati četrte Janševe vlade {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/to-so-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade.html |access-date=2026-09-12 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-09-12 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na prvem volilnem kongresu Mladih Demokratov dne 11. septembra 2026 je bil za novega predsednika podmladka izvoljen Rok Klanjšek.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-12 |title=Mladi Demokrati na prvem volilnem kongresu izvolili novo vodstvo |url=https://primorske.si/slovenija/mladi-demokrati-na-prvem-volilnem-kongresu-izvolili-novo-vodstvo/ |access-date=2026-09-12 |website=primorske.si |language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 78.902 | 6,69 | {{Steady}} | {{Composition bar|6|90|hex=#09105e}} | {{Steady}} | 5. | {{yes|Koalicija}} |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka Demokrati. Anžeta Logarja se je s samostojno listo kandidatov ter sloganom ''Obstaja izbira'' podajala na državnozborske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Če hočemo na pot napredka, je edina možnost, da Demokrati sestavljamo prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ce-hocemo-na-pot-napredka-je-edina-moznost-da-demokrati-sestavljamo-prihodnjo-vlado/773168|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|title=Obstaja izbira.|date=2025-11-21|accessdate=2026-02-12|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref> V javnosti so se pojavljala ugibanja o morebitnem povezovanju z drugimi strankami desne sredine,<ref>{{Navedi splet|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|website=YouTube|accessdate=2026-02-06|language=sl|date=2025-10-01|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> predvsem z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], katere glavni odbor je sprejel sklep o sodelovanju ter pogovorih, tudi z Demokrati, a do povezovanja ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Željo po povezovanju z Demokrati je javno izrazila in iniciirala tudi [[Nova socialdemokracija]], a prav tako neuspešno.<ref>{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=N1|date=2025-11-27|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Svoj volilni program ''Uspešna Slovenija 2034'' je stranka predstavila 15. novembra 2025 v Portorožu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili volilni program, na volitvah bodo ciljali na več kot 20 poslanskih sedežev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-volilni-program-na-volitvah-bodo-ciljali-na-vec-kot-20-poslanskih-sedezev/764166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Program so zasnovali na 15 področjih, kar sovpada tudi z njihovim predlogom o številu ministrstev, slednja pa bi med drugim vodili [[Matej Avbelj]] (pravosodje), [[Senko Pličanič]] (okolje, prostor, kohezija), [[Igor Masten]] (finance), Mirko Požar (gospodarstvo), Aleš Novak (kultura), [[Simon Zajc]] (kmetijstvo), nagovor na kongresu je imel med drugim tudi [[Božo Cerar]], ki pa bi bil po besedah Logarja lahko zunanji minister.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati z vizijo “Uspešna Slovenija” napovedujejo zmago na prihodnjih volitvah - OBALAplus|url=https://obalaplus.si/demokrati-z-vizijo-uspesna-slovenija-napovedujejo-zmago-na-prihodnjih-volitvah/|website=obalaplus.si|date=2025-11-29|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v izjavi za medije dejal, da je cilj stranke osvojiti več kot 20 poslanskih mandatov.<ref name=":0" /> Konec januarja 2026 se je stranki pridružil Luka Mihalič, dotedanji predsednik [[Študentska organizacija Slovenije|Študentske organizacije Slovenije]], uvrščen je bil tudi na kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Demokratov bo kandidiral tudi donedavni predsednik ŠOS-a Luka Mihalič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-listi-demokratov-bo-kandidiral-tudi-donedavni-predsednik-sos-a-luka-mihalic/771403|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-12|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Končno listo je stranka predstavila na volilni konvenciji v Logatcu, dne 15. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Konvencija stranke Demokrati. Anžeta Logarja v Logatcu|url=https://www.demokrati.si/dogodki/konvencija-stranke-demokrati-anzeta-logarja-v-logatcu/|website=Demokrati. Anžeta Logarja|accessdate=2026-02-12|language=sl-SI}}</ref> Logar je v nagovoru zbranim napovedal preko 20 poslancev ter dejal, da ne bodo stopili v vlado ne z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], niti ne bodo po volitvah »skočili v objem [[Janez Janša|Janezu Janši]]«, temveč bodo »oni sestavljali vlado.«<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Logar je kandidiral v okraju Logatec, na kandidatni listi sta bila podpredsednika Eva Irgl (Ajdovščina) in Janez Demšar (Škofja Loka I), predsednik sveta [[Tadej Ostrc]] (Vič Rudnik IV) in generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj (Kranj III), poleg njih pa tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]] (Bežigrad II), nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič (Ormož), koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec (Novo mesto I) in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir (Radovljica I).<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> Na volitvah je stranka osvojila [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije#Demokrati. Anžeta Logarja|6 poslanskih mandatov]], izvoljena pa nista bila tako Logar kakor Irgl. == Nazori == === Notranja politika === ==== Digitalizacija ==== Demokrati podpirajo ustanovitev portala "eSlovenija" z mobilnimi aplikacijami za vse javne storitve po načelu 'one-stop-shop'. Portal, ki bi združil eUpravo, Zemljiško knjigo in FURS ter omogočil uporabo digitalne osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja. Prav tako zagovarjajo vključevanje notarstvo za oddaljene storitve. V gospodarstvu bi uvedli letno e-poročanje z enotnim obrazcem. Spodbujajo solastništvo zaposlenih v podjetjih z reformo obdavčitve opcij in delnic. Za digitalne nomade bi zmanjšali administrativne ovire, kar naj bi povečalo prihodke državnega proračuna. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2024-11-16 |archive-date=2024-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241116074343/https://www.demokrati.si/wp-content/uploads/2024/11/LQ_Program.pdf |url-status=dead }}</ref> ==== Gospodarska politika ==== Demokrati se zavzemajo za vključevanje ukrepov na področjih javnih financ, industrijske politike, raziskav, izobraževanja in trga dela. Cilji so izboljšanje konkurenčnosti, spodbujanje podjetništva, inovacij in digitalizacija, zmanjšanje administrativnih ovir ter zagotavljanje virov za zagonska podjetja. Program poudarja subsidiarnost in sorazmernost v regulaciji, digitalizacijo javne uprave in transparentnost javne porabe. ==== Fiskalna politika ==== Demokrati posebno pozornost namenjajo javnim financam v kontekstu industrijske politike in trajnostnega razvoja. Vključujejo zagotavljanje virov energije in razogljičenje, spodbujanje investicij v zagonska podjetja z uporabo različnih shem, reformo obdavčenja za primerljive davčne obremenitve ter poudarja sledenje uspešnosti in učinkovitosti v upravljanju javnih financ. Prav tako predlagajo neodvisne preglede za večjo transparentnost javne porabe, finančno podporo programom pametne specializacije z merjenjem uspeha po hitrosti inovacij in investicije v zakonodajo za zaščito strateških panog pred napadi. ==== Infrastruktura in mobilnost ==== Demokrati podpirajo širitev avtocestnega omrežja, izgradnjo tretje razvojne osi, posodobitev prometnih povezav, vključno z inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) za boljše upravljanje prometa. Pri železniški infrastrukturi se zavzemajo za modernizacijo prog, nabavo energetsko učinkovitih vlakov, elektrifikacijo in učinkovito javno naročanje za zmanjšanje stroškov. Prav tako investicije v Luko Koper, multimodalne centre in železniško infrastrukturo za ohranjanje konkurenčnosti. Investicije v obnovljive vire energije (sončna, vetrna, hidro), energetska učinkovitost, podaljšanje življenjske dobe JEK1 in razvoj črpalnih elektrarn ter spodbujanje trajne mobilnosti z izgradnjo kolesarskih povezav in promocijo javnega prevoza, hoje in kolesarjenja. ==== Izobraževanje, znanost in inovacije ==== Demokrati menijo, da je izobraževanje ključ do razvoja in uspeha, spodbuja kritično mišljenje. Zahteva kakovostno, dostopno šolsko okolje, poudarek na slovenščini, vključevanje deležnikov, avtonomijo šol in konkurenčnost visokega šolstva. Spodbujajo raznolikost storitev, avtonomijo, enakopravnost izobraževanj in dualni sistem. Prav tako menijo, da naj bo visoko šolstvo odprto, inovativno, prilagojeno trgu, z izmenjavo v EU. Podpirajo vseživljenjsko učenje z mentorstvom, digitalizacijo, spodbujajo raziskave in inovacije s sodelovanjem znanosti in gospodarstva, državno podporo. Izzivi so digitalna pismenost, povezovanje s prakso, ustvarjalnost, decentralizacija in boljši pogoji za učitelje. ==== Okolje in podnebne spremembe ==== Demokrati poudarjajo, da je varovanje okolja, vključno z vodami, gozdovi in zemljišči, ključno za prihodnje generacije, vendar morajo biti posegi v naravo trajnostni in zagotavljati samozadostno oskrbo z viri. Prioritete dajejo boljšemu varstvo voda, tal, zraka in upravljanju z odpadki, spodbujanju krožnega gospodarstva in premišljenemu upravljanju z naravo ter učinkovitejšemu prostorskemu načrtovanju in pospešitvi dovoljenj za gradnjo. Spodbujevalni ukrepi za zeleni prehod morajo biti cenovno dostopni, z davčnimi olajšavami in programi za trajnostno bivanje in mobilnost. Obenem so potrebni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe. ==== Zdravstvo ==== Vizija Demokratov za javno zdravstvo se osredotoča na pravičnost, dostopnost in učinkovitost, s poudarkom na kakovostni oskrbi, sodobni tehnologiji in preglednem upravljanju. Vključuje uvedbo zdravstvenih pokrajin za prilagajanje storitev po regijah, boljšo dostopnost in krajše čakalne dobe. Izboljšanje organizacije zajema upravljanje čakalnih seznamov, koordinacijo med zdravstvenimi ravnmi in uvedbo novih kapacitet z gradnjo ustanov ter mobilnimi enotami za oddaljene regije. Prenova upravljanja bo zmanjšala administrativne obremenitve za večjo učinkovitost. Preventiva bo krepila z večjim financiranjem programov za preprečevanje bolezni, nacionalnimi pregledi in digitalnim centrom za analizo zdravstvenega stanja. Digitalizacija bo prinesla popolno digitalizacijo kartotek, tele-medicino, uporabo AI in partnerstva za napredne rešitve. Duševno zdravje bo integrirano v politike kot pomembna naložba v prihodnost. ==== Pravosodje ==== Demokrati pozdravljajo popolno reformo pravosodja v Sloveniji. Pod to spada prenova sodnega sistema z odpravljanjem okrajnih sodišč za poenostavitev strukture, izboljšanje učinkovitosti z uvedbo kabinetnega sistema, povečanjem podpornega osebja, urejanjem sodniških plač in profesionalizacijo sodnega sveta; kadrovska politika, ki spodbuja meritokracijo, izbor najboljših vodstvenih kadrov ter imenovanje sodnikov s strani predsednika republike na predlog sodnega sveta; digitalizacija za izboljšanje dostopnosti sodnih odločitev in nadzora nad postopki; ter povečanje dostopnosti do pravosodja, zlasti za ranljive skupine. === Zunanja politika === Cilji zunanje politike Demokratov je uresničevanje strateških interesov, krepitev varnosti in blaginje, kot je opredeljeno z ustavo, mednarodnimi dokumenti ter članstvom v EU in NATO. Vključujejo poudarek na kolektivni, energetski, surovinski, kibernetski in prehranski varnosti; razlikovanje med begunci in migranti ter omejevanje ilegalnih migracij z integracijskimi programi za socialno kohezijo; krepitev političnih odnosov s sosednjimi državami, skrb za slovenske manjšine in vezi v Srednji Evropi ter Sredozemlju; sistemsko podporo Slovencem v tujini; spodbujanje kandidatur za položaje v mednarodnih organizacijah na podlagi usposobljenosti; ter podporo reformam EU za povečanje konkurenčnosti, varnost kritične infrastrukture, širitev EU in ohranjanje evropske kulture in vrednot. == Organi stranke == === Vodstvo stranke === * '''Predsednik:''' [[Anže Logar]] * '''Podpredsednika:''' [[Eva Irgl]], [[Janez Demšar (politik)|Janez Demšar]] * '''Generalna sekretarka:''' [[Darja Bučar]] * '''Predsednik sveta stranke:''' [[Tadej Ostrc]] === Poslanska skupina === {{glavni|Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja}} * '''Sekretar poslanske skupine:''' Iztok Artič === Izvršilni in nadzorni odbor === Izvršilni odbor: [[Eva Irgl]], Primož Novak, Mirko Požar, Rok Roblek, Dejan Zakrajšek, Tine Novak, Igor Horvat Nadzorni odbor: Gašper Krč, Igor Prodanović, Slavko Remec, Nataša Slejko === Svet stranke === Sestavljajo ga: Tadej Ostrc (predsednik), Ermin Hvalica (podpredsednik), [[Mark Boris Andrijanič]], Slaven Bajić, Neža Čepon, Stojan Cotič, Jan Dobrilovič, Gorazd Justinek, Matjaž Krk, Helena Kujundžić Lukaček, Suzi Kvas, Matic Logar, Saša Lavrič, Senko Pličanič, Damjan Stanek, Gregor Štrumbelj, Ana Šuštar, Matjaž Vede, Milan Osterc == Seznam predsednikov == * [[Anže Logar]]; 16. november 2024 – danes == Vidnejši člani stranke == *[[Anže Logar]], predsednik stranke *[[Eva Irgl]], nekdanja poslanka DZ in podpredsednica stranke *[[Romana Jordan]], nekdanja evropska poslanka *[[Tine Novak]], nekdanji poslanec DZ *[[Mark Boris Andrijanič]], politik in nekdanji [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister za digitalizacijo]] *[[Tadej Ostrc]], zdravnik in politik *[[Senko Pličanič]], politik, izredni profesor na pravni fakulteti in nekdanji [[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]] *[[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]], gledališki režiser in umetniški direktor festivala Borštnikovo srečanje<ref>{{Navedi splet|title=Logarjevi Demokrati v Mariboru izvolili predsednika mestnega odbora|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/logarjevi-demokrati-v-mariboru-izvolili-predsednika-mestnega-odbora-10379505?fbclid=IwY2xjawJQEPlleHRuA2FlbQIxMQABHZm6J6Mz3aRSxEXjx3GautlNd1gk0N8H59_4_Vi2M2n6albunqh0JvDI_w_aem_gVK1RPiKFMeZtnkfhg-46w|website=vecer.com|accessdate=2025-03-25|language=sl}}</ref> *[[Mihael Zupančič]], diplomat == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2024]] [[Kategorija:Anže Logar]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] pyaxh1wv3co1rnkmlbgqwar91dl6qud 4 572663 6749737 6389422 2026-09-12T17:54:24Z Upwinxp 126544 pa ugriznimo v tole jabolko 6749737 wikitext text/x-wiki ===[[:411vm 1]]–[[:411vm 63]]=== {{Strnljivi seznam |title=Seznam (razširi →) |:{{la|411vm 1}} |:{{la|411vm 2}} |:{{la|411vm 3}} |:{{la|411vm 4}} |:{{la|411vm 5}} |:{{la|411vm 6}} |:{{la|411vm 7}} |:{{la|411vm 8}} |:{{la|411vm 9}} |:{{la|411vm 10}} |:{{la|411vm 11}} |:{{la|411vm 12}} |:{{la|411vm 13}} |:{{la|411vm 14}} |:{{la|411vm 15}} |:{{la|411vm 16}} |:{{la|411vm 17}} |:{{la|411vm 18}} |:{{la|411vm 19}} |:{{la|411vm 20}} |:{{la|411vm 21}} |:{{la|411vm 22}} |:{{la|411vm 23}} |:{{la|411vm 24}} |:{{la|411vm 25}} |:{{la|411vm 26}} |:{{la|411vm 27}} |:{{la|411vm 28}} |:{{la|411vm 29}} |:{{la|411vm 30}} |:{{la|411vm 31}} |:{{la|411vm 32}} |:{{la|411vm 33}} |:{{la|411vm 34}} |:{{la|411vm 35}} |:{{la|411vm 36}} |:{{la|411vm 37}} |:{{la|411vm 38}} |:{{la|411vm 39}} |:{{la|411vm 40}} |:{{la|411vm 41}} |:{{la|411vm 42}} |:{{la|411vm 43}} |:{{la|411vm 44}} |:{{la|411vm 63}} }} Po mojem mnenju [[Wikipedija:Odmevnost|nepomembnost]] in prevelika razdrobljenost. Morda pa mi samo tematika ni blizu, navsezadnje imamo veliko člankov npr. o glasbenih albumih, ki so podobno oblikovani in podobno dolgi. Prosim za mišljenje ostalih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:26, 29. december 2024 (CET) :{{za}} Še dobro, da avtor ni napisal tudi WP Člankov za vse rubrike in v reviji objavljene članke. Morda bi lahko naredili selekcijo najpomembnejših/najodmevnejših objav v članku o reviji, a niti ne vem, kje bi za tako statistiko pogledal (zaradi nišnosti področja). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:33, 6. januar 2025 (CET) :{{komentar}} Gotovo ne zadostuje [[WP:ODM]]. Sem že razmišljal o tej seriji, pa se mi ni dalo ukvarjati z njo, tako da hvala za iniciativo. Podatke bi lahko združili v tabelo v članku [[411 video revija]] (to je mmg treba preimenovati, ker naslovov publikacij ne prevajamo sami. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:24, 6. januar 2025 (CET) ::Za združevanje. [[Uporabnik:Simmunwon|Simmunwon]] ([[Uporabniški pogovor:Simmunwon|pogovor]]) 22:54, 14. februar 2025 (CET) Sem se lotil združevanja, bo pa glede na količino trajalo nekaj dni. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:54, 12. september 2026 (CEST) dkd272tbxx18uoic8zia77vui53umjg 4 575944 6749647 6597527 2026-09-12T14:22:16Z Upwinxp 126544 +2 6749647 wikitext text/x-wiki Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2025'''. == Januar == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Gostilna Čot}} == Februar == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Vesna Musić}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Inverse}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/IOptLib}} == Marec == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/GRINGA}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Ukinjeni radijski programi Infonet Media/Media24}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Karl Ernst Augustin von Zaluze}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Heinrich von Adrowski-Unukić}} == April == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Glavna stran}} == Junij == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Električna oprema v ogroženih okoljih}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/David Woodard}} == Julij == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Majumi Iizuka}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Osat}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Omer Šipraga}} == Avgust == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dom Ajda}} == September == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Sveta Margareta (prostozidarska loža)}} == Oktober == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Karl Petrič}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Frédéric Loboda}} ==November 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Osnovna rastlinska živila v gospodinjstvu}} ==December 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve.}} nr4ih9nxwy8g8cbc08i1h8jaex5axpu 0 581020 6749927 6746331 2026-09-13T06:38:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +1 fot. 6749927 wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}} {{Infopolje Oseba | nationality = [[Nemčija]], [[Škotska]], [[Poljska]] | movement = feminizem }} '''Gloria Marie Steinem''', [[Američani|ameriška]] [[pisateljica]], [[politična|aktivistka]], [[novinarstvo|novinarka]], * [[25. marec]] [[1934]], [[Toledo, Ohio|Toledo]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]], † [[2. september]] [[2026]]. Bila je vodilna osebnost drugega vala [[feminizem|feminizma]] v Združenih državah Amerike. ==Življenje== ===Otroštvo in mladost=== Gloria Steinem se je rodila 25. marca 1934 v Toledu (Ohio), kot drugorojenka očetu Leu in mami Ruth, rojeni Nuneviller. Njena mama je bila [[prezbiterijanstvo|prezbiterijanka]] [[Nemčija|nemških]] in [[Škotska|škotskih]] korenin, oče pa [[Judovstvo|Jud]] [[Nemčija|nemških]] in [[Poljska|poljskih]] korenin. Gloriina sestra Susanne je devet let starejša od nje. Njuna babica po očetovi strani [[Pauline Perlmutter Steinem]] je danes vidna kot Gloriiina predhodnica. Bila je feministka, ki si je prizadevala za [[pravice žensk]] in prva ženska, ki so jo izvolili v odbor za izobraževanje v Toledu. Poleg številnih funkcij, ki jih je opravljala, je bila tudi predsednica izobraževalnega odbora Nacionalnega združenja za volilno pravico žensk. Gloria je o njeni feministični karieri izvedela, ko je bila tudi sama uveljavljena feministka.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Education of a Woman: The Life of Gloria Steinem|url=https://www.google.si/books/edition/Education_of_a_Woman_The_Life_of_Gloria/hvSgZEdAUiIC?hl=sl&gbpv=1|publisher=Random House Publishing Group|date=2011-07-20|isbn=978-0-307-80213-2|language=en|first=Carolyn G.|last=Heilbrun}}</ref> Ruth Steinem je delala kot [[novinarstvo|novinarka]] za časopis ''Toledo Blade''. Pisala je kolumne o lokalnih dogodkih za manjši časopis, ki je bil v lasti K. W. Kesslerja, in sicer pod moškim imenom Duncan Mackenzie. Svoji karieri se je odpovedala, da je pomagala možu Leu voditi poletno letovišče v [[Michigan]]u. Slednji je bil med drugim potujoči [[trgovec]] s starinami, tako da so veliko potovali. Ruth je pred Gloriinim rojstvom doživela živčni zlom, zato je bila pogosto v sanatoriju za duševne bolezni. Leta 1944 sta se Ruth in Leo ločila, tako da se je Gloria z mamo najprej preselila v [[Amherst]], [[Massachusetts]], nato pa sta živeli v Toledu, v hiši Ruthinih staršev. Oče se je preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]].<ref name=":0" /> Glorio je otroštvo zaznamovalo in jo glede na izkušnjo njene mame utrdilo v prepričanju, da ženskam primanjkuje socialne in politične enakosti. Po ločitvi staršev sta z mamo živeli v [[revščina|revščini]], Gloria pa je za denar plesala po klubih.<ref name=":0" /> Obiskovala je osnovno šolo Monroe in izobraževanje nadaljevala najprej na srednji šoli Waite v Toledu in nato v Washingtonu. Študij je opravljala na kolidžu Smith in diplomirala z uspehom Phi Beta Kappa leta 1956. Prejela je Chester Bowles Asian štipendijo in dve leti preživela v [[Indija|Indiji]], kjer je pisala za indijske publikacije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Gloria Steinem|url=http://www.gloriasteinem.com/|website=Gloria Steinem|accessdate=2025-06-27|language=en-US}}</ref> ===Ljubezensko življenje=== Steinem je bila v študentskih letih zaročena z Blairom Chotzinoffom, vendar je zaroko razdrla. Leta 1957, ko je bila stara 22 let, je pred odhodom v [[Indija|Indijo]] v [[London]]u opravila takrat nezakonit splav pri dr. Johnu E. Sharpu. Leta kasneje mu je posvetila svoje spomine v knjigi ''My Life on the Road''.<ref>{{Navedi novice|title=Gloria Steinem: 'If men could get pregnant, abortion would be a sacrament'|url=https://www.theguardian.com/books/2015/oct/17/gloria-steinem-activist-interview-memoir-my-life-on-the-road|newspaper=The Guardian|date=2015-10-17|accessdate=2025-06-27|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Emma|last=Brockes}}</ref> V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je imela štiriletno razmerje z založnikom [[Mortimer Zuckerman|Mortimerjem Zuckermanom]]. Pri svojih 66 letih pa se je 3. septembra 2000 poročila z [[David Bale|Davidom Baleom]]. Poročena sta bila le tri leta, saj je slednji umrl za možganskim [[limfom]]om 30. decembra 2003. Steinem ni imela bioloških otrok, odločitev za to pa je sprejela že v mladosti.<ref>{{Navedi revijo|date=2025-06-22|title=Gloria Steinem|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Gloria_Steinem&oldid=1296831614|language=en}}</ref> [[Slika:Gloria Steinem by Gage Skidmore.jpg|thumb|200px|Steinem leta 2016]] ==Poklicna pot== ===Novinarstvo=== Leta 1968 je pomagala ustanoviti revijo ''New York'', kjer je pisala članke s politično vsebino. Sodelovala je tudi pri soustanovitvi revije ''Ms''.Leta 1972 in naslednjih petnajst let ostala ena izmed njenih urednic. Bila je ključna za priključitev omenjene revije k Feminist Majority fundaciji. Kot svobodna pisateljica je pisala za različne revije kot so ''Esquire'', ''The New York Magazine'', ''Cosmopolitan'' in mnoge druge. Poleg [[novinarstvo|novinarstva]] se je vključevala tudi v številne politične kampanje.<ref name=":1" /> ===Nagrade=== Za svoje novinarsko delo je prejela novinarsko nagrado Penney-Missouri Journalism, nagradi Front Page in Clarion, nagrade National Magazine, nagrado Emmy Citation za odličnost v televizijskem pisanju, nagrado Women's Sports Journalism, nagrado za življenjske dosežke v novinarstvu Društva poklicnih novinarjev, nagrado Društva pisateljev Združenih narodov, nagrada Richarda C. Holbrooka za izjemne dosežke 2015 in druge. Poleg njenih knjižnih uspešnic se njeno pisanje pojavlja tudi v številnih [[antologija|antologijah]] in učbenikih, bila pa je tudi urednica knjige ''The Reader's Companion to US Women's History'' založbe Houghton Mifflin.<ref name=":1" /> Prejela je tudi nagrado Bill of Rights Ameriške zveze za državljanske svoboščine [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]], nacionalno nagrado zagovornikov pravic istospolnih, nagrado sklada Liberty za pravno obrambo in izobraževanje Lambda, medaljo Ceres Združenih narodov in številne častne nazive. Revija ''Parenting'' ji je leta 1995 podelila nagrado za življenjsko delo, za spodbujanje samozavesti deklet. Revija ''Biography'' jo je uvrstila med 25 najvplivnejših žensk v Ameriki. Leta 1993 je bila sprejeta v National Women's Hall of Fame v Seneca Falls v [[New York|New Yorku]]. Leta 2014 je prejela nagrado [[Eleanor Roosevelt]] Val-Kill Medal Award, leta 2013 pa ji je predsednik [[Barack Obama]] podelil predsedniško medaljo svobode, kar je najvišje civilno priznanje.<ref name=":1" /> ==Dela== * ''The Thousand Indias'' (1957) * ''The beach Book'' (1963) * ''Outrageous Acts and Everyday Rebellions'' (1983) * ''Marilyn: Norma Jean'' (1986) * ''Revolution from Within'' (1992) * ''Moving beyond Words'' (1993) * ''Doing Sixty & Seventy'' (2006) * ''As if Women Matter: The Essential Gloria Steinem Reader'' (2014) * ''My Life on the Road'' (2015) * ''The Truth Will Set You Free, But First It Will Piss You Off!'' (2015) * ''My Life on the Road'' (2016) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi splet|title=About|url=https://www.gloriasteinem.com/about|website=Gloria Steinem|accessdate=2025-03-23|language=en-US}} * {{Navedi knjigo|title=Ms. Gloria Steinem: A Life|url=https://www.google.si/books/edition/Ms_Gloria_Steinem/lj-LDwAAQBAJ?hl=sl&gbpv=1&dq=gloria+steinem+book&printsec=frontcover=1|publisher=Feiwel and Friends|date=2020-06-30|isbn=|language=en|first=Winifred|last=Conkling}} * * {{Navedi knjigo|title=My Life on the road|url=https://www.google.si/books/edition/My_Life_on_the_Road/712WBgAAQBAJ?hl=sl&gbpv=1&dq=My+Life+on+the+Road&pg=PP5&printsec=frontcover=1|publisher=Random House|date=2015-10-27|isbn=|language=en|first=Gloria|last=Steinem}} * * {{Navedi knjigo|title=Education of a Woman: The Life of Gloria Steinem|url=https://www.google.si/books/edition/Education_of_a_Woman_The_Life_of_Gloria/hvSgZEdAUiIC?hl=sl&gbpv=1|publisher=Random House Publishing Group|date=2011-07-20|isbn=978-0-307-80213-2|language=en|first=Carolyn G.|last=Heilbrun}} * {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steinem, Gloria}} [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški novinarji]] [[Kategorija:Ameriške feministke]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Judovski pisatelji]] qyyb27v8vgofsrcfcjzpzha7ohoquhb 6749928 6749927 2026-09-13T06:39:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6749928 wikitext text/x-wiki {{BŽO več sklicev}} {{Infopolje Oseba | nationality = [[Nemčija]], [[Škotska]], [[Poljska]] | movement = feminizem }} '''Gloria Marie Steinem''', [[Američani|ameriška]] [[pisateljica]], [[politična|aktivistka]], [[novinarstvo|novinarka]], * [[25. marec]] [[1934]], [[Toledo, Ohio|Toledo]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike]], † [[2. september]] [[2026]]. Bila je vodilna osebnost drugega vala [[feminizem|feminizma]] v Združenih državah Amerike. ==Življenje== ===Otroštvo in mladost=== Gloria Steinem se je rodila 25. marca 1934 v Toledu (Ohio), kot drugorojenka očetu Leu in mami Ruth, rojeni Nuneviller. Njena mama je bila [[prezbiterijanstvo|prezbiterijanka]] [[Nemčija|nemških]] in [[Škotska|škotskih]] korenin, oče pa [[Judovstvo|Jud]] [[Nemčija|nemških]] in [[Poljska|poljskih]] korenin. Gloriina sestra Susanne je devet let starejša od nje. Njuna babica po očetovi strani [[Pauline Perlmutter Steinem]] je danes vidna kot Gloriiina predhodnica. Bila je feministka, ki si je prizadevala za [[pravice žensk]] in prva ženska, ki so jo izvolili v odbor za izobraževanje v Toledu. Poleg številnih funkcij, ki jih je opravljala, je bila tudi predsednica izobraževalnega odbora Nacionalnega združenja za volilno pravico žensk. Gloria je o njeni feministični karieri izvedela, ko je bila tudi sama uveljavljena feministka.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Education of a Woman: The Life of Gloria Steinem|url=https://www.google.si/books/edition/Education_of_a_Woman_The_Life_of_Gloria/hvSgZEdAUiIC?hl=sl&gbpv=1|publisher=Random House Publishing Group|date=2011-07-20|isbn=978-0-307-80213-2|language=en|first=Carolyn G.|last=Heilbrun}}</ref> Ruth Steinem je delala kot [[novinarstvo|novinarka]] za časopis ''Toledo Blade''. Pisala je kolumne o lokalnih dogodkih za manjši časopis, ki je bil v lasti K. W. Kesslerja, in sicer pod moškim imenom Duncan Mackenzie. Svoji karieri se je odpovedala, da je pomagala možu Leu voditi poletno letovišče v [[Michigan]]u. Slednji je bil med drugim potujoči [[trgovec]] s starinami, tako da so veliko potovali. Ruth je pred Gloriinim rojstvom doživela živčni zlom, zato je bila pogosto v sanatoriju za duševne bolezni. Leta 1944 sta se Ruth in Leo ločila, tako da se je Gloria z mamo najprej preselila v [[Amherst]], [[Massachusetts]], nato pa sta živeli v Toledu, v hiši Ruthinih staršev. Oče se je preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]].<ref name=":0" /> Glorio je otroštvo zaznamovalo in jo glede na izkušnjo njene mame utrdilo v prepričanju, da ženskam primanjkuje socialne in politične enakosti. Po ločitvi staršev sta z mamo živeli v [[revščina|revščini]], Gloria pa je za denar plesala po klubih.<ref name=":0" /> Obiskovala je osnovno šolo Monroe in izobraževanje nadaljevala najprej na srednji šoli Waite v Toledu in nato v Washingtonu. Študij je opravljala na kolidžu Smith in diplomirala z uspehom Phi Beta Kappa leta 1956. Prejela je Chester Bowles Asian štipendijo in dve leti preživela v [[Indija|Indiji]], kjer je pisala za indijske publikacije.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Gloria Steinem|url=http://www.gloriasteinem.com/|website=Gloria Steinem|accessdate=2025-06-27|language=en-US}}</ref> ===Ljubezensko življenje=== Steinem je bila v študentskih letih zaročena z Blairom Chotzinoffom, vendar je zaroko razdrla. Leta 1957, ko je bila stara 22 let, je pred odhodom v [[Indija|Indijo]] v [[London]]u opravila takrat nezakonit splav pri dr. Johnu E. Sharpu. Leta kasneje mu je posvetila svoje spomine v knjigi ''My Life on the Road''.<ref>{{Navedi novice|title=Gloria Steinem: 'If men could get pregnant, abortion would be a sacrament'|url=https://www.theguardian.com/books/2015/oct/17/gloria-steinem-activist-interview-memoir-my-life-on-the-road|newspaper=The Guardian|date=2015-10-17|accessdate=2025-06-27|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Emma|last=Brockes}}</ref> V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je imela štiriletno razmerje z založnikom [[Mortimer Zuckerman|Mortimerjem Zuckermanom]]. Pri svojih 66 letih pa se je 3. septembra 2000 poročila z [[David Bale|Davidom Baleom]]. Poročena sta bila le tri leta, saj je slednji umrl za možganskim [[limfom]]om 30. decembra 2003. Steinem ni imela bioloških otrok, odločitev za to pa je sprejela že v mladosti.<ref>{{Navedi revijo|date=2025-06-22|title=Gloria Steinem|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Gloria_Steinem&oldid=1296831614|language=en}}</ref> [[Slika:Gloria Steinem by Gage Skidmore.jpg|thumb|320px|Steinem leta 2016]] ==Poklicna pot== ===Novinarstvo=== Leta 1968 je pomagala ustanoviti revijo ''New York'', kjer je pisala članke s politično vsebino. Sodelovala je tudi pri soustanovitvi revije ''Ms''.Leta 1972 in naslednjih petnajst let ostala ena izmed njenih urednic. Bila je ključna za priključitev omenjene revije k Feminist Majority fundaciji. Kot svobodna pisateljica je pisala za različne revije kot so ''Esquire'', ''The New York Magazine'', ''Cosmopolitan'' in mnoge druge. Poleg [[novinarstvo|novinarstva]] se je vključevala tudi v številne politične kampanje.<ref name=":1" /> ===Nagrade=== Za svoje novinarsko delo je prejela novinarsko nagrado Penney-Missouri Journalism, nagradi Front Page in Clarion, nagrade National Magazine, nagrado Emmy Citation za odličnost v televizijskem pisanju, nagrado Women's Sports Journalism, nagrado za življenjske dosežke v novinarstvu Društva poklicnih novinarjev, nagrado Društva pisateljev Združenih narodov, nagrada Richarda C. Holbrooka za izjemne dosežke 2015 in druge. Poleg njenih knjižnih uspešnic se njeno pisanje pojavlja tudi v številnih [[antologija|antologijah]] in učbenikih, bila pa je tudi urednica knjige ''The Reader's Companion to US Women's History'' založbe Houghton Mifflin.<ref name=":1" /> Prejela je tudi nagrado Bill of Rights Ameriške zveze za državljanske svoboščine [[Južna Kalifornija|Južne Kalifornije]], nacionalno nagrado zagovornikov pravic istospolnih, nagrado sklada Liberty za pravno obrambo in izobraževanje Lambda, medaljo Ceres Združenih narodov in številne častne nazive. Revija ''Parenting'' ji je leta 1995 podelila nagrado za življenjsko delo, za spodbujanje samozavesti deklet. Revija ''Biography'' jo je uvrstila med 25 najvplivnejših žensk v Ameriki. Leta 1993 je bila sprejeta v National Women's Hall of Fame v Seneca Falls v [[New York|New Yorku]]. Leta 2014 je prejela nagrado [[Eleanor Roosevelt]] Val-Kill Medal Award, leta 2013 pa ji je predsednik [[Barack Obama]] podelil predsedniško medaljo svobode, kar je najvišje civilno priznanje.<ref name=":1" /> ==Dela== * ''The Thousand Indias'' (1957) * ''The beach Book'' (1963) * ''Outrageous Acts and Everyday Rebellions'' (1983) * ''Marilyn: Norma Jean'' (1986) * ''Revolution from Within'' (1992) * ''Moving beyond Words'' (1993) * ''Doing Sixty & Seventy'' (2006) * ''As if Women Matter: The Essential Gloria Steinem Reader'' (2014) * ''My Life on the Road'' (2015) * ''The Truth Will Set You Free, But First It Will Piss You Off!'' (2015) * ''My Life on the Road'' (2016) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi splet|title=About|url=https://www.gloriasteinem.com/about|website=Gloria Steinem|accessdate=2025-03-23|language=en-US}} * {{Navedi knjigo|title=Ms. Gloria Steinem: A Life|url=https://www.google.si/books/edition/Ms_Gloria_Steinem/lj-LDwAAQBAJ?hl=sl&gbpv=1&dq=gloria+steinem+book&printsec=frontcover=1|publisher=Feiwel and Friends|date=2020-06-30|isbn=|language=en|first=Winifred|last=Conkling}} * * {{Navedi knjigo|title=My Life on the road|url=https://www.google.si/books/edition/My_Life_on_the_Road/712WBgAAQBAJ?hl=sl&gbpv=1&dq=My+Life+on+the+Road&pg=PP5&printsec=frontcover=1|publisher=Random House|date=2015-10-27|isbn=|language=en|first=Gloria|last=Steinem}} * * {{Navedi knjigo|title=Education of a Woman: The Life of Gloria Steinem|url=https://www.google.si/books/edition/Education_of_a_Woman_The_Life_of_Gloria/hvSgZEdAUiIC?hl=sl&gbpv=1|publisher=Random House Publishing Group|date=2011-07-20|isbn=978-0-307-80213-2|language=en|first=Carolyn G.|last=Heilbrun}} * {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Steinem, Gloria}} [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Ameriški novinarji]] [[Kategorija:Ameriške feministke]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Judovski pisatelji]] 3ictdyrai9vh2c6f6s6ip50ahak96bm 0 585962 6749836 6502256 2026-09-12T20:17:24Z Shabicht 3554 /* Zakaj se imenuje "Dolina smrti"? */ 6749836 wikitext text/x-wiki {{ton}} '''Dolina smrti (Death Valley), Kalifornija, ZDA – skrivnostna in neusmiljena pokrajina''' Dolina smrti, znana tudi po svojem angleškem imenu ''Death Valley'', je ena najbolj vročih, suhih in nenavadnih pokrajin na svetu. Nahaja se na vzhodu Kalifornije, delno pa sega tudi v zvezno državo Nevada. Dolina je del nacionalnega parka ''Death Valley National Park'', ki obsega več kot 13.000 kvadratnih kilometrov puščavskega terena in velja za največji narodni park v spodnjih 48 zveznih državah ZDA. Leži v t.i. Veliki kotlini (Great Basin), med gorovji Panamint in Amargosa. === Podnebje in ekstremne temperature === Dolina smrti je najbolj znana po svojem izjemno vročem podnebju. Poleti temperature pogosto presežejo 50 °C, z najvišjo izmerjeno temperaturo 56,7 °C (134 °F) 10. julija 1913 v Furnace Creeku. Ta vrednost velja za eno najvišjih doslej zabeleženih na površju Zemlje. Zaradi nizke nadmorske višine – najnižja točka, Badwater Basin, leži 86 metrov pod morsko gladino – in zadrževanja toplote med gorovji, postane dolina pravi naravni "peč".<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> Poleg vročine je območje tudi izredno suho. Povprečna letna količina padavin znaša le okoli 50 mm. Ko pa dež dejansko pade, se lahko v kratkem času sprožijo bliskovite poplave, ki preoblikujejo pokrajino, oblikujejo kratkotrajna jezera in ustvarijo dramatične prizore.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Zakaj se imenuje "Dolina smrti"? === Ime ''Death Valley'' izvira iz časa kalifornijske zlate mrzlice v sredini 19. stoletja. Leta 1849 se je skupina pionirjev, t.i.– imenovanih »Forty-Niners« – izgubila na poti proti Kaliforniji in zgrešila varen prehod. Ujeti v brezvoden in neusmiljen teren, so številni trpeli zaradi žeje, vročine in izčrpanosti. Čeprav jih je večina preživela, zahvaljujoč pomoči dveh prostovoljcev, je vsaj eden od članov odprave umrl. Po zgodbah naj bi eden izmed preživelih pri odhodu rekel: »Zbogom, Dolina smrti,« in tako je dolina dobila ime, ki ga nosi še danes.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Geološke značilnosti === Dolina smrti je geološko zelo aktivna. Leži ob robu tektonske prelomnice in vsebuje številne zanimive geološke pojave: od solin in sipin do barvitih kamnitih formacij, globokih kanjonov in izsušenih jezer. Najnižja točka, Badwater Basin, je slana depresija, ki ustvarja bleščečo belo površino. Eden od najbolj znanih pojavov v dolini so t.i. ''premikajoči se kamni'' (sailing stones) v Racetrack Playa – veliki kamni, ki se brez človeškega posredovanja premikajo po suhem jezerskem dnu, za sabo pa puščajo dolge sledi. Šele v zadnjih letih so znanstveniki odkrili, da so za ta pojav odgovorni tanki sloji ledu in vetra, ki ustvarijo pogoje za premik.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Življenje v smrti === Kljub neizprosnemu okolju je dolina polna življenja. V spomladanskih mesecih, ob redkih padavinah, dolina zacveti s tisoči puščavskih cvetlic, kar ustvari spektakularen kontrast siceršnji pusti pokrajini. V dolini prebivajo tudi številne živalske vrste, kot so kojoti, puščavske lisice, klopotače, zajci, številni insekti in ptice. Prilagojeni so ekstremnim pogojem in se zanašajo na redke vodne vire, kot so oaze in podzemne reke.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Kulturni pomen === Dolina smrti ima tudi pomembno kulturno in zgodovinsko vrednost. Avtohtona plemena, kot so Timbisha Shoshone, so tam živela že tisočletja in razvila izjemne načine preživetja. V 20. stoletju je območje pritegnilo iskalce boraksa in zlata, ki so ustanovili rudarska mesta – danes večinoma zapuščena. Dolina je bila pogosto uporabljena kot kulisa za filme in serije, vključno z "Vojno zvezd", kjer je služila kot prizorišče planeta Tatooine.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Zaključek === Dolina smrti ni le ime – je metafora za meje, ki jih postavlja narava. Čeprav se zdi negostoljubna in neusmiljena, skriva pod svojo površino zgodbe o preživetju, prilagodljivosti in lepoti, ki se razkrije le tistim, ki jo opazujejo z odprtim srcem in spoštovanjem do narave. V njej se prepletata skrajnost in tišina, življenje in smrt – zato ostaja eden najbolj osupljivih krajev v ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> [[Kategorija:Geografija Združenih držav Amerike]] gdsaj68pef3yj2aia9yjmkectn6u6jj 6749838 6749836 2026-09-12T20:18:06Z Shabicht 3554 /* Zakaj se imenuje "Dolina smrti"? */ 6749838 wikitext text/x-wiki {{ton}} '''Dolina smrti (Death Valley), Kalifornija, ZDA – skrivnostna in neusmiljena pokrajina''' Dolina smrti, znana tudi po svojem angleškem imenu ''Death Valley'', je ena najbolj vročih, suhih in nenavadnih pokrajin na svetu. Nahaja se na vzhodu Kalifornije, delno pa sega tudi v zvezno državo Nevada. Dolina je del nacionalnega parka ''Death Valley National Park'', ki obsega več kot 13.000 kvadratnih kilometrov puščavskega terena in velja za največji narodni park v spodnjih 48 zveznih državah ZDA. Leži v t.i. Veliki kotlini (Great Basin), med gorovji Panamint in Amargosa. === Podnebje in ekstremne temperature === Dolina smrti je najbolj znana po svojem izjemno vročem podnebju. Poleti temperature pogosto presežejo 50 °C, z najvišjo izmerjeno temperaturo 56,7 °C (134 °F) 10. julija 1913 v Furnace Creeku. Ta vrednost velja za eno najvišjih doslej zabeleženih na površju Zemlje. Zaradi nizke nadmorske višine – najnižja točka, Badwater Basin, leži 86 metrov pod morsko gladino – in zadrževanja toplote med gorovji, postane dolina pravi naravni "peč".<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> Poleg vročine je območje tudi izredno suho. Povprečna letna količina padavin znaša le okoli 50 mm. Ko pa dež dejansko pade, se lahko v kratkem času sprožijo bliskovite poplave, ki preoblikujejo pokrajino, oblikujejo kratkotrajna jezera in ustvarijo dramatične prizore.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Zakaj se imenuje "Dolina smrti"? === Ime ''Death Valley'' izvira iz časa kalifornijske zlate mrzlice v sredini 19. stoletja. Leta 1849 se je skupina pionirjev, t.i. »Forty-Niners«, izgubila na poti proti Kaliforniji in zgrešila varen prehod. Ujeti v brezvoden in neusmiljen teren, so številni trpeli zaradi žeje, vročine in izčrpanosti. Čeprav jih je večina preživela, zahvaljujoč pomoči dveh prostovoljcev, je vsaj eden od članov odprave umrl. Po zgodbah naj bi eden izmed preživelih pri odhodu rekel: »Zbogom, Dolina smrti,« in tako je dolina dobila ime, ki ga nosi še danes.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Geološke značilnosti === Dolina smrti je geološko zelo aktivna. Leži ob robu tektonske prelomnice in vsebuje številne zanimive geološke pojave: od solin in sipin do barvitih kamnitih formacij, globokih kanjonov in izsušenih jezer. Najnižja točka, Badwater Basin, je slana depresija, ki ustvarja bleščečo belo površino. Eden od najbolj znanih pojavov v dolini so t.i. ''premikajoči se kamni'' (sailing stones) v Racetrack Playa – veliki kamni, ki se brez človeškega posredovanja premikajo po suhem jezerskem dnu, za sabo pa puščajo dolge sledi. Šele v zadnjih letih so znanstveniki odkrili, da so za ta pojav odgovorni tanki sloji ledu in vetra, ki ustvarijo pogoje za premik.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Življenje v smrti === Kljub neizprosnemu okolju je dolina polna življenja. V spomladanskih mesecih, ob redkih padavinah, dolina zacveti s tisoči puščavskih cvetlic, kar ustvari spektakularen kontrast siceršnji pusti pokrajini. V dolini prebivajo tudi številne živalske vrste, kot so kojoti, puščavske lisice, klopotače, zajci, številni insekti in ptice. Prilagojeni so ekstremnim pogojem in se zanašajo na redke vodne vire, kot so oaze in podzemne reke.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Kulturni pomen === Dolina smrti ima tudi pomembno kulturno in zgodovinsko vrednost. Avtohtona plemena, kot so Timbisha Shoshone, so tam živela že tisočletja in razvila izjemne načine preživetja. V 20. stoletju je območje pritegnilo iskalce boraksa in zlata, ki so ustanovili rudarska mesta – danes večinoma zapuščena. Dolina je bila pogosto uporabljena kot kulisa za filme in serije, vključno z "Vojno zvezd", kjer je služila kot prizorišče planeta Tatooine.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> === Zaključek === Dolina smrti ni le ime – je metafora za meje, ki jih postavlja narava. Čeprav se zdi negostoljubna in neusmiljena, skriva pod svojo površino zgodbe o preživetju, prilagodljivosti in lepoti, ki se razkrije le tistim, ki jo opazujejo z odprtim srcem in spoštovanjem do narave. V njej se prepletata skrajnost in tišina, življenje in smrt – zato ostaja eden najbolj osupljivih krajev v ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Dolina smrti, puščava legend in skrajnosti|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/severna-amerika/dolina-smrti-puscava-legend-in-skrajnosti/201523|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-28|language=sl}}</ref> [[Kategorija:Geografija Združenih držav Amerike]] a734wb1r4mrl4oyyn17qz1qdw76ler4 2 590815 6749952 6748131 2026-09-13T09:16:56Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6749952 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po Grafenauerjevi hipotezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino, do okoli leta 580 pa naj bi poselitev razširili še v Panonijo, dolino Mure in vzhodno Koroško.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val obrskih Slovanov. Do okoli 587/88 naj bi ti poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila slovanska naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Friš |first3=Darko |last4=Hazemali |first4=David |last5=Bajc |first5=Gorazd |last6=Hren |first6=Karl |last7=Hozjan |first7=Andrej |last8=Riman |first8=Barbara |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} q0mm8nxni3io5ki66gym1rdxgsh3c9z 2 591420 6749627 6738862 2026-09-12T13:35:21Z MaksiKavsek 244409 + 6749627 wikitext text/x-wiki === Geografija slovenske dežele oz. slovenskih dežel === * {{cite book|title=Krajevni leksikon Slovenije|year=1995|publisher=DZS|location=Ljubljana|editor1=Orožen Adamič, Milan|editor2=Perko, Drago|editor3=Kladnik, Drago|isbn=|cobiss=36607233}} * {{navedi knjigo|author=Černe|year=1997|title=Priročni krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS d.d.|isbn=|cobiss=72111104|pages=|first=Andrej}} * {{Cite book|title=Slovenski veliki leksikon|last1=Kocjan-Barle|first1=Marta|last2=Bajt|first2=Drago|last3=Benčina|first3=Marjana|last4=Čuden|first4=Darko|last5=Janko|first5=Anton|last6=Šlibar|first6=Neva|last7=Jamnik|first7=Marjanca|last8=Kocjan Ačko|first8=Darja|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|date=2003–2005|cobiss=25252869}} * {{Cite book|author=Savnik|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|location=Ljubljana|year=1968–1980|first=Roman|last2=Planina|first2=France|last3=Šifrer|first3=Živko|cobiss=18172417}} * {{Cite book|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}} * {{Cite book|title=Krajevni repertorij za Slovenijo|publisher=Naslovni oddelek Anončnega in informačnega zavoda, D. Beseljak & Drug|location=Ljubljana|year=1922|cobiss=94341632|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/24001-25000/24792/krajevni_repertorij_za_Slovenijo.pdf}} * {{cite book |last1=Kopitar |first1=Jernej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-93FHC9SO |title=Die Illyrischen Provinzen und ihre Einwohner |last2=Woltersdorf |first2=Ernst Gabriel |publisher=Camesinaschen Buchhandlung |year=1812 |location=Dunaj |language=de |cobiss=85974016}} * {{Navedi knjigo |last=Kindermann |first=Joseph Karl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RC2BQC51 |title=Repertorium der Steyermärkischen Geschichte, Geographie, Topographie, Statistik und Naturhistorie |publisher=Franz Xav. Miller |year=1798 |location=Gradec |language=de}} * {{cite book |last=Mayer |first=Karl Wilhelm |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLQ2HFIY |title=Statistik und Topographie des Herzogthums Kärnten |publisher=Kleinmayerscher Schriften |year=1796 |place=Celovec |language=de}} * {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=I |place=Gradec |language=de}} * {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=II |place=Gradec |language=de}} * {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1822 |volume=III |place=Gradec |language=de}} * {{cite book |last=Schmutz |first=Carl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1CRBOWR |title=Historisch topographisches Lexicon von Steyermark |publisher=Andreas Kienreich |year=1823 |volume=IV |place=Gradec |language=de}} * [[:Slika:Ortsverzeichnis Kärnten 1860, zweisprachig, Digitalisat (c) Bojan Schnabl.pdf|Alphabetisches Verzeichniß sämmtlicher Orte im Herzogthume Kärnten mit Bezeichnung ihrer Eigenschaft, Angabe der Häuser- und Seelen-Zahl, dann mit der Darstellung ihrer Einreihung in katastral- und Ortsgemeinden, Pfarr-Sprengel, Bezirks-Aemter und Untersuchungs-Gerichte]], Celovec 1860. * {{cite book |url=https://onb.digital/result/10B84142 |title=Österreichischer Zentralkataster : Handelskammerbezirke Graz, Leoben |publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei. |year=1903 |volume=IV |place=Dunaj |language=de}} * {{cite book |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMKWMPWA |title=Österreichischer Zentralkataster : Handelskammerbezirke Klagenfurt, Laibach |publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei |year=1903 |volume=V |place=Dunaj |language=de}} * {{cite book |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMKWMPWA |title=Österreichischer Zentralkataster : Handelskammerbezirke Görz, Rovigno, Triest, Ragusa, Spalato, Zara |publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei |year=1903 |volume=VI |place=Dunaj |language=de}} * {{cite book |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESDTBG4Q |title=Österreichischer Zentralkataster : Handelskammerbezirk Laibach |publisher=Gebrüder Stiepel |year=1908 |volume=VII |location=Dunaj |language=de}} * {{cite book |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-85JLEFJT |title=Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder : bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. 4, Steiermark |year=1905 |language=de}} * {{Cite book|title=Specialni krajevni repertorij za Štajersko|publisher=C. kr. dvorna in državna tiskarna|location=Dunaj|year=1918|cobiss=41666305|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1114/Styria-1910-slv.pdf}} * {{Cite book|title=Spezialortsrepertorium von Kärnten|publisher=K. k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1918|cobiss=41666049|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34885/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Korotan.pdf}} * {{Cite book|title=Spezialortsrepertorium von Krain|publisher=Deutschösterreichische Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1919|cobiss=6234701|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34884/Strani%20iz%20Repertorium_1917_Carniola.pdf}} * {{Cite book|title=Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900. 6, Krain|publisher=K.k. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1905|cobiss=491125|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34847/TN-218291_v07abby.pdf}} *{{Cite book|title=Orts-Repertorium des Herzogthums Krain. Auf Grundlage der Volkszählung vom 31. Dezember 1869 bearbeitet von der k. k. statistischen Centralcommission|publisher=I. v. Kleinmayr & F. Bamberg|location=Ljubljana|year=1874|cobiss=6234701|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/34001-35000/34846/Orts-Repertorium_des_Herzogtums_Krain_1870.pdf}} *{{Cite book|author=Andrejka|title=Splošni pregled Dravske banovine: glavni statistični podatki, upravna, sodna in cerkvena razdelitev ter imenik krajev po stanju 1. julija 1939 z dvema zemljevidoma|publisher=Kraljevska banska uprava Dravske banovine|location=Ljubljana|year=1939|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/4001-5000/4768/Splosni_pregled_Dravske_banovine_1939.pdf|first=Rudolf|cobiss=17593857}} *{{Cite book|title=Gemeindelexikon von Krain: bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900|publisher=K. K. Hof- und Staatsdruckerei|location=Dunaj|year=1905|cobiss=655949|url=https://sistory5.sistory.si/media/legacy/publikacije/26001-27000/26801/GEMEINDELEXIKON_VON_KRAIN_1900.pdf}} * https://sistory5.sistory.si/search?su=popis%20prebivalstva&me=Krajevni%20leksikoni * {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNI3VIHG |title=Annales Ducatus Styriae |publisher=typis Haeredum Widmanstadii |year=1768 |volume=I |location=Gradec |language=la}} * {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNI3VIHG |title=Annales Ducatus Styriae |publisher=typis Haeredum Widmanstadii |year=1773 |volume=II |location=Gradec |language=la}} * {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNI3VIHG |title=Annales Ducatus Styriae |publisher=typis Haeredum Widmanstadii |year=1777 |volume=III |location=Gradec |language=la}} * {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWEJAPRU |title=Beschreibung des Herzogthums Steyermark |publisher=Alois Tusch |year=1802 |volume=I |place=Gradec |language=de}} * {{cite book |last=Caesar |first=Aquilin Julius |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWEJAPRU |title=Beschreibung des Herzogthums Steyermark |publisher=Alois Tusch |year=1802 |volume=II |place=Gradec |language=de}} * {{cite book |last=Mayr |first=Karl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDPHVEHG |title=Geschichte der Kärntner |publisher=F. J. Jenkoischen Buchhandlung |year=1785 |place=Celje |language=de}} * {{Navedi knjigo |last=Linhart |first=Anton Tomaž |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ |title=Versuch einer Geschichte von Krain und der übrigen südlichen Slaven Oesterreichs |year=1788 |volume=I |location=Ljubljana |page=}} * {{Navedi knjigo |last=Linhart |first=Anton Tomaž |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ |title=Versuch einer Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreiches |year=1791 |volume=II |location=Ljubljana |page=}} === Drugo === * {{Cite book|author=Ivanič|title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|first=Martin, ur.|cobiss=257461504}} === Zgodovina, etnologija, domoznanstvo, kronologija === * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2007 |location=Ljubljana |cobiss=234826496}} * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT |title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758) |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2012 |location=Ljubljana |cobiss=262477056}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=39058944}} * {{cite book |last1=Cvirn |first1=Janez |title=Ilustrirana zgodovina Slovencev |last2=Grdina |first2=Igor |last3=Ivanič |first3=Martin |last4=Longyka |first4=Igor |last5=Prunk |first5=Janko |last6=Simoniti |first6=Vasko |last7=Štih |first7=Peter |publisher=Mladinska knjiga |year=2003 |location=Ljubljana |language= |cobiss=124887808}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC |title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700 |publisher=Cembridge University |year=2001 |isbn=978-1-139-42888-0 |authorlink=Florin Curta}} * {{Navedi knjigo |last=Curta |first=Florin |url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ |title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700) |publisher=Routledge |year=2020 |isbn=978-0-203-70125-6 |location=London |doi=10.4324/9780203701256}} * {{Navedi knjigo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |location=Ljubljana |cobiss=11498497}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |last2=Snoj |first2=Marko |last3=Kotar |first3=Jernej |last4=Golec |first4=Boris idr. |publisher=ZRC SAZU |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=106174467}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR |title=Slovenija in Slovenci |publisher=Slovenska straža |year=1940 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book |title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini |last5=Granda |first5=Stane |last6=Grdina |first6=Igor |last7=Höfler |first7=Janez |publisher=Družina |year=2025 |editor-last=Golec |editor-first=Boris |location=Ljubljana |cobiss=254372867}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://sistory.si/publication/764 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Doba zrele fevdalne družbe od uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda do začetka kmečkih uporov |publisher=DZS |year=1965 |edition=2. |volume=II |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29689089}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |url=https://sistory.si/publication/765 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Doba prve krize fevdalne družbe na Slovenskem od začetka kmečkih uporov do viška protestantskega gibanja |publisher=Kmečka knjiga |year=1956 |volume=III |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982721}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} * {{Cite book |author=Grivec |title=Slovenski knez Kocelj |publisher=Jugoslovanska knjigarna |location=Ljubljana |year=1938 |first=Franc |cobiss=103157248 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTYHVRUG}} * Grdina, Igor (1997). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf "O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje«".] ''Zgodovinski časopis'' 51 (1997), s. 121-124. * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana: Študentska založba. * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |last3=Granda |first3=Stane |last4=Müller |first4=Jakob |last5=Snoj |first5=Marko |last6=Torkar |first6=Silvo |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}} * {{Navedi knjigo |title=Proti nezgodovini |publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo |year=2014a |editor-last=Grdina |editor-first=Igor |location=Ljubljana |cobiss=272910336}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20747 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1913 |volume=2 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20748 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1914 |volume=3 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |date= |year=2015 |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |journal=Tretji dan |pages=135–140 |language=sl |volume=44 |issue=1/2 |cobiss=298468608}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |url=https://sistory.si/publication/38498 |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |year=2009 |location=Ljubljana |cobiss=245213440}} * {{cite book |last=Jambrešič |first=Andrija |url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lexicon_latinum_interpretatione_Illyrica,_germanica_et_hungarica_locuples_-_Andrija_Jambre%C5%A1i%C4%87,_Franjo_Su%C5%A1nik_(1742.).pdf |title=Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples |publisher=Typis academicis Societatis Jesu, per Adalbertum Wilh. Wesseli |year=1742 |place=Zagrabiae |cobiss=50096640}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/843/1238/12527 |title=Slovenski kraji spomina |publisher=FF UL |year=2025 |place=Ljubljana |pages=339–462 |language=sl |chapter=O slovenskem narodu : protokol stoletne razprave |cobiss=260903683}} * {{cite journal |last=Juvan Kmetec |first=Andreja |year=2003 |title=Charles Nodier in Ilirija |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M1BSVND/ |journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino |language=sl |volume=51 |issue=2 |pages=179–196 |cobiss=512364671}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=1/2 |pages=88–116}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2019 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=73 |issue=3/4 |pages=366–411}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2020 |title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=74 |issue=1/2 |pages=38–95}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2021 |title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY |journal=Stati inu obstati |language=sl |volume=33 |issue=17 |pages=13–46 |cobiss=75210499}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2024 |title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=428–461 |cobiss=216015363}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |year=2026 |title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja |url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja |journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja |language=sl |pages=45–89 |doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1906 |volume=II |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1911 |volume=III |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1915 |volume=IV |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Leonova družba |year=1928 |editor-last=Kos |editor-first=Milko |volume=V |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |last2=Stergar |first2=Rok |publisher=Sophia |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{Navedi knjigo |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov. |last=Korun |first=Borut, ur. |publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress |year=2012 |location=Ljubljana |cobiss=263262208}} * {{Cite book |author=Korun |first=Borut |title=Slovenci: naši davni predniki |last2=Grdina |first2=Igor |publisher=B. Korun |year=2024 |location=Velenje |cobiss=206088451}} * {{cite book |last=Kurelac |first=Fran |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y |title=Recimo koju |publisher=Slova Prettnerova |year=1860 |location=Karlovac |language=hr}} * {{Cite book |author=Krnel-Umek |first=Duša |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |author2=Vianello |first2=Tullio |author3=Valentinčič |first3=Maša |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |year=1993 |location=Ljubljana |cobiss=35253504}} * {{Cite book |author=Lapajne |title=Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev |publisher=I. Lapajne |location=Ljubljana |year=1884 |first=Ivan |cobiss=657153 |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBTG3XW}} * {{cite book |last=Miklošič |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV |title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen |publisher=W. Braumüller |year=1874 |location=Dunaj |language=de, cu |cobiss=70201856}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{Cite book |author=Orožen |title=Celska kronika |publisher=J. Jeretin |location=Celje |year=1854 |first=Ignacij |cobiss=30380289 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0IR7V0ZY}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM85XTOZ |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=F. V. Lavant. Ordinariates |year=1875 |volume=1 |place=Maribor |language=de |cobiss=30011393}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52MQ0B9X |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1877 |volume=2 |place=Maribor |language=de, la |cobiss=30012929}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UK4JXIUC |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1880 |volume=3 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30013441}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLXJ837X |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1884 |volume=5 |place=Graz |language=de |cobiss=30015489}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8NPERIN |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=der Verfasser |year=1887 |volume=6 |place=Maribor |language=de |cobiss=30015745}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q4GNGSX9 |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=Selbstverlag |year=1889 |volume=7 |place=Maribor |language=de |cobiss=30016257}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHNL7DT9 |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=der Verfasser |year=1893 |volume=8 |place=Maribor |language=de |cobiss=30017281}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |date= |year=1982 |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |journal=Zgodovinski časopis |pages=295-310 |language=sl |volume=36 |issue=4}} * {{cite book |last=Pivec Stele |first=Melita |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LWS2712 |title=La vie économique des Provinces Illyriennes (1809-1813): suivi d'une bibliographie critique |publisher=Bossard |year=1930 |location=Pariz |language=fr |cobiss=62960128}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |date= |year=1989 |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |journal=Zgodovinski časopis |pages=315–361 |language=sl |volume=42 |issue=3 |cobiss=14696448}} * {{Cite journal |date=3. januar 1849 |year=1849 |title=Slovenci – slovenski jezik |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI |journal=Kmetijske in rokodelske novice |publisher=Jožef Blaznik |volume=7 |issue=1 |access-date=27. oktober 2025 |cobiss=29753089}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |last=Sket |first=Jakob |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |year=1893 |location=Dunaj |cobiss=5088440}} * {{cite book |last=Šešelj |first=Vojislav |url=https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf |title=Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације |publisher=Српска радикална странка |year=2010 |isbn=978-86-7886-025-6 |edition=4. izd. |location=Београд |language=sr |cobiss=176020236}} * {{cite book |last=Šanda |first=Dragan |title=Slovencem |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |year=2016 |location=Maribor |language=sl |cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM |title=Die Slovenen |publisher=K. Prochaska |year=1881 |location=Wien; Teschen |language=de |cobiss=1157}} * {{Navedi knjigo |last=Šiško |first=Andrej |title=Anton Vramec in Slovenci |last2=Krnel-Umek |first2=Duša |last3=Premk |first3=Francka |publisher=Lipa |year=2014 |location=Maribor |cobiss=274332928}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |year=2021 |place=Maribor |language=slovenščina |cobiss=72648195}} * {{cite book |last1=Šterbenc Svetina |first1=Barbara |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG |title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc |last2=Godeša |first2=Matija |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=269259520}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |last2=Simoniti |first2=Vasko |last3=Vodopivec |first3=Peter |publisher=Modrijan |year=2008 |location=Ljubljana |cobiss=2573684}} * {{Navedi knjigo |last=Štih |first=Peter |title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina |last2=Vodopivec |first2=Peter |last3=Suppan |first3=Arnold |publisher=Cankarjeva založba |year=2025 |location=Ljubljana |cobiss=220800515}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book |last=Trdina |first=Janez |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Matica slovenska |year=1866 |location=Ljubljana |cobiss=31243777}} * {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (I., II., III. in IIII. zvezek) |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |location=Nürnberg |cobiss=29952257}} * {{cite book |last=Vodopivec |first=Peter |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://sistory.si/publication/35191 |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |publisher=Cankarjeva založba |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536}} * {{cite book|last1=Vitezovič|first1=Pavel Ritter|last2=Rafaj|first2=Štefan|title=Kronika aliti szpomenek vszega szveta vekov|year=1744|publisher=Ivan Weitz|location=Zagreb|language=hr|url=https://digitalnezbirke.kgz.hr/?pr=i&id=18289}} * {{Navedi knjigo |last=Vramec |first=Antol |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD |title=Kronika |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |publisher=Kremayr & Scheriau |year=1987 |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * Wolfram, Herwig (1991). [http://www.archive.org/stream/gradivozazgodovi01kosmuoft#page/n3/mode/2up ''Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju'']. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. * {{Cite book |last=Zajc |first=Marko |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |location=Ljubljana |cobiss=230250240}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |year=2014 |location=Ljubljana |cobiss=797815}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW |title=Prva koncepcija slovenske zgodovine |publisher=[s. n.] |year=1939 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=96849152}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO |title=O slovenskem narodnem vprašanju |publisher=Slovenska matica |year=1990 |location=Ljubljana |cobiss=21199360}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2010 |editor-last1=Krajnc-Vrečko |editor-first1=Fanika |volume=6 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta celi Novi testament 1582 |doi=10.32320/978-961-270-041-6 |editor-last2=Vinkler |editor-first2=Jonatan}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2014 |editor-last=Krajnc-Vrečko |editor-first=Fanika |volume=7 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta celi Novi testament II 1582 |doi=10.32320/978-961-270-212-0}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2012 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=8 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Tiga Noviga testamenta ena dolga predguvor (1557); En regišter, ena kratka postila (1558) |doi=10.32320/978-961-270-142-0}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2015 |editor-last1=Vinkler |editor-first1=Jonatan |volume=9 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Hišna postila (1595) |doi=10.32320/978-961-270-233-5 |editor-last2=Šetinc |editor-first2=Maja |editor-last3=Javornik |editor-first3=Blaž}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2015 |editor-last1=Vrečko |editor-first1=Edvard |volume=10 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Pisma |doi=10.32320/978-961-270-230-4 |editor-last2=Krajnc-Vrečko |editor-first2=Fanika}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2011 |editor-last=Vrečko |editor-first=Edvard |volume=11 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Nemški spisi 1550–1581 |doi=10.32320/978-961-270-098-0}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2017 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=12 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža (1555); Ta pervi deil tiga Noviga testamenta (1557) |doi=10.32320/978-961-270-269-4}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2018 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=13 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Ta drugi deil tiga Noviga testamenta 1560; Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem 1561; Svetiga Paula lystuvi 1567 |doi=10.32320/978-961-270-294-6}} * {{cite book |title=Zbrana dela Primoža Trubarja |publisher=Pedagoški inštitut |year=2018 |editor-last=Vinkler |editor-first=Jonatan |volume=14 |place=Ljubljana |language=sl |chapter=Primož Trubar, Noviga testamenta pusledni deil 1577 |doi=10.32320/978-961-270-299-1}} === Rodoslovje === * {{Cite book|author=Hawlina|title=Rodoslovni priročnik|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2008|first=Peter|cobiss=235440640}} * {{Cite journal|author=Hohkraut|first=Matej|year=2020|title=Rodoslovni eSlovar|journal=Drevesa: bilten slovenskih rodoslovcev|volume=25|issue=71|pages=53}} * {{Cite book|author=Hohkraut|author2=Stanojević|author3=Košir|title=Rodoslovni priročnik Slovenskega rodoslovnega društva|publisher=Slovensko rodoslovno društvo|location=Šempas|year=2020|first=Matej|first2=Jasmina|first3=Jožek|cobiss=27407107}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Arhivski priročnik za rodoslovce|publisher=J. Toplišek|location=[S. l.]|year=2017|first=Janez|cobiss=1944693}} * {{Cite book|author=Toplišek|title=Rodoslovje: vodnik po poteh naših prednikov: kako izdelati družinski rodovnik|location=Ljubljana|year=2018|first=Janez|publisher=Lingula|cobiss=294244864}} === Priimki in povezano === * {{cite journal|last=Andrejka|first=Rudolf|year=1939|title=Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini|journal=Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo|language=sl|volume=20|pages=310–332|cobiss=2151478}} * {{cite book|last=Bezlaj|first=France|year=1956–1961|title=Slovenska vodna imena I–II|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=1763585}} * {{cite book|year=1974|title=Začasni slovar slovenskih priimkov|location=Ljubljana|publisher=SAZU|language=sl|editor=Bezlaj, France|url=https://www.hawlina.com/Reference/ZSSP.pdf|cobiss=18772737}} * {{cite journal |last=Blaznik |first=Pavle |year=2018 |title=Priimek Rant v območju Loškega gospostva v letih 1500–1714 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PC3PAQV |journal=Loški razgledi |language=sl |issue=65 |pages=79–82 |cobiss=13127583}} * {{cite book|last=Bonifacio|first=Marino|year=2004|title=Cognomi triestini: origini, storia, etimologia|location=Trst|language=it|publisher=Lint|cobiss=9937713}} * {{cite book|last=Bonifacio|first=Marino|title=I cognomi triestini e goriziani : origini, storia, etimologia dall'Istria al Basso Friuli|year=2013|publisher=Lint|location=Trst|language=it|cobiss=6891500}} * {{cite journal|last=Bunc|first=Stanko|year=1951|title=Pogled v slovensko onomastiko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVZC43N8|journal=SRL|language=sl|volume=4|issue=1–2|pages=77–86|cobiss=2151734}} * {{cite journal|last=Bunc|first=Stanko|year=1963|title=O nastanku, razvoju in pomenu priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QKMIAOTP|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=8|issue=6|pages=174–177|cobiss=14582061}} * {{cite book|last=Burić|first=Antun|year=1983|title=Povijesna antroponimija Gorskog kotara|location=Rijeka|language=hr|cobiss=1374985|url=https://books.google.si/books/about/Povijesna_antroponimija_Gorskog_kotara_u.html?id=4EEZAAAAMAAJ&redir_esc=y}} * {{cite journal|last=Čop|first=Dušan|year=1975|title=Slovenska krajevna imena in priimki na Koroškem in vzhodnem Tirolskem|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=5|pages=21–33}} * {{cite book|last=Dapit|first=Roberto|year=2001|title=Cognomi e nomi di famiglia dell’Alta Val Torre|location=Lusevera|language=it|publisher=Comune}} * {{cite journal|last=Debeljak|first=Anton|year=1946|title=Živalski priimki v Slovencih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAXKLGXL|journal=Lovec|language=sl|volume=29|issue=1|page=4–11}} * {{cite book|last1=Feinig|first1=Anton|last2=Feinig|first2=Tatjana|title=Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen|year=2015|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|language=de, sl|cobiss=38290477}} * {{cite book |last=Frančić |first=Anđela |title=Međimurska prezimena |publisher=Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje |place=Zagreb |year=2002 |cobiss=22776621 |language=hr}} * {{cite book|last=Gašperšič|first=Jože|title=Kroparske družine od 15. do začetka 20. stoletja|publisher=Občina|place=Radovljica|year=1998|cobiss=72215808|language=slovenščina}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2009 |title=Trubar ali Trobar? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVT9HCEH |journal=Jezikoslovni zapiski |language=sl |volume=15 |issue=1/2 |pages=43–62}} * {{cite journal|last=Goričar|first=Maks|year=1939|title=Doneski k postanku in pisavi rodbinskih priimkov in hišnih imen med Slovenci|url=https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/etnolog_12_1939_goricar_doneski.pdf|journal=Etnolog|language=sl|volume=12|pages=82–122}} * {{Navedi splet|url=https://earth.google.com/web/@46.09806403,15.1474333,203.31511553a,24784.00799154d,35y,0h,0t,0r/data=CgRCAggBMikKJwolCiExMjVwR19aZDFyUEUzZ294T2RJZi0zV1l6WE9yc2pxdlkgAToDCgEwQgIIAEoICKSCkLYDEAE|title=Interaktivni atlas domačij in ledinskih imen na področju Zidanega Mosta|date=2024|accessdate=2026-03-30|publisher=Google Earth|last=Hohkraut|first=Matej}} * {{cite journal|last=Hozjan|first=Andrej|year=1992|title=Starejši priimki v vitanjski okolici|url=https://www.sistory.si/publication/9074|journal=ČZN|language=sl|volume=28|issue=2|pages=255–268}} * {{cite journal|last=Ilešič|first=Fran|year=1937|title=Neke kajkavske (slovenačke i hrv.-kajkavske) jezičke pojave, naročito u prezimenima|url=https://dais.sanu.ac.rs/handle/123456789/5374|journal=Južnoslovenski filolog|language=sh|volume=16|pages=99–143}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1974|title=O priimku Čop|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOQ12L5E|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=19|issue=4|pages=137|cobiss=8098349}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Od kod izvira priimek Broz?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TWS30P3G|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=31|issue=1|pages=24–25|cobiss=18136877}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Slovenski priimek Sovrè|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VDCDS73E|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=21|issue=5|pages=172–173|cobiss=8051501}} * {{Cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Priimek Tavčar v statistični luči|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V0MT60Z|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=20|issue=6|pages=167–168|cobiss=8051245}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1975|title=Priimek Škerlj v sestavi današnjih slovenkih priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJ25S9V|journal=Linguistica|language=sl|volume=15|pages=73–78|cobiss=8052269}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1976|title=Vprašanje naglaševanja priimkov v slovenščini|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=6|pages=217–240}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1976|title=Od kod priimek Pezdirc?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HP9ASDHK|journal=Jezik in slovstvo|language=sl|volume=22|pages=119–120|cobiss=8100653}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1977|title=Struktura slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CHO1N3S1|journal=Slavistična revija|language=sl|volume=25|pages=5–25}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1977|title=Vprašanje priimkov na -man v slovenščini|journal=Papers in Slavic Philology|language=en|volume=1|pages=146–156}} * {{cite journal |last=Jakopin |first=Franc |year=1977 |title=Od kod priimek Pezdirc? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HP9ASDHK |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=22 |issue=4 |pages=119–120}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=1984|title=Osebna imena na Slovenskem ob prehodu v 16. stoletje|journal=Zbornik predavanj 20. SSJLK|language=sl|pages=275–284|cobiss=62003298}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|date=1995|title=Od kod priimek Žele?|journal=Nedeljski dnevnik|language=sl|volume=34|pages=7|cobiss=11921709}} * {{cite journal|last=Jakopin|first=Franc|year=2001|title=Od kod je priimek Krpan?|journal=Bloški korak: glasilo občine Bloke|language=sl|volume=2|issue=4|pages=17|cobiss=16944482}} * {{cite thesis|last=Jakopin|first=Primož|title=Entropija priimkov in imen v Sloveniji|type=magistrsko delo|year=1981|publisher=[P. Jakopin]|location=Zagreb|language=sl|cobiss=12168281|url=https://www.jakopin.net/primoz/magisterij/Magisterij_Primoz_Jakopin.pdf}} * {{cite journal|last=Jurančič|first=Janko|year=1977|title=O priimkih pri južnih Slovanih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZ6EX8X3|journal=SRL|language=sl|volume=25|pages=27–39|cobiss=15315501}} * {{Cite book|author=Keber|title=Leksikon priimkov|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2021|first=Janez|cobiss=86508035}} * {{cite book|last=Kernel|first=Leon|year=2006|title=Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Od kod si? Kako se pišeš? : raziskava krstnih knjig I.–VII. župnije Slavina 1631–1878|location=Slavina|language=sl|publisher=Kulturno društvo Kernel|cobiss=229232128}} * {{cite book|last=Kernel|first=Leon|title=Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Od kod si prišla? Kako si se pisala? : poročne knjige župnije Slavina|year=2025|publisher=Kulturno društvo Kernel|location=Slavina|language=sl|cobiss=241122563}} * {{cite journal |last=Kos |first=Franc |year=1893 |title=Črtice o priímkih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXTN7DPD |journal=Ljubljanski zvon |language=sl |volume=13 |issue=3 |cobiss=30001665}} * {{cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1904|title=Nekaj o naših imenih (Rodbinski priimki in krajevna imena na Slovenskem, napravljena iz imen svetnikov)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYGY1DQM|journal=Dom in svet|language=sl|volume=17|issue=9|cobiss=31722241}} * {{cite article|last=Koštial|first=Ivan|title=Rodbinski priimki na Slovenskem (Napravljeni iz krajepisnih imen)|journal=Dom in svet (Ljubljana)|volume=18|issue=2|year=1905|language=sl|cobiss=31722241|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZN6XZ8Y}} * {{Cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1906|title=Rodbinski priimki iz rastlinskih imen|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BG7JM07S|journal=Dom in svet|language=Slovene|location=Ljubljana|volume=19|issue=8}} * {{cite journal|last=Koštial|first=Ivan|year=1927|title=O naših priimkih|url=https://sl.wikisource.org/wiki/O_na%C5%A1ih_priimkih|journal=Mladika|language=sl|volume=8}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 1, Občina Bilčovs |publisher=Mohorjeva družba |place=Celovec |year=1992 |cobiss=206139 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 2, Občina Kotmara vas |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=1993 |cobiss=790332 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 3, Občina Bistrica v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1995 |cobiss=1306172 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 4, Občina Rožek |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1996 |cobiss=72069 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 5, Občina Št. Jakob v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |year=1997 |cobiss=5413197 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Opetnik |first2=Franc |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 6, Župnija Šmihel pri Pliberku |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=1999 |cobiss=7422285 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Krištof |first2=Janko |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 7, Občina in župnija Šmarjeta v Rožu |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2001 |cobiss=13583419 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Čertov |first2=Christina |last3=Kropivnik |first3=Franci |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 8, Občina Sele |publisher=Mohorjeva |place=Celovec; Ljubljana; Dunaj |year=2002 |cobiss=977364 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 9, Župniji Globasnica in Šteben |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2004 |cobiss=215653888 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Tolmajer |first2=Nužej |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 10, Župnije Radiše, Golšovo in Podgrad |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2006 |cobiss=7876660 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Korpitsch |first2=Peter |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 11, Župniji Žitara vas in Št. Lipš |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2007 |cobiss=230665728 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 12, Spodnja Zila |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2008 |cobiss=238938624 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 13, Župnija Pliberk in okolica |publisher=Mohorjeva založba |place=Celovec |year=2008 |cobiss=242433024 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |last2=Triessnig |first2=Simon |title=Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 14, Pražupnija Marija na Zilji |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2009 |cobiss=248179456 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Zgodovina hiš južne Koroške. 15, Tržna občina Železna Kapla |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2011 |cobiss=257061632 |language=sl, de}} * {{cite book |last=Kotnik |first=Bertrand |title=Geschichte der Häuser der Marktgemeinde Rosegg/Rožek |publisher=Mohorjeva |place=Celovec |year=2022 |cobiss=132856067 |language=sl, de}} * {{cite book|last=Kronsteiner|first=Otto|title=Die alpenslawischen Personennamen|year=1975|publisher=Österreichische Gesellschaft für Namenforschung|location=Dunaj|language=de|cobiss=66974209}} * {{cite book|last=Lenarčič|first=Simon|title=Imam ime!: slovar imen, ki so v rabi med Slovenci: več kot 7000 gesel, 8000 opisov, 20000 imen|year=2015|publisher=S. Lenarčič|location=Ješovec pri Kozjem|language=sl|cobiss=281422592}} * {{Navedi splet |last=Lenarčič |first=Simon |date=2022 |title=Odziv na pisanje Marko Snoja v reviji Slovenski jezik |url=https://www.popravopis.si/odziv_slovenski_priimki.html |website=www.popravopis.si}} * {{cite journal|last=Maček|first=Janko|year=1936|title=Prebivalstvo mesta Ljubljane v srednjem veku po svojih imenih in priimkih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW5D8N2W|journal=Kronika slovenskih mest|language=sl|pages=160–163, 218–223|cobiss=4689155}} * {{cite book|last=Makovec|first=Juš|year=1987|title=Korenine. Priimki na Murskem polju (1669–1900)|location=Murska Sobota|language=sl|publisher=Pomurska založba|cobiss=722434|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORGQAAEL}} * {{cite book|last=Malnar|first=Slavko|title=Prezimena u čabarskom kraju kroz stoljeća : 1498.-1997|publisher=Matica hrvatska, Ogranak|place=Čabar|year=2010|cobiss=32019245|language=hrvaščina}} * {{cite book|last=Mamić|first=Tino|title=Priimki: njih izvor in pomen. 1, Primorska|year=2020|publisher=Goriška Mohorjeva družba|location=Gorica|language=sl|cobiss=10747372}} * {{cite book|last=Mamić|first=Tino|title=Priimki : njih izvor in pomen. 2, Gorenjska|publisher=Družinska drevesa|place=Koper|year=2024|cobiss=208901123|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|year=1982|title=Slovenski priimki na zahodni meji|location=Trst|language=sl|cobiss=19913985}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|year=1994|title=Il “Libro di perticationi” del Notaro Giusto Ravizza (1525)|location=Trst|language=it, la|publisher=Devin|cobiss=44584960}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|title=1300 primorskih priimkov|publisher=Mladika|place=Trst|year=2004|cobiss=2073068|language=sl}} * {{cite journal |last=Merku |first=Pavle |year=2008 |title=Priimek Vram |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WR4NOG2U |journal=Jezikoslovni zapiski |language=sl |volume=14 |issue=1 |pages=167–168}} * {{cite book|last=Merkù|first=Pavle|title=Nomi di persone e luoghi nei registri medioevali del Capitolo di San Giusto in Trieste|publisher=Deputazione della storia patria per la Venezia Giulia|place=Trieste|year=2013|cobiss=5829100|language=it, la}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|year=1927|title=Die Bildung der slavischen Personen- und Ortsnamen|location=Heidelberg|language=de|cobiss=62425954|publisher=C. Winters Univesitätsbuchhandlung}} * {{cite journal |last= |first= |year=1959 |title=Moritz Zmuegg |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YUCRIGCQ |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=5 |issue=1 |page=28}} * {{cite book|last=Mrdavšič|first=Janez|year=1988|title=Krajevna in domača imena v Črni na Koroškem in širši okolici|location=Ravne na Koroškem|language=sl|publisher=Kulturna skupnost Ravne na Koroškem|cobiss=6724864}} * {{cite book|last=Mrdavšič|first=Janez|title=Krajevna in domača imena v Mežiški dolini|year=2001|publisher=ČZP Voranc|location=Ravne na Koroškem|language=sl|cobiss=46457089}} * {{cite book|last=Ocvirk|first=Matej|title=Primorske družine in priimki na Teharjah in v Štorah|year=2015|publisher=M. Ocvirk|location=Teharje|language=sl|cobiss=278509824}} * {{cite thesis|last=Petek|first=Nina|title=Črnjanski rokopis - jezikovna in vsebinska analiza slovenskih priimkov, ženskih osebnih imen in molitve|type=diplomsko delo|year=2012|publisher=[N. Petek]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=48278882|url=https://www.slov.si/dipl/petek_nina.pdf|pages=43-504}} * {{cite web|title=Slovenska hišna imena|website=SHI|url=https://www.hisnaimena.si/|access-date=28. marec 2026|language=sl|first=Veronika|last=Perko}} * {{cite book|last=Peršolja|first=Jasna Majda|year=2009|title=Rodiški rodovi|location=Sežana|language=sl|publisher=Kulturno društvo Vilenica|cobiss=246316544}} * {{cite journal |last=Ramovš |first=Fran |year=1975 |title=Od kod rodbinsko ime slovenskih Kraigherjev? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUFSJK1P |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=21 |issue=1 |pages=17–19 |cobiss=18137133}} * {{cite journal|last=Simonič|first=Ivan|year=1934|title=Migracije na Kočevskem v luči priimkov|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHKKX93F|journal=Etnolog|language=sl|volume=7|pages=107–138|cobiss=239440640}} * {{cite journal |last=Smolej |first=Viktor |year=1980 |title=Kugy, dežej, Smolle ipd. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1BCJKVB |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=25 |issue=4/5 |pages=150–151 |cobiss=243814656}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2002 |title=Slovenski priimki na -goj |url=https://hrcak.srce.hr/file/266002 |journal=Folia onomastica Croatica |language=sl |volume=11 |pages=203–210 |cobiss=21919021}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2003–2004 |title=Slovenski priimki iz biblijskega imena Šimeon |url=https://hrcak.srce.hr/file/36653 |journal=Folia onomastica Croatica |language=sl |volume=12–13 |pages=449–454 |cobiss=26858285}} * {{cite book|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |year=2021 |title=O priimku Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K8ZZI2IN |journal=Slavia Centralis |language=sl |volume=14 |issue=2 |page=9 |cobiss=82084867}} * {{cite article|last=Snoj|first=Marko|title=O slovenskih priimkih enkrat za trikrat|journal=Slovenski jezik|volume=14|year=2022|pages=235–252|language=sl|cobiss=135803139|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KER801F1}} * {{cite book |last=Snoj |first=Marko |url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2022a |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=15–17 |language=sl |chapter=O priimku Bohorič |doi=10.3986/9789612680855_01 |cobiss=108648963}} * {{cite book|last=Stres|first=Peter|title=Priimki v Brdih: izvor in razvoj do 1. svetovne vojne|year=2005|publisher=Goriška Mohorjeva družba|location=Gorica|language=sl|cobiss=223731200}} * {{cite journal|last=Šimonić|first=Mate|year=1973|title=Značenje najstarijih slovenskih osobnih imena|url=https://www.sistory.si/publication/7384|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=hr|volume=5|pages=14–46|cobiss=80386817}} * {{cite book|last=Šimunović|first=Petar|title=Hrvatska prezimena : podrijetlo, značenje, rasprostranjenost|publisher=Golden marketing|place=Zagreb|year=1995|cobiss=38027777|language=hrvaščina}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1981|title=Slovenski priimki na -en|journal=Četrta jugoslovanska onomastična konferenca|language=sl|pages=507–518|cobiss=33525346}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1982|title=Južnoslovanski priimki s pripono -(j)ava|journal=Onomastica jugoslavica|language=sl|volume=10|pages=239–246|cobiss=33526370}} * {{cite journal |last=Šivic-Dular |first=Alenka |year=1984 |title=Od kod priimek Tulščak? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TWE80RS |journal=Slavistična revija |language=sl |volume=32 |issue=3 |pages=288–291 |cobiss=33486178}} * {{cite journal|last=Šivic-Dular|first=Alenka|year=1985|title=Slovenski priimki na -et in -ent|journal=Zbornik referata i materijala V jugoslovenske onomastičke konferencije|language=hr|pages=167–177|cobiss=33527394}} * {{cite book|last=Šon|first=Bojan|title=Kalski priimki do začetka 20. stoletja: (Kal nad Hrastnikom)|year=2023|publisher=[B. Šon]|location=Žalec|language=sl|cobiss=147555331}} * {{cite book|last=Šon|first=Bojan|title=Šmohorski priimki do začetka 20. stoletja: raziskava|year=2024|publisher=[Bojan Šon]|location=Žalec|language=sl|cobiss=189700611}} * {{cite web|title=Rodoslovje.com|website=Rodoslovje.com|url=https://www.rodoslovje.com/|access-date=28. marec 2026|language=sl|editor=Toplišek, Janez}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=1996|title=O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baški dolini|journal=Razprave|language=sl|volume=15|pages=125–136|cobiss=62953728}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |year=1996a |title=To in ono o priimku Švarckobler |journal=Delo |language=slovenščina |volume=38 |issue=117 |pages=16 |cobiss=5347890}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|date=1998|title=Odmevi: o priimku Čufer/Čufar|url=https://sistory.si/publication/9032|journal=Drevesa|language=sl|volume=5|issue=1–2|pages=41|cobiss=7066157}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2000|title=K slovenskim priimkom na -ar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WR5OO2NP|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|issue=6|pages=209–211|cobiss=17172013}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2002|title=Priimki na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWOLL7B3|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=8|issue=2|pages=71–79|cobiss=20517933}} * {{cite thesis|last=Torkar|first=Silvo|title=Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske|type=magistrsko delo|year=2003|place=Ljubljana|cobiss=25733474|language=slovenščina}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2004|title=Dediščina predkrščanskih slovanskih (staroslovenskih) osebnih imen v priimkih in zemljepisnih imenih s posebnim ozirom na slovenski zahod|url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2025/09/Drevesa-2004-02-4.pdf|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=11|issue=2/4|pages=4–12|cobiss=238760448}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2003|title=Bizjaki|journal=Brecljev zbornik|language=slovenščina|pages=133–140|cobiss=21067565}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2006|title=Košanski (proto)priimki leta 1498 in priimek Kette|journal=Dolnja Košana in okolica|language=slovenščina|pages=147–152|cobiss=25245229}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2008|title=Priimek Kumperščak|url=https://sistory.si/publication/9036|journal=Drevesa|language=slovenščina|volume=15|issue=2|pages=33|cobiss=27999277}} * {{cite journal |last=Torkar |first=Silvo |year=2008a |title=Gorazd Makarovič, Ko še nismo bili Slovenci in Slovenke. Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAAQAHSF |journal=Glasnik Slovenskega etnološkega društva |language=sl |volume=48 |issue=3/4 |pages=116–117 |cobiss=29003309}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|date=2009|title=Značilni pograjski in na Pograjskem razširjeni priimki|url=https://sistory.si/publication/9037|journal=Drevesa|language=sl|volume=16|issue=2|pages=4–8|cobiss=31073069}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2011|title=Priimki Košmelj, Košmrlj in Minodraš|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTZIAQ6R|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=17|issue=2|pages=69–75|cobiss=33604909}} * {{cite journal|last=Torkar|first=Silvo|year=2012|title=Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNHAFQJA|journal=Jezikoslovni zapiski|language=slovenščina|volume=18|issue=1|pages=89–97|cobiss=34562093}} * {{cite book |last=Torkar |first=Silvo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634 |title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske |year=2020 |publisher=Založba ZRC |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=23420931}} * {{Navedi časopis |last=Torkar |first=Silvo |title=Ocena knjige Leksikon priimkov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0CIVH3SX |journal=Slavistična revija |volume=70 |issue=3 |pages=411–420 |date=2022}} * {{cite book|last=Zuanella|first=Božo|year=1981–1996|title=Hišna imena in priimki v Sovodenjski občini|location=Čedad|language=sl|publisher=Dom}} * {{cite book|last=Zuanella|first=Božo|title=Slovenski priimki v občini Garmak|year=1981–1984|publisher=Dom|location=Čedad|language=sl}} * {{cite web|title=FamilySearch Surnames|website=FamilySearch|url=https://www.familysearch.org/en/surname|access-date=28. marec 2026|language=en}} * {{cite web|title=Forebears Surnames Database|website=Forebears.io|url=https://forebears.io/surnames|access-date=28. marec 2026}} === Slovenska književnost, literatura, slovstvo === * {{Cite book|author=Ahačič|title=Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2024|first=Kozma|cobiss=191856643}} * {{cite book|title=Gorske bukve 1582: Gornih bukvi od krajlove svetlosti ofen inu potrjen general inu privilegium. Iz nov v slavenski jezik iztulmačan skuzi Andreja Recla, farmostra na Raki: znanstvenokritična izdaja|last1=Jelovšek|first1=Alenka|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=51739651}} * {{Cite book|author=Dalmatin|title=Biblia|publisher=Hans Kraffts Erben|location=Wittenberg|year=1584|first=Jurij|cobiss=34268160|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NAJPUXS}} * {{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728}} === Jezikoslovje & slovaropisje === * {{Cite book|author=Bohorič|title=Arcticae horulae succisivae|publisher=Haeredes Iohannis Cratonis|location=Witebergae|year=1584|first=Adam|cobiss=71886080|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6OI77TYR}} * {{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}} * {{Cite book|author=Habdelič|title=Dictionar ili réchi szlovenszke z vexega ukup zebrane i red postaulyene...na pomoch napredka u diachkom navuku skolneh mladenczeu horvatszkoga i szlovenszkoga naroda|year=1670|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Dictionar_ili_re%C4%8Di_slovenske_-_Juraj_Habdeli%C4%87_(1670.).pdf|first=Jurij|publisher=Widmanstadiuſſa|location=Gradec}} * {{Cite book|author=Kopitar|title=Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark|year=1808|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHA8ZZD1|first=Jernej|publisher=Wilhelm Heinrich Korn|location=Ljubljana|cobiss=36724992}} * {{cite book |last=Levec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLZFZIH4 |title=Slovenski pravopis |publisher=C. kr. založba šolskih knjig |year=1899 |language=sl |cobiss=37828609}} * Golec, Boris (2013). ''[http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:ptz/VIEW/ Primož Trubar. Prispevki k življenjepisu].'' Elektronska izdaja. ZRC SAZU. * {{Cite book|last=Golec|first=Boris|last2=Jesenšek|first2=Marko|last3=Jesenšek|first3=Vida|last4=Borovnik|first4=Silvija|last5=Koletnik|first5=Mihaela|title=Novi pogledi na Adama Bohoriča|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=104202499|url=https://www.sazu.si/uploads/files/publikacije22/Razred%20I%20-%20Razprave%2026%20(Novi%20pogledi%20na%20Bohori%C4%8Da).pdf}} * Rigler, Jakob (1968): ''Začetki slovenskega knjižnega jezika''. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. {{COBISS|ID=1761793}} * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} shekagkcw0azcadfhav0ixa9bhtxgvd 0 595414 6749664 6749142 2026-09-12T15:55:21Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6749664 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|IRE}} [[Eddie Dunbar]] |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Landa]] |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="16" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="14" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="13" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="12" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="11" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Enzo Paleni]] |- ! scope="row" | 18 | [[Stefan Küng]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 19 | [[Eddie Dunbar]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Eddie Dunbar]] |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] ofbzribblofnwurmxmjwzasutzneolv 6749665 6749664 2026-09-12T15:57:04Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6749665 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=aktualna kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = La Vuelta (Spain) logo.svg | image_caption = logotip dirke | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== [[Slika:Andorra la Vella. La Vuelta 2026.jpg|thumb|right|250px|Peloton v 4. etapi]] === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|FRA}} [[Bastien Tronchon]] |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Jakob Omrzel]] |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|GER}} [[Marco Brenner]] |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | <s>181,2 km</s><br>110,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout Van Aert]] |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|IRE}} [[Eddie Dunbar]] |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Landa]] |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="7" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="17" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="15" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#008000;" rowspan="14" | {{font colour|white|Wout van Aert|link=Wout van Aert}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 8 | [[Bryan Coquard]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="13" | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" | [[Andreas Leknessund]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Sinuhé Fernández]] |- ! scope="row" | 9 | [[Enric Mas]] | style="background:azure;" rowspan="12" | [[Santiago Buitrago]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Pavel Sivakov]] |- ! scope="row" | 10 | [[Bastien Tronchon]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Michael Gogl]] |- ! scope="row" | 11 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 12 | [[Jakob Omrzel]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Wout van Aert]] |- ! scope="row" | 13 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Kron]] |- ! scope="row" | 14 | [[Marco Brenner]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 15 | [[Wout van Aert]] | style="background:#FFCD5F;" |[[Andreas Leknessund]] |- ! scope="row" | 16 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Kevin Vermaerke]] |- ! scope="row" | 17 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Enzo Paleni]] |- ! scope="row" | 18 | [[Stefan Küng]] | ''brez'' |- ! scope="row" | 19 | [[Eddie Dunbar]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Eddie Dunbar]] |- ! scope="row" | 20 | [[Mikel Landa]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tobias Johannessen]] |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 1emf5vrybmv3v7mu69rb04cyvrydmx0 0 595919 6749853 6749104 2026-09-12T21:29:36Z ~2026-44996-51 264415 6749853 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * Miro(slav) Baraga * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] (1923-1998) * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] pfmdl2mhf4x2bqi9ckwlaw34zmjeu69 6749854 6749853 2026-09-12T21:31:00Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6749854 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Ivan Ahtik]] (1899-) * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * Miro(slav) Baraga * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Franc Breznik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * ([[Matjaž Colnarič]]) * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * ([[Saša Marko Dekleva]]) * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * [[Matjaž Eberlinc]]? * [[Edo Erzetič]] * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Ferdo Gorjanc]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[France Lah]] (1923-1998) * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * ([[Nada Lavrač]]) * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Boštjan Polajžer]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Vladimir Šlebinger]] * [[Ivan Šmon]] *[[Anton Štebi]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[David Šuligoj]]? * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] (1942-2016) * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Jože Žmavc]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] t4nk4y413ipymekftp3z61q1c3zqrg3 0 597718 6749694 6720070 2026-09-12T16:27:37Z Erardo Galbi 166658 6749694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Rustak | other_name = | nickname = | native_name = {{transliteration|ar|Ar-Rustāq}} ({{lang|ar|ٱلرُّسْتَاق}}) | settlement_type = Okrožje in [[Seznam mest v Omanu|mesto]] | motto = <!-- images and maps -----------> | image_skyline = Al Rustaq Fort (2) (27255509348).jpg | image_size = 250px | image_caption = Pogled na mesto s trdnjave Rustak, v ozadju gorovje Zahodni Hadžar | image_flag = | flag_size = | image_seal = | seal_size = | image_shield = | shield_size = | image_map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = Oman | pushpin_label_position = top | pushpin_mapsize = 250 | pushpin_map_caption = Lokacija Rustaka v Omanu | pushpin_relief = 1 <!-- Location ------------------> | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{OMN}} | subdivision_type1 = Governorat | subdivision_name1 = Batina Jug | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = |<!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> | leader_name1 = | established_title = <!-- Settled --> | established_date = <!-- Area ---------------------> | area_magnitude = | unit_pref = Imperial <!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--> | area_footnotes = | area_total_km2 = <!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--> | area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--> <!-- Population -----------------------> | population_as_of = 2017 | population_footnotes = | population_note = | population_total = 120.000 | population_density_km2 = | population_density_sq_mi = | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_density_metro_sq_mi = | population_blank1_title = Ethnicities | population_blank1 = | population_density_blank1_km2 = | population_density_blank1_sq_mi = <!-- General information ---------------> | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | coordinates = {{coord|23|23|27|N|57|25|28|E|region:OM|display=inline,title}} | elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> | elevation_m = | elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> | postal_code = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | website = | footnotes = }} '''Rustak''' (arabsko: الرستاق, DMG: ar-Rustāq) je zgodovinsko mesto v [[Oman]]u, ki leži na severnem robu gorovja [[Gorovje Hadžar|Hadžar]]. Mesto ima dobre povezave z rodovitno obalno ravnico al-Batina. Ime mesta je perzijskega izvora in pomeni "obmejno območje", ker je bil v 7. stoletju pod perzijsko oblastjo. Leta 1624 je Nasir ibn Muršid, prvi vladar dinastije Jaruba, Rustak izbral za sedež svoje vlade. V tem obdobju je bila zgrajena trdnjava Kalat al-Kasra. Leta 1784 je Hamad ibn Said sedež vlade preselil v [[Maskat]]. Do 50. let 20. stoletja je mesto, tako kot druga mesta v Omanu, ostalo neodvisno. Zdaj je glavno mesto vilajeta Rustak in glavno mesto governorata Džanub al-Batina. Rustak ima vroče in suho puščavsko podnebje s poletnimi temperaturami preko 40°C. Letna količina padavin je okoli 100 mm. ==Mestne zanimivosti== ===Trdnjava Rustak=== [[Slika:Rustaq Fort 02.jpg|thumb|250px|Trdnjava Rustak]] Trdnjava Rustak je ena najmogočnejših trdnjav v Omanu. Za prvotno zgradbo se domneva, da jo je zgradila dinastija Džulanda petdeset let pred prihodom [[islam]]a, se pravi v začetku 7. stoletja. Leta 670 in ponovno leta 1698 je bila razširjena. Dodatne stolpe je zgradil sultan Fejsal bin Turki leta 1906.<ref>''The Rough Guide to Oman'', 2024, str. 127</ref> Trdnjava je zgrajena na treh nivojih in vsebuje ločene bivalne zgradbe, orožarno, mošejo in štiri stolpe. Najvišji stolp je visok več kot 18,5 m in ima premer 6 m. ===Grad Rustak=== Grad Rustak (arabsko: قَلْعَة ٱلرُّسْتَاق, latinizirano: Qalʿat Ar-Rustāq) stoji na pobočjih Zelene gore. Zgrajen je bil okoli leta 1250 na ruševinah perzijske trdnjave. Sedanjo impresivno zgradbo so obnovili prvi imami dinastije Jaruba v letih 1624 do 1649. V pritličju gradu so glavni vhod, bivalni prostori, orožarna, sprejemnice, mošeja, zapori, vodnjaki in drugo.<ref>{{navedi splet |date=9 August 2023 |title=Rustaq Fort |url=https://www.omaninfo.om/mainsections/52 |access-date=9 August 2023 |website=Oman Info}}</ref> Grad ima štiri stolpe, zgrajene v letih 1477 in 1906. Prvi je Rdeči stolp s premerom devet metrov in pol in višino več kot 16 metrov. Drugi stolp je Vetrni stolp, ki ga je zgradil imam Saif bin Sultan al-Jarubi. V zahodnem kotu gradu je njegova grobnica. Vetrni stolp je visok 12 metrov in ima premer 12 metrov. Tretji stolp je Hudičev stolp ali Podzemni stolp. Tudi tega je zgradil Saif bin Sultan al-Jarubi. Visok je 18 metrov in pol in ima premer približno šest metrov. Četrti stolp je Moderni stolp, zgrajen v času vladavine imama Ahmeda bin Saida. Visok je 11 metrov. Vrhovi stolpov so okrašeni z okrasnimi trikotniki. V gradu Rustak je bilo deset topov: štirje v Modernem stolpu, trije v Vetrnem stolpu, preostali trije pa v spodnjem delu gradu. Grad ima štiri vrata: Jaruba, al-Ala, osrednja vrata in Sarha. Grad kot celota je dolg 60 metrov, širok 60 metrov in ima površino 2.700 kvadratnih metrov. ===Grad al-Hazm=== [[Slika:Al_Hazm_Fort_(2)_(41115551771).jpg|thumb|250px|al-Hazm]] [[Slika:Al_Hazm_Fort_(5)_(40405009214).jpg|thumb|Lesena vrata]] Grad je velika pravokotna zgradba z dvema utrjenima okroglima stolpoma na južnem in vzhodnem vogalu. Ima velika, umetniško izrezljana lesena vrata.<ref name=":1">{{navedi novice|title=Oman- Al Hazm Castle to host a variety of entertainment shows from April 24|url=https://menafn.com/1098419055/Oman-Al-Hazm-Castle-to-host-a-variety-of-entertainment-shows-from-April-24|date=April 24, 2019|website=menafn}}</ref> Leta 1708 ga je zgradil imam Sultan bin Saif II.<ref name=":1"/> kot rezidenco imamov.<ref>{{navedi splet|title=Travel Oman: Visit Al Hazm Castle in Rustaq|url=https://timesofoman.com/article/2183867/Oman/Tourism/Travel-Oman-Visit-Al-Hazm-Castle-in-Rustaq|access-date=2021-06-24|website=Times of Oman|language=en|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509083646/https://timesofoman.com/article/2183867/Oman/Tourism/Travel-Oman-Visit-Al-Hazm-Castle-in-Rustaq|url-status=dead}}</ref> Grad je imel tudi zapor, mošejo in verske učilnice. Sultan bin Saif je bil po smrti leta 1718 pokopan v gradu.<ref>{{navedi knjigo|last=Publications|first=Jpm|url=https://books.google.com/books?id=K8nMCRYnKn8C|title=Gulf States|publisher=Hunter Publishing, Inc|year=2000|isbn=978-2-88452-099-7|pages=85|language=en}}</ref> Grad al-Hazm je bil leta 1988 vpisan na predhodni [[Unescova svetovna dediščina|seznam Unescove svetovne dediščine]]<ref name=":0">{{navedi splet|title=The forts of Rostaq and al-Hazm|url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/497/|url-status=live|access-date=2021-06-24|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20070611095641/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/497/ |archive-date=2007-06-11 }}</ref> in se od leta 2020 obnavlja.<ref>{{navedi splet|last=Davids|first=Gavin|date=2020-05-04|title=Oman completes restoration work on tourism landmarks|url=https://meconstructionnews.com/41172/oman-completes-restoration-work-on-tourism-landmarks|url-status=live|access-date=2021-06-24|website=meconstructionnews.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20200513024549/https://meconstructionnews.com/41172/oman-completes-restoration-work-on-tourism-landmarks |archive-date=2020-05-13 }}</ref> ===Vroči vrelci=== [[Slika:عين الكسفة.jpg|thumb|250px|Ajn al-Kasfa]] Med turistične znamenitosti Rustaka spadajo vroči vrelci Ajn al-Mas (Diamantne oči), kot so al-Khor, al-Hvajt, al-Khadra, al-Zurka in Ajn al-Kasfa, kjer temperatura vode doseže 45 stopinj Celzija. V okolici je tudi več tradicionalnih namakalnih sistemov (faladž). ===Druge zanimivosti=== V mestu s tradicionalnimi ulicami je še več kot 22 drugih stolpov, edinstvene stare mošeje in molilnice. Znane so predvsem mošeje al-Ulaja, al-Biada, ki se nahajata znotraj gradu Rusta, ter mošeja Kasri.<ref>{{navedi splet |date=2019-07-27 |title=ولاية الرستاق في عمان |url=https://read.opensooq.com/%D9%88%D9%84%D8%A7%D9%8A%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B1%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%82-%D9%81%D9%8A-%D8%B9%D9%85%D8%A7%D9%86/ |access-date=2023-08-09 |website=اقرأ - السوق المفتوح |language=ar}}</ref> {{clear}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Omanu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Omanu]] j0qd6n30k3ugjfgb00ko9vz1we4zxus 0 598175 6749661 6630460 2026-09-12T15:17:53Z Ljuba24b 92351 dp, np, jezik 6749661 wikitext text/x-wiki [[Slika:Iran Turan map 1843.jpg|thumb|350px|Nemški »Zemljevid Irana in Turana« iz leta 1843 (iz časa dinastije Kadžar); ozemlje Turana je označeno z oranžno črto (tukaj poudarjeno). Glede na legendo (spodaj desno na zemljevidu) Turan zajema regije, ki vključujejo sodobni Uzbekistan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan ter severne dele Afganistana in severnega Pakistana. To območje približno ustreza današnji Srednji Aziji. Seznam območij, ki so na zemljevidu navedena kot del Turana: 1. [[Horezm]] 2. [[Buhara]] z Balkhom 3. [[Šahrisabz]] (blizu Buhare) 4. [[Hisar]] 5. [[Kokand]] 6. [[Darvaz]] 7. [[Karategin]] 8. [[Kunduz]] 9. [[Kafiristan]] 10. [[Čitral]] 11. [[Gilgit]] 12. [[Skardu]] 13. [[Kirgizistan]] 14. Severne stepe ([[Kazahstan]])]] '''Turan''' ({{langx|ae|𐬚𐬏𐬌𐬭𐬌𐬌𐬁𐬥𐬆𐬨|θūiriiānəm}}; {{langx|pal|Tūrān}}; {{langx|kk|Tūran|}}, {{langx|fa|توران|Turân}}, {{IPA|fa|tʰuːˈɾɒːn|pron}}, {{lit|dežela [[Tur (Šahname)|Tura]]}}) se je v iranski mitologiji nanašal na srednjeazijsko regijo severovzhodno od Ērāna ([[Iran]]), v tem kontekstu razumljeno kot naselje in oblast starodavne Perzije. Izraz se je v pozni antiki uporabljal v kontekstu ideologije vladavine [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]]. Izraz Turan, ki dobesedno pomeni ''[Dežela] Tura'', sina šestega mitskega prvobitnega kralja Ferejduna,<ref name="Iranica">Ehsan Yarshater: ''[http://www.iranicaonline.org/articles/afrasiab-turanian-king AFRĀSĪĀB].'' ''Encyclopædia Iranica.'' Zv. 1. Roudlege, New York 1989.</ref> se je v ''[[Šahname|Šahnami]]'' uprabljal za označevanje dežele Neirancev (Aniran) onkraj reke Oxus ([[Amu Darja]]). Izraz Turan se je v [[islam]]skem obdobju nanašal tudi na regijo v [[Beludžistan, Pakistan|Beludžistan ]]. == Turan kot nasprotnik Irancev v zgodovinskih časih in kot politično-ideološki koncept == V starodavni perzijski misli je poleg Ērāna (Iran) obstajal tudi Anērān (Neiran), dežela Neirancev. Oba izraza se v ''[[Avesta|Avesti]]'' pojavljata kot Airja oziroma Anairja. Izraz Iran in Neiran so v [[Pozna antika|pozni antiki]] skovali kralji Sasanidskega cesarstva. Trdili so, da so v svojem cesarstvu Ērānšāhr pod svojo oblastjo združili ves civiliziran svet. To ni pomenilo, da je treba Neiran podjarmiti, temveč da mora Neiran priznati prevlado Ērāna. Ta politična ideologija je nenazadnje služila tudi kot podlaga za zahteve sasanidskih kraljev po oblasti.<ref>Matthew P. Canepa. ''The Two Eyes of the Earth. Art and Ritual of Kingship between Rome and Sasanian Iran.'' Berkeley, 2009</ref> Ime Turan, ki se je pojavilo v sasanidskem obdobju, je za poznejše Perzijce pomenilo barbarska območja, naseljena s tradicionalni sovražniki Irana. V okviru sasanidskega koncepta imperija je bil svet razdeljen na tri dele: poleg Irana je na zahodu obstajal Hrōm/Rūm (Rim, se pravi [[Rimsko cesarstvo]]), na severovzhodu v [[Transoksanija|Transoksanji]] pa Turan, dežela divjih nomadov, s katerimi naj bi se borili perzijski kralji. Sasanidski cesarji so se pogosto vojskovali na severovzhodni meji cesarstva, najprej proti [[Kušansko cesarstvo|Kušanom]] in nato proti nomadskim napadalcem. Znanstveniki nove nasprotnike, ki so se pojavljali od sredine 4. stoletja naprej, imenujejo Iranski Huni, ki pa nimajo neposredne povezave s [[Huni]] na zahodu. Ti novi nasprotniki se niso omejili le na plenilske napade, temveč so vzpostavili bolj ali manj trdne vplivne sfere.<ref>Khodadad Rezakhani. ''ReOrienting the Sasanians. East Iran in Late Antiquity.'' Edinburgh, 2017</ref> Izkazali so se za trdovratne nasprotnike perzijskih vladarjev, saj so se za zagotovljenje oblasti zanašali na iranske institucije.<ref>Richard Payne: ''The Making of Turan. The Fall and Transformation of the Iranian East in Late Antiquity.'' In: ''Journal of Late Antiquity'' 9, 2016, str. 11ff</ref> Sasanidi niso utrpeli le ozemeljskih izgub. Zlasti [[Heftaliti]] so se celo vmešavali v notranje boje za oblast v Perziji, kralj [[Peroz I.]] pa je leta 484 v bitki proti njim padel. V tem kontekstu so se Sasanidi soočali s strateško dilemo, saj so morali zavarovati svojo severovzhodno mejo in se hkrati soočati s še močnejšim nasprotnikom na zahodu: [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]].<ref>James Howard-Johnston: ''The Sasanian's Strategic Dilemma.'' V: Henning Börm, Josef Wiesehöfer (ur.): ''Commutatio et contentio. Studies in the Late Roman, Sasanian, and Early Islamic Near East.'' Düsseldorf 2010, str. 37–70.</ref> Sasanidi so morali paziti na zaščito svoje severovzhodne meje tudi po padcu Heftalitskega cesarstva okoli leta 560, saj so zdaj tam mejili na veliko večji [[Prvi turški kaganat]]. Ime ''Turan'' verjetno izvira iz starejših izročil. V ''Avesti'', svetem spisu zaratustrcev, se pojavljata izraza ''Tur'' in ''Tuirja''. Nanašata se na Turance, zaklete nomadske sovražnike zaratustrske Arje.<ref>Mary Boyce. ''A History of Zoroastrianism.'' Zv. 1. Leiden/Köln 1975, str. 104ff</ref> V poznejšem perzijskem izročilu se zdi, da se je izraz ''Turan'', domnevno izpeljan iz prejšnjega, uporabljal tudi za druge, spreminjajoče se nasprotnike Irana, zlasti za različne nomadske nasprotnike onkraj Amu Darje.<ref>Joseph Marquart: ''Eransahr.'' Berlin 1901, str. 155f</ref> Za poznoantične Perzijce z njihovo razvito civilizacijo je Turan s svojimi sovražnimi nomadskimi plemeni postal antiteza. Zdi se, da so različna mitsko-zgodovinska besedila nastala na sasanidskem dvoru zavestno, da bi poudarila manjvrednost tega sovražnega sveta.<ref>Richard Payne: ''The Making of Turan. The Fall and Transformation of the Iranian East in Late Antiquity.'' V ''Journal of Late Antiquity'' '''9''' (2016): 27f</ref> Za perzijske kralje pozne antike je bila njihova osrednja naloga obramba njihovega imperija, razumljenega kot civilizirani svet, pred barbarskim zunanjim svetom. V tem kontekstu je imela pomembno vlogo sasanidska ideologija vladavine. Od [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidskega obdobja]] je bil obzidan vrt, staroperzijsko ''paridaida'', razumljen kot zemeljski raj,<ref>Mehrdad Fakour: ''Garden I. Achaemenid Period.'' ''Encyclopaedia Iranica'' '''10''': 297 f</ref> Motiv zaščitenega vrta je Sasanidom služil kot simbol varovanja imperija pred zunanjimi grožnjami. Sasanidi so aktivno nadzirali meje.<ref>Touraj Daryaee: ''If these Walls Could Speak. The Barrier of Alexander, Wall of Darband and Other Defensive Moats.'' V Stefano Pellò (ur.): ''Itineraries on the Edges of Iran.'' Benetke, 2016, str 82–86</ref> V islamskem obdobju je perzijski filozof [[Firduzi]] v svojem monumentalnem epu ''[[Šahname]]'' (''Knjiga kraljev'') uporabil izraz ''Turan'', pri čemer se je delno opiral na sasanidske vire, kot so prevodi sasanidske ''Knjige gospodarjev'' (''Xwaday-namag''). V tem kontekstu so na njegovo delo očitno vplivale starejše sasanidske ideje.<ref>Richard Payne: ''The Making of Turan. The Fall and Transformation of the Iranian East in Late Antiquity.'' ''Journal of Late Antiquity'' 9 (2016): 27ff</ref> Za Firduzija je bil ''Turan'' antiteza Irana, Turanci pa dedni sovražniki Perzijcev in sovražniki miru. Firduzijevo mnenje bi lahko bilo tudi rezultat njegovih lastnih izkušenj zaradi prisotnosti Turkov v sosednji srednjeazijski regiji.<ref>Daniel T. Potts: ''Nomadism in Iran. From Antiquity to the Modern Era.'' Oxford 2014, str. 171f</ref> [[Slika:Baysonghori Shahnameh battle-scene.jpg|thumb|Bitka med vojskama Irancev in Turancev pod vodstvom Kaj-Kozrava in Afrasijaba; ilustracija v [[Timuridi|timuridski]] ''[[Šahname]]'' iz leta 1430]] Firduzi je v svojo epsko pesnitev, ki je pripovedovala o boju med Iranom in Turanom, vključil številne starejše, z legendami okrašene zgodbe. Po legendi je šah Ferejdun svet razdelil med svoje tri sinove Iraja, Salma in Tura. Iraj je prejel Iran, srce cesarstva, Salm pa zahod, vključno z [[Anatolija|Anatolijo]]. Tur je prejel vso deželo onkraj Oksa ([[Amu Darja]]), ki se je od takrat naprej imenovala Turan: : ''»Potem je dal Tur Turanu,'' : ''in ga postavil za gospodarja Turkov in Činov.«'' : – Firduzi, ''Šahname''<ref>Friedrich Rückert: ''Firdosi’s Königsbuch (Schahname) Sage I–XIII.'' Berlin 1890, str. 86</ref> Za najbolj znanega med turanskimi kralji velja avestski lik [[Afrasiab]] ({{langx|fa|فراسياب}}; {{langx|ae|Fraŋrasyan}}, {{langx|pal|Frāsiyāv}}), sin Pešenga.<ref name="Iranica" /> Boj med Iranom kot deželo plemičev in Turanom kot deželo mogočnih je bil pomemben del iranske mitologije. == Turan kot pradomovina turških ljudstev == Naziv ''Turan'' se danes nanaša na prvotno območje naselitve turških ljudstev v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]]. Beseda ima panturški ideološki prizvok, ker označuje državo, ki jo simbolizira ''kızıl elma'' ('rdeče jabolko', lahko tudi 'zlato jabolko'), v kateri naj bi bili združeni vsi Turki sveta (mit o turškem narodnem izvoru).<ref>Berna Pekesen: ''[http://www.ieg-ego.eu/pekesenb-2014-de Panturkismus]''. ''Europäische Geschichte Online (EGO)''. Leibniz-Institut für Europäische Geschichte (IEG), Mainz 2014.</ref> Drugo ime za območja naselitve turških ljudstev je [[Turkestan]]. == Imena == [[File:Poster Turandot.jpg|thumb|Poster za [[Giacomo Puccini|Puccinijevo]] opero ''[[Turandot]]'' (1926)]] Ime ''Turan'' se nanaša tudi na nedostopno gorato območje v vzhodno-osrednjem [[Beludžistan, Pakistan|Beludžistanu]], ki so ga islamski geografi in zgodovinarji opisali zlasti v 10. stoletju. Na jugu je mejilo na Makran, na vzhodu pa na [[Sind]]. Njegovo glavno mesto je bilo Kusdar (Quṣdār, današnji Khuzdar). Ime ''Turan'' lahko izhaja iz perzijskega izraza za »sovražno, neiransko ozemlje«.<ref>''[http://www.iranicaonline.org/articles/turan Turan]''. ''Encyclopædia Iranica''</ref> Po mnenju perzjsko-arabskega zgodovinarja [[al-Tabari]]ja je Makran in Turan osvojil prvi sasanidski kralj [[Ardašir I.]] Kot del kalifata je politično razdrobljeni Turan, katerega prebivalci so bili islamizirani relativno pozno, pred padcem v roke [[Gaznavidska dinastija|Gaznavidov]] pripadal med drugim [[Safaridsko cesarstvo|Safaridskemu cesarstvu]]. ''Turandot'' – oziroma ''Turandokht'' – je žensko ime v Iranu, ki v perzijščini pomeni »Turanova hči« (na Zahodu je najbolj znano po znameniti [[Giacomo Puccini|Puccinijevi]] operi ''[[Turandot]]'' (1921–1924)). ''Turan'' je prav tako pogosto ime na Bližnjem vzhodu in se pojavlja kot priimek v nekaterih državah, vključno z [[Bahrajn]]om, Iranom in Turčijo. Ajubidski vladar [[Saladin]] je imel starejšega brata po imenu Turan-Šah. == Sklici == {{sklici|20em}} == Vira == {{refbegin |2}} * Douglas Haug. ''The Eastern Frontier. Limits of Empire in Late Antique and Early Medieval Central Asia.'' I.B. Tauris, London/New York 2019. * Richard Payne. ''The Making of Turan. The Fall and Transformation of the Iranian East in Late Antiquity.'' ''Journal of Late Antiquity'' '''9''' (2016): 4–41. {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.zoroastrian.org/articles/Iran_Turan_in_Avesta.htm Iranians and Turanians in the Avesta] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Sasanidsko cesarstvo]] [[Kategorija:Perzijska mitologija]] [[Kategorija:Zaratustrstvo]] [[Kategorija:Regije Azije]] kpph2pdt45ghckvc28f2tpfjvhz39ie 0 598397 6749803 6720088 2026-09-12T19:17:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749803 wikitext text/x-wiki [[File:MaoriChief1784.jpg|thumb|upright=1.2|''Skica maorske poglavarke'', grafikaa T. Chambersa iz leta 1773, ki temelji na risbi Sydneyja Parkinsona iz leta 1769 iz izdaje ''Dnevnika potovanja po južnih morjih'' iz leta 1784]] [[File:Louis John Steele - Portrait of a young Maori woman with moko - Google Art Project.jpg|thumb|''Portret mlade maorske ženske z moko'', Louis John Steele (1891)]] [[File:Gottfried Lindauer - Tamati Waka Nene - Google Art Project.jpg|thumb|''Portret Tāmati Wāka Nene'', Gottfried Lindauer (1890)]] '''''{{lang|mi|Tā moko}}''''' je trajno označevanje ali [[tetoviranje|tetovaža]], ki ga običajno izvajajo [[Maori]], avtohtoni prebivalci [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]. Je eden od petih glavnih polinezijskih slogov tetoviranja (ostali štirje so markeški, samoanski, tahitijski in havajski).<ref>{{navedi splet|url=https://www.polynesiantattoosymbols.com/Polynesian-tattoo-styles.html|title=What tattoo should I get? — Brief guide to Polynesian tattoo styles|publisher=TattooTribes|access-date=25 June 2023}}</ref> {{lang|mi|[[Tohunga]]-tā-moko}} (izvajalci tetovaže) so veljali za ''tapu'' ali nedotakljive in svete.<ref>{{navedi splet |url=http://history-nz.org/maori3.html |title=The Māori – The Tattoo (Ta Moko) |accessdate=2026-02-19 |archive-date=2018-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180201104910/http://history-nz.org/maori3.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovinska praksa (pred stikom z belci) == Tetoviranje je pogosto v vzhodnopolinezijski domovini Maorov, tradicionalna orodja in metode pa so bile podobne tistim v drugih delih Polinezije.<ref>{{harvnb|Hīroa|1951|p=296}}</ref> V predevropski maorski kulturi so mnogi, če ne kar večina visoko rangiranih oseb prejemali ''moko''. ''Moko'' so bili povezani z ''mano'' in visokim družbenim statusom; vendar so nekateri posamezniki z zelo visokim statusom veljali za preveč ''tapu'' (prepovedano in sveto), da bi pridobili ''moko'' in tudi za nekatere ''tohunge'' ni veljalo za primerno.<ref name="te_ara4">{{navedi splet |last1=Higgins |first1=Rawinia |title=4. – Tā moko – Māori tattooing – Moko and status |url=https://teara.govt.nz/en/ta-moko-maori-tattooing/page-4|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage |access-date=8 March 2020 |language=en}}</ref> Prejemanje ''moko'' je predstavljalo pomemben mejnik med otroštvom in odraslostjo ter ga je spremljalo veliko obredov in ritualov. Poleg signaliziranja statusa in ranga je bil v tradicionalnih časih še en razlog za to prakso ta, da je bila oseba privlačnejša za nasprotni spol. Moški so moko običajno prejemali na obrazu (''moko kanohi''), zadnjici (''raperape'') in stegnih (''puhoro''). Ženske so moko običajno nosile na ustnicah (''ngutu'') in bradi (''kauae''). Drugi deli telesa, za katere je znano, da imajo moko, vključujejo ženska čela, zadnjice, stegna, vratove in hrbte ter moške hrbte, trebuhe in meča.<ref>{{Cite journal|last=Pritchard|first=Stephen|date=1 December 2000|title=Essence, Identity, Signature: Tattoos and Cultural Property|url=https://doi.org/10.1080/10350330050136389|journal=Social Semiotics|volume=10|issue=3|pages=331–346|doi=10.1080/10350330050136389|s2cid=12023136 |issn=1035-0330|url-access=subscription}}</ref> === Uporabljeni instrumenti === [[File:Tohunga-ta-moko at Work – Gottfried Lindauer.jpg|thumb|Slika Gottfrieda Lindauerja, ki prikazuje ''moko'', ki ga tetovator (''tohunga-tā-moko'') vrezuje v moški obraz]] [[File:Korere 11.jpg|thumbnail|Zbirka ''kōrere'' (lijakov za hranjenje)]] V preteklosti so kožo rezljali z ''uhi'' (dleti)<ref>{{navedi splet |url=https://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/RobMoko-fig-RobMoko048a.html |title=Fig. 46.—Uhi, or chisels in the British Museum (actual size). Presented by Sir George Grey, K. C. B., &c |access-date=28 August 2015 }}</ref>, namesto da bi jo prebadali, kot je to običajno pri sodobnem tetoviranju; to je kožo pustilo z žlebovi namesto gladke površine. Kasneje so uporabljali tetoviranje z iglo, vendar so leta 2007 poročali, da so nekateri umetniki ''uhi'' ponovno uporabljali.<ref name=technique/> Prvotno so ''togunga-tā-moko'' (strokovnjaki za ''moko'') uporabljali vrsto ''uhi'' (dlet), izdelanih iz albatrosove kosti, ki so bila nataknjena na ročaj in udarjena s kladivom.<ref name="best">{{cite journal |last=Best |first=Eldson |year=1904 |title=The uhi-Maori, or native tattooing instruments |journal=The Journal of the Polynesian Society |volume=13 |issue=3 |pages=166–72 |url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document/Volume_13_1904/Volume_13,_No._3,_September_1904/The_Uhi-Maori_or_native_tattooing_instruments,_by_Elsdon_Best,_p166-172/p1 |access-date=1 April 2011 |archive-date=21 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120421032341/http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_13_1904/Volume_13%2C_No._3%2C_September_1904/The_Uhi-Maori_or_native_tattooing_instruments%2C_by_Elsdon_Best%2C_p166-172/p1 |url-status=dead }}</ref> Pigmenti so bili narejeni iz ''awheta'' za barvo telesa in iz ''ngarehuja'' (žganega lesa) za bolj črno barvo obraza. Saje iz žgane [[Agathis australis|kauri]] gume so mešali tudi z maščobo, da so dobili pigment.<ref>{{navedi splet |url=http://www.teara.govt.nz/1966/K/KauriGum/MaoriUses/en |title=Kauri gum |publisher=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=28 August 2015 |archive-date=2009-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090413151842/http://www.teara.govt.nz/1966/K/KauriGum/MaoriUses/en |url-status=dead }}</ref> Pigment so shranjevali v okrašenih posodah, imenovanih ''oko'', ki so jih pogosto zakopali, ko jih niso uporabljali. Oko so prenašali iz roda v rod. Verjame se, da so ''kōrere'' (lijak za hranjenje) uporabljali za hranjenje moških, katerih usta so otekla zaradi uživanja ''tā moko''.<ref name=LandcareKorere>{{navedi splet |title=Korere – Tasman District |url=http://whenuaviz.landcareresearch.co.nz/place/73043 |publisher=Landcare Research – Manaaki Whenua |access-date=21 March 2014 |archive-date=2017-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170408164400/https://whenuaviz.landcareresearch.co.nz/place/73043 |url-status=dead }}</ref> Moški in nekaj žensk so bili specialisti za ''tā moko'' in so potovali, da bi izvajali svojo umetnost.<ref>{{Cite journal |last=Ellis |first=Ngārino |date=2014|title=''Ki tō ringa ki ngā rākau ā te Pākehā?'' Drawings and signatures of ''moko'' by Māori in the early 19th century |journal=The Journal of the Polynesian Society |volume=123 |issue=1 |pages=29–66 |doi=10.15286/jps.123.1.29-66 |jstor=43285178 |issn=0032-4000|doi-access=free}}</ref> == Spremembe z evropsko kolonizacijo == Praksa zbiranja in trgovanja z ''mokomokai'' (tetoviranimi glavami) v [[Pākehā]] je spremenila dinamiko ''tā moko'' v zgodnjem kolonialnem obdobju. King govori o spremembah, ki so se razvile konec 19. stoletja, ko so igle nadomestile ''uhi'' kot glavno orodje. Metoda z iglo je bila hitrejša in je predstavljala manj zdravstvenih tveganj, vendar je bila tekstura ''moko'' gladka. ''Tā moko'' na moških se je prenehal nositi okoli 1860-ih let v skladu s spreminjajočo se modo in sprejemanjem s strani Pākehā. Ženske so v začetku 20. stoletja še naprej prejemale ''moko'',<ref>{{navedi novice |url=http://paperspast.natlib.govt.nz/cgi-bin/paperspast?a=d&cl=search&d=WH19041010.2.55&srpos=9&e=-------10--1----0tattoo+chin+women-- |title=A Relic of Barbarism |work=Wanganui Herald |date=1904 }}</ref> zgodovinar Michael King pa je v zgodnjih 1970-ih intervjuval več kot 70 starejših žensk, ki bi prejele ''moko'' pred zakonom o zatiranju ''Tohunga'' iz leta 1907.<ref>{{navedi splet |url=http://teaohou.natlib.govt.nz/journals/teaohou/issue/Mao73TeA/c19.html |title=Moko |first=Michael |last=King |author-link= |date=July 1973 |work=Te Ao Hou The Māori Magazine }}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Smale|first1=Aaron|title=Ta Moko|url=https://www.nzgeo.com/stories/ta-moko/|website=New Zealand Geographic|access-date=4 May 2017}}</ref> Ženske tetovaže na ustnicah in bradi se običajno imenujejo ''pūkauae'' ali ''moko kauae''.<ref>{{navedi splet |title='It's Transformative': Māori Women Talk About Their Sacred Chin Tattoos |url=https://www.vice.com/en/article/its-transformative-maori-women-talk-about-their-sacred-chin-tattoos/ |access-date=2 June 2022 |website=Vice.com |date=13 September 2016 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=28 March 2017 |title=Tāmoko {{!}} Māori tattoos: history, practice, and meanings |url=https://www.tepapa.govt.nz/discover-collections/read-watch-play/maori/tamoko-maori-tattoos-history-practice-and-meanings |access-date=2 June 2022 |website=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa, Wellington, NZ |language=en}}</ref> Moški so si običajno odstranjevali dlake na obrazu, da bi bil ''moko'' popolnoma viden, medtem ko so se nekateri odločili, da si pustijo rasti dlake.<ref>{{navedi knjigo |last=Robley |first=Horatio |url=https://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-RobMoko-t1-body-d1-d3.html |title=Moko; or Maori Tattooing |publisher=Chapman and Hall |year=1896 |pages=28, 30}}</ref> Ker krščanski misijonarji niso marali ''moko'', so si nekateri moški začeli moko prekrivati ​​z dlakami na obrazu. Kot nadomestilo za upadajoči ''tā moko'' v 20. stoletju so moški vse pogosteje nosili dlake na obrazu.<ref>{{navedi splet |title=A moustache timeline |url=https://nzhistory.govt.nz/culture/men-and-their-moustaches/timeline |access-date=2024-05-07 |website=nzhistory.govt.nz |language=en}}</ref> == Sodobna praksa == Od leta 1990 se je praksa ''tā moko'' ponovno pojavila tako pri moških kot pri ženskah kot znak kulturne identitete in odraz splošnega preporoda jezika in kulture. Večina ''tā moko'', ki se danes izvaja s pomočjo strojčka za tetoviranje, vendar se je ponovno pojavila tudi uporaba ''uhi'' (dleta).<ref name=technique>{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10484537 |title=Revival of Moko|author=<!--not stated--> |date=28 December 2007 |work=The New Zealand Herald }}</ref> Tudi ženske so se bolj vključile kot izvajalke, kot so Christine Harvey v [[Christchurch]]u, Henriata Nicholas v [[Rotorua|Rotorui]] in Julie Kipa v Whakatāneu. Ni prvič, da je stik s naseljenci posegel v orodja obrti: najzgodnejši ''moko'' so bili gravirani s kostjo in so jih nadomestili s kovino, ki so jo priskrbeli prvi obiskovalci.<ref>{{navedi splet|last=Higgins|first=Rawina|date=20 December 2016|title=Tā Moko Technology|url=https://teara.govt.nz/en/ta-moko-maori-tattooing/page-2.|access-date=9 January 2021|website=Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Taonga|archive-date=2024-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20241201053934/https://teara.govt.nz/en/ta-moko-maori-tattooing/page-2.|url-status=dead}}</ref> Najpomembnejša sprememba je bila prilagoditev tem in osvajanj, ki so jih predstavljale tetovaže. Umetnik ''tā mokoja'' Turumakina Duley v intervjuju za revijo ''Artonview'' deli svoj pogled na preobrazbo prakse: »Razlika med ''tā mokojem'' danes v primerjavi z 19. stoletjem je v spremembi življenjskega sloga, v načinu, kako živimo. [...] Tradicija ''moka'' je bila tradicija iniciacije, obreda prehoda – začela se je približno v tej starosti – vendar hkrati označuje dosežke v vašem življenju in vam daje cilj, h kateremu si prizadevate in ga dosežete v svojem življenju.«<ref name=":0">Crispin Howarth and Turumakina Duley. ''Maori Markings: tā moko''. Other. Artonview, no. 98, Winter, 2019.</ref> Duley je prejel ''moko'', da bi proslavil svojo diplomo iz maorskih študij.<ref name=":0" /> Velik delež Novozelandcev ima zdaj neke vrste tetovaže,<ref>{{navedi splet |last1=Mathewson |first1=Nicole |title=Employers more tolerant of hiring inked employees |date=3 June 2013 |url=http://www.stuff.co.nz/the-press/8750817/Employers-more-tolerant-of-hiring-inked-employees |publisher=Stuff |access-date=11 June 2019}}</ref> in vse bolj se sprejema ... kot sredstvo kulturnega in individualnega izražanja.«<ref>{{navedi novice |last1=Lake |first1=Dan |title=Air New Zealand reverses ban on staff having tattoos |url=https://www.newshub.co.nz/home/travel/2019/06/air-new-zealand-reverses-ban-on-staff-having-tattoos.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20190610042240/https://www.newshub.co.nz/home/travel/2019/06/air-new-zealand-reverses-ban-on-staff-having-tattoos.html |url-status=dead |archive-date=10 June 2019 |access-date=11 June 2019 |work=Newshub |date=10 June 2019}}</ref> [[File:Hon Nanaia Mahuta.jpg|thumb|upright=0.75|Novozelandska zunanja ministrica Nanaia Mahuta leta 2020]] Leta 2016 je novozelandska političarka Nanaia Mahuta prejela ''moko kauae''. Ko je leta 2020 postala zunanja ministrica, je neki pisatelj dejal, da je njena tetovaža na obrazu neprimerna za diplomata. Veliko podpore je prejela Mahuta, ki je dejala, da »se pojavlja zavest o revitalizaciji maorske kulture in da je obrazni moko pozitiven vidik tega. Odmakniti se moramo od povezovanja moko s tolpami, ker to sploh ni tisto, kar moko predstavlja.«<ref>{{navedi splet |title=NZ website withdraws author's works after she criticises Māori foreign minister |last=Ainge Roy |first=Eleanor |work=The Guardian |date=4 November 2020 |url= https://www.theguardian.com/world/2020/nov/04/nz-website-withdraws-authors-works-after-she-criticises-maori-foreign-minister}}</ref> Dne 25. decembra 2021 je maorska novinarka Oriini Kaipara, ki ima ''moko kauae'', postala prva oseba s tradicionalnimi znamenji na obrazu, ki je vodila glavno informativno oddajo na nacionalni televiziji na Novi Zelandiji.<ref>{{navedi splet |title= Māori journalist becomes first person with facial markings to present primetime news |date=30 December 2021 |website=CNN |author=Jeevan Ravindran |url=https://www.cnn.com/style/article/new-zealand-maori-news-journalist-tattoo-scli-intl/}}</ref> Leta 2022 je Ariana Tikao izdala knjigo z naslovom ''Mokorua: Ngā kōrero mō tōku moko kauae'': ''Moja zgodba o moko kauae'' s podrobnostmi o njenem ''tā moko'' potovanju; njena umetnica je bila Christine Harvey.<ref>{{navedi splet |last=Newth |first=Kim |date=2022-11-04 |title=Why Ariana Tikao wants you to know exactly how she got her moko kauae |url=https://www.stuff.co.nz/life-style/130306246/why-ariana-tikao-wants-you-to-know-exactly-how-she-got-her-moko-kauae |access-date=2022-12-21 |website=Stuff |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Tikao |first1=Ariana |title=Mokorua : ngā korero mō tōku moko kauae = my story of moko kauae |date=2022 |last2=Calman |first2=Matt |last3=Calman |first3=Ross |isbn=978-1-86940-970-8 |oclc=1347428633|publisher=Auckland University Press|location=Auckland, New Zealand}}</ref> Basist zasedbe Alien Weaponry Tūranga Edmonds je dobil svoj ''moko kanohi'' pri 25 letih.<ref>{{navedi novice |first=Layla |last=Bailey-McDowell|title='Reclaiming a birthright': Misconceptions about Moko |url=https://www.rnz.co.nz/news/national/538604/reclaiming-a-birthright-misconceptions-about-moko |access-date=11 January 2025 |work=Radio New Zealand |date=10 January 2025 |language=en-nz}}</ref> === Uporaba s strani nemaorov === Evropejci so poznali ''tā moko'' že od prvega potovanja [[James Cook|Jamesa Cooka]]. Zgodnji maorski obiskovalci Evrope, kot so Moehanga leta 1805,<ref>[http://rsnz.natlib.govt.nz/volume/rsnz_15/rsnz_15_00_006010.html ''"...the first Maori who reached England...had a well tattooed face..."'']</ref> Hongi Hika leta 1820 in Te Pēhi Kupe leta 1826,<ref>{{navedi splet|url=https://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/RobMoko-fig-RobMoko015a.html|title=Fig. 10.—Tattooing on the face of {{lang|mi|Te Pehi Kupe|nocat=y}}, drawn by himself|access-date=28 August 2015}}</ref> so vsi nosili ''moko'', ki je pokrival celoten obraz, prav tako pa tudi več pakehskih Maorov, na primer Barnet Burns. Vendar pa je umetnost do relativno nedavnega imela le majhen globalni vpliv. Nošenje ''moko'' s strani nemaorov se imenuje kulturna apropriacija,<ref>{{navedi novice |title=Maori face tattoo: It is OK for a white woman to have one? |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-44220574 |access-date=11 June 2019 |work=BBC |date=23 May 2018}}</ref> odmevna uporaba maorskih modelov Robbieja Williamsa, Bena Harperja in modne revije Jeana Paula Gaultierja leta 2007 pa je bila kontroverzna.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nzartmonthly.co.nz/kassem_001.html |title=Contemporary Manifestations of the traditional Ta Moko |last=Kassem |first=Mia |date=March 2003 |website=NZArtMonthly |archive-url=https://web.archive.org/web/20110224051959/http://www.nzartmonthly.co.nz/kassem_001.html |archive-date=24 February 2011}}</ref> Da bi na kulturno občutljiv način zadovoljili povpraševanje po maorskih motivih, skupina Te Uhi a Mataora spodbuja uporabo izraza ''kirituhi'',<ref name=Scoop-PR>{{cite press release|title=Ta Moko – A History On Skin|url=http://www.scoop.co.nz/stories/CU0507/S00107.htm|access-date=3 May 2017|publisher=Christchurch Arts Festival 2005|date=13 July 2005|via=Scoop Independent News}}</ref> ki je zdaj deležen široke sprejetosti:<ref name="NZ_Herald_3532027">{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=3532027 |title=Moko 'exploitation' causes concern |date=3 November 2003 |agency=NZPA |work=The New Zealand Herald |access-date=16 November 2011}}</ref> <blockquote>...Kirituhi dobesedno pomeni – »pis na koži«. V nasprotju z moko, ki zahteva postopek soglasja, genealogijo in zgodovinske informacije, je kirituhi zgolj motiv z maorskim pridihom, ki ga je mogoče uporabiti kjer koli, iz katerega koli razloga in na kogar koli...<ref name="Scoop-PR" /></blockquote> == Galerija == <gallery mode="packed" caption="Moko"> File:TawhiaoNLA.jpg|Tāwhiao, Tukaroto Matutaera Potatau Te Wherowhero File:Barnet Burns.jpg|Barnet Burns, a Pākehā Māori File:RiperataKahutia.jpg|Riperata Kahutia (Te Aitanga-a-Mahaki) File:RewiManiapoto1879.jpg|Rewi Maniapoto (Ngāti Maniapoto) File:Susan, Rotorua, New Zealand, ca. 1905.jpg|Guide Susan File:TamatiWakaNene1870s.jpg|Tāmati Wāka Nene (Ngāpuhi) File:Chef Maori1998-3157-173.jpg|Tomika Te Mutu, (Ngāi Te Rangi) File:Arthur James Iles - Tuterei Karewa of the Ngatimaru tribe, North Island, New Zealand - Google Art Project.jpg|Tuterei Karewa, (Ngāti Maru (Hauraki)) File:American Photographic Company (Auckland) - Mrs Rabone - Google Art Project.jpg|Mrs. Rabone, 1871 File:Femme Maori Hariota Hull 1964-9530-173.jpg|Hariota Hull File:Femme Maori avec un tatouage au menton 1998-3173-139.jpg| File:Chef Maori au taiaha 1998-23059-173.jpg| File:Homme maori au visage tatoué.jpg| File:Femme Maori 1998-23050-173.jpg| File:Femme Maori 1998-3160-173.jpg| File:Chef Maori 1998-23049-173.jpg| File:MaoriMoko.png|Māori ''moko'' iz publikacije iz leta 1908 File:Tame Iti at gallery opening 13 October 2009.jpg|Tūhoe aktivist<br/>Tame Iti File:Tukukino, by Lindauer.jpg|Tukukino Te Ahiātaewa<br/>(Ngāti Tamaterā) File:TeAhoGoldie1905.jpg|Te Aho-o-te-rangi Wharepu<br/>(Ngāti Mahuta) </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === * {{navedi knjigo|title=The Coming of the Maori|last=Hīroa|first=Te Rangi|publisher=Whitcombe & Tombs|year=1951|location=Wellington|author-link=}} * Jahnke, R. and H. T., "The politics of Māori image and design", ''Pukenga Korero'' (Raumati (Summer) 2003), vol. 7, no. 1, pp.&nbsp;5–31. * Michael King, and Marti Friedlander, (1992). ''Moko: Māori Tattooing in the 20th Century.'' (2nd ed.) Auckland: David Bateman. {{ISBN|1-86953-088-8}} * Nikora, L. W., Rua, M., and Te Awekotuku, Ng., "Wearing Moko: Māori Facial Marking in Today's World", in Thomas, N., Cole, A., and Douglas, B. (eds.), ''Tattoo. Bodies, Art and Exchange in the Pacific and the West'', London: Reacktion Books, pp.&nbsp;191–204. * Horatio Gordon Robley, (1896). ''[https://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-RobMoko.html Moko, or Maori Tattooing].'' digital edition from New Zealand Electronic Text Centre * Te Awekotuku, Ngahuia, "Tā Moko: Māori Tattoo", in ''Goldie'', (1997) exhibition catalogue, Auckland: Auckland City Art Gallery and David Bateman, pp.&nbsp;108–114. * Te Awekotuku, Ngahuia, "More than Skin Deep", in Barkan, E. and Bush, R. (eds.), ''Claiming the Stone: Naming the Bones: Cultural Property and the Negotiation of National and Ethnic Identity'' (2002) Los Angeles: Getty Press, pp.&nbsp;243–254. == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://www.tepapa.govt.nz/discover-collections/read-watch-play/maori/ta-moko-maori-tattoos-history Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa Online Resources on Moko] * [https://collections.tepapa.govt.nz/search/moko/results Images relating to moko from the collection of the Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa] * [https://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-corpus-moko.html New Zealand Electronic Text Centre collection on Ta Moko, mokamokai, Horatio Robley and his art. A bibliography provides further links to other online resources.] * [https://www.bbc.com/news/magazine-19628418 The rise of the Maori tribal tattoo], ''BBC News Magazine'', 21 September 2012, Ngahuia Te Awekotuku, University of Waikato, New Zealand [[Kategorija:Maorska kultura]] [[Kategorija:Polinezijska kultura]] [[Kategorija:Modifikacija telesa]] [[Kategorija:Tetoviranje]] [[Kategorija:Maorske besede in besedne zveze]] 2wdls9fhfvu70xjtojkgxganhgscp23 4 598655 6749644 6635136 2026-09-12T14:05:36Z Upwinxp 126544 +2 6749644 wikitext text/x-wiki Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2026'''. == Januar == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Naser bin Radan}} == Februar == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Politrobotnik}} == Junij 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Torsten Haß}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Timotej Fijavž Vivod}} al5idkahuccxtl7blbx0u6mkwlntnhs 0 599097 6749641 6720132 2026-09-12T14:00:31Z Ljuba24b 92351 tp 6749641 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building |image= Туркестан.jpg |caption= Pogled na mavzolej hodže Ahmeda Jasavija v Turkistanu v Kazahstanu |name= Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija | coordinates = {{coord|43|17|52|N|68|16|15|E|display=inline,title}} |location_town=[[Turkistan]] |location_country=[[Kazahstan]] |architect |client= |engineer= |construction_start_date= |completion_date= 14. stoletje |date_demolished= |cost= |structural_system= opeka |style=[[Timuridska arhitektura]] |size= | floor_area = | url = | map_type = Kazahstan | map_caption = | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Mausoleum of Khawaja Ahmed Yasawi | designation1_date = 2003 <small>(27. zasedanje)</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = i, iii, iv | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1103 1103] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Azija-Pacifik]] }} | references = }} '''Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija''' ({{langx|kk|Қожа Ахмет Яссауи кесенесі|Qoja Ahmet İassaui kesenesı}}) je [[mavzolej]] v mestu [[Turkistan]] v južnem [[Kazahstan]]u. Strukturo je leta 1389 naročil [[Timur Lenk]], ki je vladal območju kot del obsežnega [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]],<ref name=timurid /> da bi nadomestil manjši mavzolej iz 12. stoletja znanega turškega pesnika in sufijskega mistika,<ref name=roi>{{navedi knjigo | last = Ro'i | first = Yaacov | title = Islam in the Soviet Union: From the Second World War to Perestroika | publisher = Columbia University Press | year = 2000 | location = New York | page = 373 | url = https://books.google.com/books?id=iEJg6Ivwt2wC&q=yasawi%2Bturkic&pg=PA373 | isbn = 0-231-11954-2}}</ref> hodže Ahmeda Jasavija (1093–1166). Vendar pa je bila gradnja ustavljena s Timurjevo smrtjo leta 1405.<ref name=whs /> Kljub nedokončanemu stanju je mavzolej ohranjen kot ena najbolje ohranjenih timuridskih stavb. Njegova ustanovitev je zaznamovala začetek timuridskega arhitekturnega sloga.<ref name=brittanica2 /> Eksperimentalne prostorske ureditve, inovativne arhitekturne rešitve za konstrukcije [[obok]]ov in [[kupola|kupol]] ter ornamentika z glaziranimi ploščicami so strukturo naredili za prototip te edinstvene umetnosti, ki se je razširila po cesarstvu in drugod.<ref name=whs /> Verska struktura še naprej privablja romarje iz vse [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in je postala poosebljenje kazahstanske nacionalne identitete.<ref name=whs /><ref name=hazrat /><ref name=geopolitical /> Zaščitena je kot nacionalni spomenik, UNESCO pa jo je leta 2003 prepoznal kot prvo območje dediščine v državi in ​​jo razglasil za območje svetovne dediščine.<ref name=inscribe /> [[File:Yasavi ark.svg|thumb|250px|Lokacija mavzoleja znotraj mestnega obzidja]] == Lega == Mavzolej stoji v severovzhodnem delu sodobnega mesta Turkistan (prej znanega kot Hazrat-e Turkestan),<ref name=whs>{{navedi splet | title = ICOMOS Evaluation of Mausoleum of Khawaja Ahmed Yasawi World Heritage Nomination |publisher = World Heritage Centre | url = https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1103.pdf |access-date=2009-09-14}}</ref><ref name=hazrat>{{navedi splet | title = Turkestan Kazakhstan city | url = http://aboutkazakhstan.com/turkestan-kazakhstan-city.shtml|access-date=2009-09-16}}</ref> starodavnega središča karavanske trgovine, prej znanega kot Khazret in kasneje kot Jasi,<ref name=brittanica>{{navedi knjigo | title = The New Encyclopædia Britannica Micropædia Volume 12 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | year =1995 | location =USA | page =56 | isbn = 0-85229-605-3 }}</ref> v južnem delu Kazahstana. Stavba je v bližini zgodovinske citadele,<ref>{{navedi splet | title = Archaeological monuments of Turkistan | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e08_arch_monuments.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2010-10-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101024035147/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e08_arch_monuments.htm | url-status = dead }}</ref> ki je danes [[arheološko najdišče]].<ref name=whs /> Ostanki srednjeveških struktur, kot so drugi mavzoleji, mošeje in kopališča, so značilni za arheološko območje. Severno od mavzoleja hodže Ahmeda Jasavija rekonstruiran del obzidja citadele iz 1970-ih ločuje zgodovinsko območje od razvoja sodobnega mesta.<ref name=whs /> == Zgodovina == [[File:Mausoleum of Khoja Ahmed Yasawi in Hazrat-e Turkestan, Kazakhstan.jpg|thumb|Pogled na mavzolej od zadaj, kjer je najbolje opaziti tehniko ''banna'i'' - vzorce glazirane opeke]] === Hodža Ahmed Jasavi === {{glavni|Ahmed Jasavi}} Hodža Ahmed Jasavi (Khawaja ali Khwaja ({{langx|fa|خواجه,}} izgovarja se ''khâje'') ustreza 'mojster', od koder {{langx|ar|خواجة| khawājah}}), zapisano tudi kot ''Khawajah Akhmet Jasavi'', je bil v 12. stoletju vodja regionalne šole [[sufizem|sufizma]], mističnega gibanja v [[islam]]u, ki se je začelo v 9. stoletju.<ref name=whs /> Rodil se je leta 1093 v Ispidjabu (sodobni Sajram) in večino svojega življenja preživel v Jasiju, kjer je umrl leta 1166.<ref name=roi /> V Srednji Aziji in turško govorečem svetu je zelo cenjen zaradi popularizacije sufizma,<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/eb/topic-10235/Ahmed-Yesevi |title=Encyclopædia Britannica (2007): Related Articles to "Ahmed Yesevi, or Ahmad Yasawi, or Ahmed Yasavi (Turkish author)", accessed March 18, 2007 |publisher=Britannica.com |access-date=2012-04-22}}</ref> ki je ohranil širjenje islama na tem območju kljub takratnemu napadu mongolske invazije. Teološka šola, ki jo je ustvaril, je Jasi spremenila v najpomembnejše središče učenja v regiji.<ref name=khoja /> Bil je tudi izjemen [[pesnik]], [[filozof]] in državnik.<ref name=khoja /> Jasavi je bil pokopan v majhnem mavzoleju, ki je postal romarsko mesto za muslimane.<ref name=timurid /><ref name=khoja>{{navedi splet | title = Khodja Akhmed Yasawi: Life and Philosophical heritage | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e11_khodja.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2023-01-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230109141825/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e11_khodja.htm | url-status = dead }}</ref> === Nov mavzolej === [[image:View of the Mosque of Hazrat in the town of Turkestan.JPG|thumb|Pogled na mavzolej, okoli leta 1879]] Mesto Jasi je bilo med mongolsko invazijo na [[Horezm]] v 13. stoletju večinoma prizaneseno.<ref name=yasi /> Sčasoma so se potomci Mongolov naselili na tem območju in spreobrnili v islam.<ref name=timurid /> Mesto je nato v 1360-ih prišlo pod nadzor [[Timuridi|Timuridov]].<ref name=whs /> Timur Lenk, ustanovitelj rodbine, je razširil ozemlje cesarstva na [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Iran]] in vso [[Transoksanija|Transoksanijo]], s prestolnico v [[Samarkand]]u. Da bi si pridobil podporo lokalnih prebivalcev, je Timur sprejel politiko gradnje monumentalnih javnih in kultnih stavb.<ref name=yasi>{{navedi splet | title = History of the town of Yasy - Turkestan | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e06_yasy_city.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2022-12-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221216102408/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e06_yasy_city.htm | url-status = dead }}</ref> V Jasiju se je osredotočil na gradnjo večjega mavzoleja za posmrtne ostanke Jasavija,<ref>{{navedi splet|url=http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA1011 |title=Yasavi (Shrine of Ahmed Yasavi), ArchNet Dictionary of Islamic Architecture |publisher=Archnet.org |access-date=2012-04-22 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060526212020/http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA1011 |archive-date=2006-05-26 }}</ref><ref name=complex>{{navedi splet | title = Architectural complex of Khodja Akhmed Yasawi | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e10_mausoleum.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2011-05-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110526143025/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e10_mausoleum.htm | url-status = dead }}</ref> z namenom poveličevanja islama, spodbujanja njegovega nadaljnjega širjenja in izboljšanja upravljanja bližnjih območij.<ref name=complex /> Gradnja novega mavzoleja se je začela leta 1389. Timur je uvozil gradbenike iz mest, ki jih je opustošil med svojimi pohodi, vključno z mojstri mozaika iz [[Širaz]]a ter kamnoseki in štukaterji iz [[Isfahan]]a.<ref name=timurid /> Gradbene mojstre je vodil Kvaja Hosein Širazi iz Irana.<ref>{{navedi knjigo| last = Bozorg-nia| first = Zohreh| title = Mimaran-i Iran| year = 2004| page = 140| isbn = 964-7483-39-2}}</ref> Izročilo pravi, da je Timur sam sodeloval pri načrtovanju strukture,<ref name=timurid>{{navedi splet | last = Dickens | first = Mark | title = Timurid architecture in samarkand | url = http://www.oxuscom.com/Timurid_Architecture.pdf | access-date = 2009-09-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110607163218/http://www.oxuscom.com/Timurid_Architecture.pdf | archive-date = 2011-06-07 | url-status = dead }}</ref><ref name=complex /> kjer je uvedel eksperimentalne prostorske ureditve, vrste obokov in kupol. Te inovacije so bile kasneje uvedene v verskih stavbah drugih mest. Vendar pa mavzolej ostal nedokončan, ko je Timur leta 1405 umrl. === Upad in ohranitev === Ko je Timuridsko cesarstvo razpadlo, je nadzor nad neposrednim ozemljem prešel na [[Kazaški kanat]], ki je v 16. stoletju za svojo prestolnico postavil Jasi, nato preimenovan v [[Turkistan]].<ref name=geopolitical>{{navedi splet | title = Geopolitical importance of Turkestan in Historical Retrospect | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e02_geo_policy.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2022-12-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221216102411/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e02_geo_policy.htm | url-status = dead }}</ref><ref name=capital>{{navedi splet | title = Turkestan - the capital of the Kazakh Khanship | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e07_turkest_cap.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2022-04-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220407113346/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e07_turkest_cap.htm | url-status = dead }}</ref> Kani (turško za 'vladar') so si prizadevali okrepiti politični in verski pomen Turkistana, da bi združili nomadska plemena znotraj mlade države.<ref name=capital /> Zato so v Turkistanu, kot političnem središču kanata, sprejemali slovesnosti za pristop kanov na prestol in misije iz sosednjih držav.<ref name=geopolitical /> Kazaško plemstvo je v prestolnici organiziralo tudi svoja najpomembnejša srečanja za odločanje o državnih zadevah. [[image:Yasavi plan.svg|thumb|280px|left|Tloris mavzoleja]] Mesto, ki leži na meji med nomadsko in naseljeno kulturo,<ref name=geopolitical /> je cvetelo kot največje trgovsko in obrtno središče kanata.<ref name=capital /> Za zaščito te komercialne vloge so bile postavljene utrdbe, vključno z gradnjo obrambnih zidov v 19. stoletju okoli nedokončanega mavzoleja, ki je postal pomembna znamenitost in romarsko središče mesta. V naslednjih stoletjih sta se Turkistan in njegovi zgodovinski spomeniki povezali z idejo kazahstanskega državnega sistema.<ref name=capital /><ref>{{navedi splet | title = History of Turkistan in the medieval manuscripts and written sources | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e09_mid_age_turk_city.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2021-10-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211026183544/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e09_mid_age_turk_city.htm | url-status = dead }}</ref> Politični boji in premik kopenske trgovine v korist pomorskih poti so kmalu privedli do propada mesta, preden je leta 1864 dokončno prešlo v last [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. [[File:General View of Sultan Akhmed Yassavi's Mausoleum from the Southern Side. Turkestan, Syr Darya Oblast..tif|right|thumb|Splošni pogled na mavzolej sultana Ahmeda Jasavija z južne strani (zgodovinska fotografija, nastala okoli 1865–1872)]] Mesto je bilo sčasoma zapuščeno; zahodno od območja je bilo zgrajeno novo mestno središče okoli nove železniške postaje. Ozemlje je do 20. stoletja prišlo pod sovjetsko oblast. Nova uprava je na kraju samem izvedla konservatorska in restavratorska dela, čeprav ga je bolj obravnavala kot arhitekturno kot pa kot duhovno strukturo. Zato je bil mavzolej zaprt za vernike, ki so prišli poklonit se Jasaviju.<ref name=timurid /> Kljub temu je lokalni hodža s sedežem v mavzoleju romarjem dovolil, da so ponoči na skrivaj vstopili v stavbo.<ref name=roi2>{{navedi knjigo | last = Ro'i | first = Yaacov | title = Islam in the Soviet Union: From the Second World War to Perestroika | publisher = Columbia University Press | year = 2000 | location = New York | url = https://books.google.com/books?id=iEJg6Ivwt2wC&q=yasawi%2Bturkic&pg=PA373 | isbn = 0-231-11954-2}}</ref> Od leta 1922 je več komisij sodelovalo pri tehnični preiskavi stavbe.<ref name=complex /> Redno vzdrževanje je bilo uvedeno leta 1938, vrsta restavratorskih akcij pa se je začela leta 1945, zadnja pa je bila izvedena med letoma 1993 in 2000. Med najnovejšimi konservatorskimi ukrepi so bili zamenjava glinenih temeljev stavbe z armiranim betonom, utrditev sten, hidroizolacija streh in polaganje novih ploščic na kupole, ki temeljijo na zgodovinskih načrtih in vzorcih.<ref name=whs /> Neprekinjena konservatorska dela so bila v teku, ko je Kazahstan pridobil neodvisnost. Stavba je zaščitena kot narodni spomenik in je uvrščena na seznam narodnih dobrin Kazahstana. Najdišče je pod upravo Državnega zgodovinskega in kulturnega rezervata Azret-Sultan, ki je odgovoren za varovanje, raziskovanje, ohranjanje, spremljanje in vzdrževanje mavzoleja. == Arhitektura == Nedokončano stanje mavzoleja hodže Ahmeda Jasavija, zlasti vhodni portal in deli notranjosti, omogoča boljši arhitekturni pregled zasnove in gradnje spomenika. Struktura ima pravokoten tloris, meri 45,8 × 62,7 m in je visoka 38,7 m. Orientirana je od jugovzhoda proti severozahodu. Primarni material, uporabljen za stavbo, je ''ganč'' – žgana opeka, pomešana z malto, mavcem in glino – ki je bila izdelana v tovarni v Sauranu. Za prvotne temelje so bile uporabljene plasti gline, ki segajo do globine 1,5 m, da bi preprečili prodiranje vode. Te so bile v sodobnih restavratorskih delih nadomeščene z armiranim betonom. Glavni vhod v mavzolej je z jugovzhoda, skozi katerega obiskovalci vstopijo v glavno dvorano velikosti 18,2 × 18,2 m, znano kot ''Kazandik'' ('bakrena soba').<ref name=whs /><ref name=complex /><ref name=daytrip>{{navedi splet | title = Daytrip to Turkestan | url = http://www.wild-natures.com/turkestan.html | access-date = 2009-09-16 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20090804213257/http://www.wild-natures.com/turkestan.html | archive-date = 2009-08-04 }}</ref> Del pokriva največja ohranjena opečna kupola v Srednji Aziji, ki prav tako meri 18,2 m v premeru.<ref name=daytrip /> V središču Kazandika je bronast kotel, ki se uporablja v verske namene. Grobnica Jasavija je na osrednji osi na koncu stavbe na severozahodu, [[sarkofag]] pa točno na sredini dela, ki ima dvojno kupolo z rebrasto streho – notranja kupola je visoka 17,0 m, zunanja kupola pa 28,0 m. Zunanjost kupole je prekrita s šesterokotnimi zelenimi glaziranimi ploščicami z zlatimi vzorci. Notranjost krasijo [[alabaster|alabastrni]] stalaktiti, znani kot [[muqarnas]].<ref name=whs /> Dodatni prostori v stavbi, ki jih je skupaj več kot 35,<ref name=daytrip /> vključujejo sejne sobe, refektorij, knjižnico in mošejo, kjer so na stenah ohranjeni fragmenti svetlo modrih geometrijskih in cvetličnih okraskov. Zunanje stene mavzoleja so prekrite z glaziranimi ploščicami, ki predstavljajo geometrijske vzorce s [[kufska pisava|kufskimi]] in sulskimi epigrafskimi okraski, izpeljanimi iz [[Koran]]a. Začetni načrti so predvidevali tudi dodatek dveh [[minaret]]ov, vendar to ni bilo uresničeno, ko je bila gradnja leta 1405 ustavljena. == Zapuščina == === Rojstvo timuridske arhitekture === Gradnja mavzoleja je prinesla pomemben napredek v gradbeni tehnologiji in prikazala neprekosljive rekorde vseh vrst v smislu obokanih konstrukcij in umetniških inovacij. Dosežki, ki so izhajali iz postavitve mavzoleja, skupaj s timuridskim pokroviteljstvom glasbe, [[kaligrafija|kaligrafije]], [[Perzijska miniatura|perzijskega miniaturnega slikarstva]], literature in različnih znanstvenih dejavnosti, so rodili poseben islamski umetniški slog, znan kot timuridski. Prostorna struktura je uporabljala radialno simetričen načrt za prostorsko razporeditev. Vizualno ravnovesje, ki ga je ustvarila natančna konstrukcija, je postalo značilna estetska značilnost timuridskih stavb – tista, ki jo je slavno prevzela [[mogulska arhitektura]] v Indiji, zlasti v vrtovih in strukturah [[Humajunova grobnica|Humajunove grobnice]] in [[Tadž Mahal]]a, ki so ju naročili potomci Timurja. [[File:Mausoleum of Khoja Ahmed Yasavi in Turkestan, Kazakhstan.jpg|thumb|Vhod v mavzolej. Tipična arhitektura timuridskega tipa]] Tehnika dvojne kupole, izvedena v mavzoleju, je omogočila ogromne kupole iz timuridskega obdobja.<ref name=holy>{{navedi splet | last = Saxena | first = Manjari | title = The holy shines through the glazed walls | publisher = Gulf News | date = 2009-08-20 | url = http://www.gulfnews.com/weekend/design/10341331.html | access-date = 2009-09-14 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20090828004931/http://www.gulfnews.com/weekend/design/10341331.html | archive-date = 2009-08-28 }}</ref> Kupola je ustvarjena z uporabo vogalnih nosilcev, ki omogočajo prehod iz kvadratne, osmerokotne ali 16-stranske osnove v vrh kupole. Glavna kupola mavzoleja ostaja največja obstoječa opečna kupola v Srednji Aziji. Vplivna je bila tudi uporaba glaziranih ploščic, [[mozaik]]ov, vzorčastega zidarstva in islamske kaligrafije. Napredek v lončarskih tehnikah je omogočil množično proizvodnjo glaziranih ploščic, ki se uporabljajo za različne dekorativne funkcije. Med tehnikami, razvitimi za dekoracijo ploščic, so:<ref name=religious>{{navedi splet | title = Religious Architecture of the Timurids | url = http://web.mit.edu/4.614/www/h15.html|access-date=2009-09-14}}</ref> *Tehnika Banna'i: gradbena tehnika, ki je sestavljena iz oblaganja glaziranih opek, vstavljenih v neglazirane, da se tvorijo geometrijski vzorci *Haftrangi: tehnika, ki omogoča ustvarjanje večbarvnih vzorcev na isti ploščici pred žganjem, ne da bi se barve mešale *[[Fajansa]]: vzorčasta razporeditev tesno prilegajočih se majhnih kosov ploščic, ki imajo površinsko glazuro različnih barv Uporaba ploščic in muqarnas je močno pod vplivom Irana, od koder so prihajali številni Timurjevi arhitekti. Pokrite površine ustvarjajo vizualne učinke, ki temeljijo na tem, kako bi opazovalec videl stavbo in 'bral' kaligrafska sporočila. {{cquote|Timuridske ploščice niso zgolj krasile stavbe kot 'uporabna' dekoracija. V rokah arhitekta so jih dojemali kot bistveni element njene zasnove, kot popoln predmet. Večina vzorcev ploščic je temeljila na kompleksnem sistemu proporcev in meritev ali ''girih''. Spretni obrtniki so sistem ''girih'' permutirali in ustvarili zelo sofisticirane in fraktalne ''kvazikristalne'' vzorce sten. Zgodovinarji pripovedujejo tudi o tem, kako so se stavbne kulise kombinirale z gledališkimi rekviziti, kot so svilene zavese, tende, navpični zasloni in svetilke, ki se odsevajo v velikanskih ogledalih, da bi ustvarile nepozabne prostore.|200px||Dr. Manu P. Sobti|School of Architecture and Urban Planning, University of Wisconsin–Milwaukee<ref name=holy />}} Ploščice so bile uporabljene tudi za zakrivanje strukturnih spojev stavbe. Uporaba turkizne in azurno modre barve kot prevladujoče barve za številne strukture je bila namenjena kontrastu s svetlo sončno svetlobo srednjeazijske puščave. [[File:Syr-Darya Oblast. City of Turkestan. Main Niche in the Mausoleum Leading to the Tomb of Saint Sultan Akhmed Iassavi WDL3586.png|thumb|180px|Notranjost mavzoleja Ahmeda Yasavija]] Gradnja mavzoleja v času, ko so mnoga druga srednjeazijska naselja doživljala gradbeni pohod pod Timurjevo politično ideologijo, je omogočila izmenjavo idej in tehnik po vsem cesarstvu. Mojstri gradbeniki in delavci iz osvojenih mest so se zbirali, da bi gradili projekte. Zaposlovanje perzijskih arhitektov pri vodenju večjih gradbenih dejavnosti je povzročilo vnos perzijskih elementov v timuridski slog. To in splošno pokroviteljstvo umetnosti s strani Timuridov sta jih naredila za največje pokrovitelje iranske kulture.<ref name=history>{{navedi splet | publisher=History.com Encyclopedia | title=Islamic art and architecture | url=http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=212940 | access-date=2009-09-14 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20090501153156/http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=212940 | archive-date=2009-05-01 }}</ref> Prelomne arhitekturne in umetniške rešitve, uresničene pri postavitvi mavzoleja hodže Ahmeda jasavija, so bile takoj uporabljene pri drugih gradbenih projektih, kot so sodobna dela v Samarkandu, Heratu, Mešedu, Khargirdu, Tajabadu, [[Baku]]ju in [[Tabriz]]u.<ref name=brittanica2 /> Domneva se, da je vrhunec timuridske arhitekture mogoče najti v stavbah Samarkanda. Timur je svojo prestolnico napolnil s posvetnimi in verskimi spomeniki, pa tudi s številnimi vrtovi, ki so imeli kamnite zidove in tla z dovršenimi vzorci ter palače, okrašene z zlatom, svilo in preprogami.<ref name=timurid /><ref name=builders /> Med njimi so: * [[Mošeja Bibi Kanum]]: največja mošeja na svetu, ko je bila dokončana leta 1404;<ref name=bloody>{{navedi novice | last = Stratton | first = Mark | title = Uzbekistan: On the bloody trail of Tamerlane | date=2006-07-09 | work=The Independent | url = https://www.independent.co.uk/travel/asia/uzbekistan-on-the-bloody-trail-of-tamerlane-407300.html|access-date=2009-09-14}}</ref> prikazuje Timurjevo skrb za monumentalni učinek in gledališko ureditev * [[Mavzolej Gur-e-Amir]]: Timurjev grob; vsebuje dvojno kupolo za doseganje vertikalnega učinka. * Kompleks [[Šah-i-Zinda]]: pogrebni kompleks, ki predstavlja vrhunec vseh tehnik ploščic, znanih Timuridom. * [[Trg Registan, Samarkand|Registan]]: velja za vrhunec timuridske arhitekture; širok trg, na čelu katerega so visoke zgradbe treh medres (islamskih šol), čeprav nobene od njih ni naročil sam Timur, temveč sta jih pozneje zgradila [[Ulug Beg]] in guverner Jalangtuš. Mavzolej tako velja za prototip, ki označuje začetek novega arhitekturnega sloga,<ref name=brittanica2>{{navedi knjigo | title = The New Encyclopædia Britannica Macropædia Volume 22 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | year =1995 | location =USA | page =94 | isbn = 0-85229-605-3 }}</ref> ki je dosegel vrhunec v spomenikih Samarkanda, a se je tudi nenehno razvijal, kot v primeru indijske mogulske arhitekture. Izjemen dosežek Timuridov v arhitekturi je resnično zajet v arabskem pregovoru iz ene od Timurjevih stavb: »Če želite izvedeti več o nas, opazujte naše stavbe.«<ref name=timurid /><ref name=builders /> Prav zaradi tega je UNESCO leta 2003 mavzolej priznal kot območje svetovne dediščine,<ref name=inscribe>{{navedi splet | title = Mausoleum of Khawaja Ahmed Yasawi|publisher = World Heritage Center | url = https://whc.unesco.org/en/list/1103|access-date=2009-09-14}}</ref> po enakem mednarodnem priznanju za najdišča Samarkand, Humajunova grobnica in Tadž Mahal. === Verski in kulturni pomen === [[File:RR5012-0001R BU Мавзолей-мечеть Ахмеда Ясави в г. Туркестане (Республика Казахстан).png|thumb|180px|Mavzolej, upodobljen na ruskem kovancu za 5 rubljev iz leta 1992]] Večji mavzolej, ki ga je naročil Timur, je še povečal verski pomen svetišča. V času Kazaškega kanata so se pomembne osebnosti odločile, da bodo pokopane v neposredni bližini spomenika.<ref name=whs /><ref name=complex /> Med njimi so Abulkhair, Rabi'i Sultan-Begim, Žolbaris-kan, Esim-kan, Ondan-sultan (sin Šigaj-kana), Ablaj-kan, Kaz daujsti Kazbek-bi.<ref name=geopolitical /> Sveti sloves mavzoleja je dosegel tudi tuje dežele. V začetku 16. stoletja se je Ubajdulah Kan, naslednik Muhameda Šajbanija Kana iz sosednjega uzbekistanskega kanata, ustavil v mavzoleju pred bitko proti Baburju, ki je kasneje postal ustanovitelj Mogulskega cesarstva. Prisegel je, da bo v primeru zmage njegova vladavina v celoti sledila šeriatskemu pravu.<ref>{{navedi knjigo| last = Khalid| first = Adeeb| title = Islam After Communism: Religion and Politics in Central Asia| url = https://archive.org/details/islamaftercommun0000khal| publisher = University of California Press| year = 2007| page = [https://archive.org/details/islamaftercommun0000khal/page/28 29]| location = Los Angeles| isbn = 978-0-520-24927-1}}</ref> Kljub javnemu zaprtju spomenika v sovjetski dobi je mavzolej še naprej privabljal romarje tudi po preklicu ukaza. Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija je do danes ostal romarski cilj za kazahstanske muslimane.<ref name="hazrat" /><ref name="builders">{{navedi splet | title = The timurids as builders | url = http://www.mansurovs.com/Umid/Main/Uzbekistan/History/Builders/builders.html | access-date = 2009-09-14 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20091008131659/http://www.mansurovs.com/Umid/Main/Uzbekistan/History/Builders/builders.html | archive-date = 2009-10-08 }}</ref> Zato je mesto Turkistan postalo druga [[Meka]] za muslimane Srednje Azije.<ref name="hazrat" /><ref name="geopolitical" /> Pomen mavzoleja za mesto potrjuje že nekdanje ime Turkistana, ''Hazrat-e Turkestan'', kar dobesedno pomeni 'Sveti Turkestan', kar je neposredna omemba Jasavija. Kot prestolnica prejšnjega Kazaškega kanata, v katerem je nastala posebna kazahstanska narodnost,<ref name=geopolitical /><ref name=capital /> Turkistan ostaja kulturno srce sodobnega Kazahstana. Ker je bil tam pokopan sufijski teolog in kazahstansko plemstvo kanata, je mavzolej še povečal ugled mesta. Obstoj kazahstanskega naroda in srednjeazijske islamske vere v sodobnem času priča o zgodovinskem in kulturnem pomenu Turkistana, v središču katerega je mavzolej hodže Ahmeda Jasavija.<ref name=khoja/> Kot eden največjih mavzolejev islamskega sveta je preživel in ostaja pomemben spomenik tako vere kot arhitekturnih dosežkov v regiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mausoleum of Khoja Ahmed Yasawi}} *[http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e10_mausoleum.htm Detailed information on the town and mausoleum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110526143025/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e10_mausoleum.htm |date=2011-05-26 }} *[http://www.kufic.info/architecture/yasawi/yasawi.htm Square Kufic decoration on the Yasawi mausoleum] *[https://web.archive.org/web/20071017201315/http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=9063 Photos of the site and brief architectural description] *[https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1103.pdf Detailed 2003 UNESCO report] *[http://www.simaosavait.com/index.php?post/2010/10/21/Ville-sainte-de-l-Islam-%3A-Turkestan%2C-au-Kazakhstan-et-le-mausolee-de-Khoja-Ahmed-Yasavi Photo reportage (in French)] [[Kategorija:Turkistan]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kazahstanu]] [[Kategorija:Mavzoleji v Kazahstanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1405]] [[Kategorija:Iranska arhitektura]] 0fmaknf4f3o4ia080y1f2e9679ern54 2 603517 6749711 6749156 2026-09-12T17:01:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 + 6749711 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika:Sveta Hema.jpg|400 px]]<br>Cerkev na [[Sveta Hema|Sveti Hemi]] blizu [[Globasnica|Globasnice]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ustvarjeni članki == {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 |} == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] oevds7tnm4n4tk8e5jvxnpwbous7i9o 6749925 6749711 2026-09-13T06:33:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6749925 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika:Sveta Hema.jpg|400 px]]<br>Cerkev na [[Sveta Hema|Sveti Hemi]] blizu [[Globasnica|Globasnice]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ustvarjeni članki == {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 |} == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] ta23gize3o6w7a3opg8ns3gbkqhs759 6749926 6749925 2026-09-13T06:35:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ustvarjeni članki */ +1 6749926 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika:Sveta Hema.jpg|400 px]]<br>Cerkev na [[Sveta Hema|Sveti Hemi]] blizu [[Globasnica|Globasnice]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ustvarjeni članki == {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Main Page|en]] |} == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] bnxyp0nbka7gwq7wbvykml1wxuwu0t7 1 605312 6749680 6708432 2026-09-12T16:14:50Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Peršman]] na [[Pogovor:Peršmanova domačija]]: glej [[Pogovor:Peršmanova domačija#Predlog_za_preimenovanje|pogovor]] 6708432 wikitext text/x-wiki == Predlog za preimenovanje == {{predlog za prestavitev/datiran|Peršmanova domačija}} Po mojem mnenju manj pogovorno, pa tudi pogostejše ime - v zadnjem času smo brali o raciji na Peršmanovi domačiji, ne o raciji na (pri) Peršmanu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:45, 8. julij 2026 (CEST) :Jaz se strinjam. Po mojem koga tudi malo zmede, če ne pozna domačije... Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:52, 8. julij 2026 (CEST) lc26j665q7rjn7o25lo2bkyp3lbn1w6 6749685 6749680 2026-09-12T16:15:47Z Upwinxp 126544 /*Predlog za preimenovanje */ zaklj. 6749685 wikitext text/x-wiki == Predlog za preimenovanje == <span id="reqmovetag"></span>{{check talk wp}} {{Tmbox |small = |imageright = |image = [[File:Wikipedia page mover.svg|45px]] |type = move |text = '''Predlog za preimenovanje tega članka v [[Peršmanova domačija]] je bil izveden.''' <!-- To je predloga »Predlog za prestavitev/konec«. --> }} Po mojem mnenju manj pogovorno, pa tudi pogostejše ime - v zadnjem času smo brali o raciji na Peršmanovi domačiji, ne o raciji na (pri) Peršmanu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:45, 8. julij 2026 (CEST) :Jaz se strinjam. Po mojem koga tudi malo zmede, če ne pozna domačije... Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:52, 8. julij 2026 (CEST) :: Prestavljeno. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:15, 12. september 2026 (CEST) 5canirzxkye0ra7niioj9gbqcjwbicj 0 605480 6749773 6710269 2026-09-12T18:26:46Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Asturijski jezik v občini */ 6749773 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bimenes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Ilesia de Santuyano, Bimenes 3.png | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Bimenes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Bimenes | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Aitor García Corte ([[Asturijska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 32,69 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1639 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|19|31|N|5|34|02|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.bimenes.es/ | footnotes = }} '''Bimenes''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu Osrednje Asturije, približno 31 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Siero]], na severovzhodu na [[Nava (Asturija)|Navo]] in [[San Martín del Rey Aurelio]] ter na jugu [[Laviana|Laviano]]. Središče občine je v [[Martimporra|Martimporri]]. Prebivalci imajo vzdevek ''yerbatos'' (''yerba'' pomeni [[trava]] v [[asturijščina|asturijščini]]), ker so nekoč na tukajšnjih travnikih kosili travo oslom, ki so delali v bližnjih rudnikih.<ref>{{navedi novice|first=Leyre |last=Iglesias |title=En la aldea de los 'yerbatus', el único lugar donde el bable ya es oficial |work=El Mundo |url=https://www.elmundo.es/cronica/2021/11/20/6197be3821efa065478b45ee.html |date=20.11.2021 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Etimologija == Ime ''Bimenes'' izvira iz [[latinščina|latinskega]] izraza ''vinies'' (grozdje).<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Bimenes |url=https://www.bimenes.es/historia |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Zgodovina == V okolici so odkrili grobišča iz [[neolitik]]a. Verjetno so poznejša naselja iz [[Rimsko cesarstvo|rimskega obdobja]] tudi neolitskega izvora. Malo [[srednji vek|srednjeveških]] listin omenja današnjo občino. Na koncu srednjega veka je družina Noreña podedovala zemljišča. Leta 1583 so krajani kupili pravico za 800 tisoč maravedijev, da bi ustanovili novo občino. V drugi polovici 19. stoletja so izgradili železniško progo, ki je omogočila razvoj rudarstva, čeprav ta razvoj ni bil znaten kot v [[Caudal]]u ali [[Nalón]]u, zato narava ni bila precej poškodovana. Gospodarski razmah je povzročal tudi spremembe v družbi, zato so se močno zakoreninila delavska gibanja in je bil Bimenes močno oporišče republikancev v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. [[Francisco Franco|Francoisti]] so 1937 zavzeli občino. == Asturijski jezik v občini == Bimenes je zavezen za [[asturijščina|asturijski jezik]],<ref>{{navedi novice|title=ACTIVIDAES N'ASTURIANU PA LA RECIELLA DE BIMENES |work=Ayuntamiento de Bimenes |url=https://www.bimenes.es/noticias/-/asset_publisher/272ab466d9e4/content/pasatiempos-actividaes-n-asturianu-pa-la-reciella-de-bimenes |date= |accessdate=12.7.2026 |language=ast }}</ref> zato so 4. julija 1997 razglasili asturijščino za souradni jezik v občini.<ref name="fusion">{{navedi novice|title=Bimenes ye asturiano |work=Fusion Asturias |url=https://fusionasturias.com/concejos/bimenes/bimenes-ye-asturiano.htm |date=4.5.2009 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> Odločitev je ustvarila precedenco, ki so ji sledile druge asturijske občine kot [[Morcín]], [[Castrillón]], [[Caso, Španija|Caso]], [[Teverga]], Laviana, [[Langreo]] in [[Llanera (Asturija)|Llanera]].<ref>{{navedi novice|first=Lucas |last=Blanco |title=La llingua se habla en voz alta en Bimenes |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/centro/2015/07/05/llingua-habla-voz-alta-bimenes-19770015.html |date=5.7.2015 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> 2. decembra 2005 so zamenjali dvojezične table skoraj v vseh naseljih občine, od takrat uporabijo ta naselja le asturijsko poimenovanje, razen San Juliána (Santuyano), kjer so ohranili dvojezičnost.<ref name="fusion" /> V Bimenesu vsako leto prvo soboto julija imajo praznik ''Fiesta de la Oficialidá'', ki je praznik uradnega statusa asturijskega jezika.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta de la Oficialidá de la Llingua Asturiana en Bimenes |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/pasaporte-cultural/eventos/resultados/-/calendarsuite/event/fiesta-de-la-oficialida-de-la-llingua-asturiana-en-bimenes/8119923/jr0cMeS144cd |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Geografija == Občina se nahaja v gorovju [[Sierra de Peña]] ter leži ob reki Fuensanta in njenih pritokih. Najvišji vrh je [[Peña Mayor]] (1144 m). [[Apnenec]] in druge metamorfne [[sedimentne kamnine]] so prevladujoče skale na gorah. == Gospodarstvo == Danes je glavna pomembna gospodarska dejavnost dejavnost blaga in storitev, ki zadovoljujejo potrebe prebivalstva. Izdelava [[sidra|sidre]] (asturijsko jabolčno vino) ima veliko tradicijo, ki je privlačna ponudba za turiste. == Politika == V tej občini je zelo močna podprtost asturijskih in [[asturijski nacionalizem|asturijskih nacionalističnih]] ter [[politična levica|levičarskih]] strank. == Prebivalstvo == Število prebivalcev se je v veliki meri zmanjšalo v Bimenesu od šestdesetih let 20. stoletja zaradi gospodarskega padca v rudarstvu in kmetijstvu. Leta 1960 je živelo še 4549 ljudi v občini. V rudnikih zato ne morejo delati, ker je zaloga premoga večinoma izčrpana. == Kultura == Bimenes ima veliko kulturnih dediščin kot cerkve, kapele, palače in stare hiše. * Cerkev sv. Julijana (zgrajena v 19. stoletju) * Kapela sv. Barbare, so jo gradili zato, ker je [[Sveta Barbara]] zavetnica rudarjev * Palača v Martimporri (zgrajena v 17. stoletju) * Kapela Careaga * Stolp v San Juliánu (zgrajen v 14. ali 15. stoletju) * Mestna hiša V Bimenesu imajo veliko praznikov in druge dogodke na prostem kot na primer konjski sejem ''Recimuru'', ki ga imajo vsako leto tretjo nedeljo junija.<ref>{{navedi novice|title=Recimuro |work=Bimenes. Visit Asturias |url=https://bimenes.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/58577236/recimuro |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Znane osebnosti == * [[Blanca Fernández Quintana]] (1994-), pisateljica, avtorica asturijščine == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Mercedes |first=Arboleya Nava |title=Conceyu de Bimenes. Parroquia de Suares |year=1990 |publisher=Academia de la Llingua Asturiana |location=Oviedo |language=ast |isbn=978-84-86936-30-3 |page= }} == Zunanje povezave == {{Commons|Bimenes}} * {{navedi novice|title=Bimenes |work=Where is Asturias |url=https://whereisasturias.com/tag/bimenes/ |date= |accessdate=12.7.2026 |language=en }} * {{navedi novice|title=Historia de Bimenes |work=Vivir Asturias |url=https://bimenes.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58578337/historia-bimenes |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] cjajinom2d4h8u156ad2ipzy01z4a6l 0 605560 6749938 6720319 2026-09-13T07:49:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749938 wikitext text/x-wiki [[File:Läderach.jpg|thumb|upright=1.2|Različne vrste čokoladnega lubja, ki se prodajajo v trgovini v Zürichu]] '''Švicarska čokolada''' ({{langx|de|Schweizer Schokolade}}; {{langx|fr|chocolat suisse}}; {{langx|it|cioccolato svizzero}}) je [[čokolada]], proizvedena v [[Švica|Švici]]. Švicarske čokolade so si prislužile mednarodni sloves zaradi visoke kakovosti, saj jih prodajajo številne znane mednarodne blagovne znamke čokolade. Švica je še posebej znana po svoji mlečni čokoladi, najbolj porabljeni vrsti čokolade. Leta 1875 je švicarski slaščičar Daniel Peter razvil prvo trdno mlečno čokolado z uporabo kondenziranega mleka, ki ga je izumil Henri Nestlé, Petrov sosed v Veveyju.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=jbi6BwAAQBAJ|title=The Oxford Companion to Sugar and Sweets|first=Sidney|last=Mintz|date=17 April 2018|page=524|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-931339-6 |via=Google Books}}</ref><ref name="iht">{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2008/02/13/dining/13chocolate.html |title=Dark may be king, but milk chocolate makes a move |first=Julia |last=Moskin |newspaper=The New York Times |date=13 February 2008 |access-date=1 January 2016 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160514172804/http://www.nytimes.com/2008/02/13/dining/13chocolate.html |archive-date=14 May 2016 |df=dmy-all }}</ref> Poleg mleka se za izdelavo najbolj priljubljenih čokoladnih tablic uporablja široka paleta sestavin, ki niso le kakav. Mednje spadajo predvsem oreščki (večinoma lešniki in mandlji) in suho sadje (rozine). == Zgodovina == V 17. stoletju se je v Švici začela predelovati čokolada. V 18. stoletju so čokolado proizvajali le na nekaj območjih, kot je [[Ticino]]. V začetku 19. stoletja so se pojavile prve mehanizirane tovarne čokolade, vse v zahodni Švici. Med pionirskimi industrialci so bili François-Louis Cailler, Philippe Suchard in Charles-Amédée Kohler. V drugi polovici 19. stoletja se je švicarska čokolada začela širiti v tujino. S tem je bil tesno povezan izum mlečne čokolade Daniela Petra v Veveyju in izum konširanja Rodolpheja Lindta. Večina velikih tovarn čokolade je bila ustanovljena v 19. in začetku 20. stoletja. === Zgodnja zgodovina === [[File:Das Frühstück Liotard HUW 30 Alte Pinakothek Munich Germany.jpg|upright|thumb|''Gospa, ki ji strežejo čokolado'' (slika Jean-Étienne Liotard iz leta 1754)]] Kakavova zrna in čokolada, ki jih je [[Hernán Cortés]] leta 1528 prinesel iz [[Mehika|Mehike]] v Evropo, so v 17. stoletju končno dosegla Švico. V 18. stoletju so v Švici že uporabljali hidravlične mline za proizvodnjo čokolade, na primer Schermenmühle v [[Bern]]u okoli leta 1750. Vendar je bila večina takrat izdelane čokolade delo italijanskih in francoskih obrtnikov migrantov, ki so delovali v Ticinu (Val Blenio) in [[Vaud]]u. Eno podjetje je bilo ustanovljeno leta 1767 v Veveyju, drugo leta 1788 v Morgesu. Dve sta bili ustanovljeni v [[Lozana|Lozani]] leta 1792.<ref name=HDS>{{navedi splet | url=https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/013997/2012-11-21/ | title=Chocolat | publisher=[[Historical Dictionary of Switzerland]] | accessdate=22 January 2023 }}</ref> Takrat se je čokolada uživala predvsem kot pijača, prevoz kakavovih zrn pa je bil počasen in težaven, zaradi česar je bil izdelek zelo drag. Ni jasno, kdaj so bile prvič izdelane čokoladne tablice, namenjene surovi porabi. Vendar pa je znano, da so čokolado do konca 18. stoletja uživali tudi v obliki lubja ali pastil (namesto da bi jo naribali v pijače).<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=bIIeBQAAQBAJ | title=The Oxford Companion to Food | publisher=OUP Oxford | author=Davidson, Alan | year=2014 | pages=183 | isbn=978-0-19-104072-6 |quote=Already by the end of the 18th century there had been a perceptible increase in the amount of chocolate being eaten, in slabs and pastilles...}}</ref> V začetku 18. stoletja je bila čokolada še vedno umetniški izdelek. Posebej opazen primer so čokoladarji (''cioccolatieri'') iz doline Val Blenio v Ticinu. Selili so se po vsej Evropi in ustvarili mrežo majhnih trgovin in kavarn, kjer so prodajali in uživali čokolado. V začetku 20. stoletja so izseljenci, ki so se vrnili, ustanovili tovarno Cima Norma.<ref>{{navedi knjigo | title=Il cioccolato. Industria, mercato e società in Italia e Svizzera (XVIII-XX sec.) | publisher=FrancoAngeli | author=Luigi, Lorenzetti | year=2007 | chapter=Emigrazione, imprenditorialità e rischi : i cioccolatieri bleniesi (XVIII-XIX secc. | pages=39–52)}}</ref> Prej, leta 1819, je čokoladar iz doline Val Blenio, Giovanni Martino Bianchini, ustanovil tovarno v Torinu (Italija), ki jo je uporabljal Caffarel.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=w06pCwAAQBAJ | title=Accounting and Food: Some Italian Experiences | publisher=Routledge | author=Sargiacomo, Massimo | year=2016 | pages=124 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=C_MTAQAAIAAJ | title=Le fabbriche da cioccolata: nascita e sviluppo di un'industria lungo i canali di Torino | publisher=Umberto Allemandi | author=Ainardi, Mauro Silvio | year=2008 | pages=51 | quote=Iz seznama imen je razvidno, da je bila obrtna proizvodnja čokolade v Torinu v prvih desetletjih 19. stoletja privilegij nekaterih družin, ki so izvirale iz kantona Ticino, zlasti iz območja Aquile in Campo Blenio, kot je bil na primer sam Giovanni Martino Bianchini.}}</ref> Po drugi strani pa je Vevey v kantonu Vaud postal pomembno središče švicarske čokoladne industrije. Prva dobro dokumentirana proizvodnja čokolade v Švici je tista Philippa Loupa in Benjamina Rossierja, ki sta začela s proizvodnjo čokolade leta 1767. Dve leti pozneje je bila njuna proizvodnja mehanizirana z uporabo vodnega mlina Clergère. Bernske oblasti so jim podelile tudi desetletno izključno dovoljenje (''Privilegium Exclusivum'').<ref name=Rossfeld>{{cite journal | url=https://www.gesunde-ernaehrung.org/files/rw_stiftung/Publikationen/Hefte/Heft11.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230404104738/https://www.gesunde-ernaehrung.org/files/rw_stiftung/Publikationen/Hefte/Heft11.pdf |date=2023-04-04 }} | title=Mit Stillstand zum Fortschritt Über Handel, Verarbeitung und Konsum von Schokolade in der Schweiz bis 1800 | author=Rossfeld, Roman | journal=Internationaler Arbeitskreis für Kulturforschung des Essens | year=2003 | issue=11 | pages=24–35</ref> Kakavova zrna so zmleli in zmešali z melaso. Strjeno pasto so nato narezali na kolačke in jih dostavili zavite v preprost list papirja. Loup in Rossier sta se hitro soočila s konkurenco številnih drugih proizvajalcev čokolade v regiji. Do leta 1806 je bilo samo v okrožju Vevey naštetih sedem proizvajalcev čokolade. Skupaj je teh sedem podjetij letno proizvedlo približno 450 (starih) kvintalov čokolade (približno 22.500 kg), od tega je bilo 7/8 izvoženih v tujino, predvsem v druge švicarske kantone, pa tudi v Francijo in Nemčijo. === 19. stoletje === [[File:François-Louis Cailler.png|thumb|upright=0.6|François-Louis Cailler: tablice]] [[File:Daniel Peter.jpg|thumb|upright=0.6|Daniel Peter: mlečna čokolada]] [[File:Rodolphe lindt portrait c1881.jpg|thumb|upright=0.6|Rodolphe Lindt: konširanje]] Leta 1819 je švicarski trgovec in čokoladar François-Louis Cailler, navdihnjen s strani ticinskih čokoladarjev, ustanovil Cailler in odprl prefinjeno čokoladnico na vodni pogon v Veveyju,<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=WGNRDwAAQBAJ | title=The Art of the Chocolatier From Classic Confections to Sensational Showpieces | publisher=[[John Wiley & Sons]] | author=Notter, Ewald | year=2011 | pages=7 | isbn=9780470398845 |quote=Čokoladne tovarne so se v Evropi začele pojavljati že leta 1728, vendar so za mletje in pinjenje svojih izdelkov uporabljale starodavne delovno intenzivne metode. Šele leta 1819 je François-Louis Cailler v Corsierju v Švici ustanovil prvo sofisticirano čokoladno tovarno.}}</ref> ki mu je omogočila proizvodnjo trdne čokolade, ki je bila oblikovana v tablice. Včasih mu pripisujejo zasluge za njihovo uvedbo, čeprav so bile te verjetno izdelane že prej.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=sseSDwAAQBAJ | title=Power, Political Economy, and Historical Landscapes of the Modern World | publisher=State University of New York Press | author=DeCorse, Christopher R. | year=2019 | pages=107 | quote=Kakav je prvič prispel v Španijo v dvajsetih letih 16. stoletja, nato pa na špansko Nizozemsko leta 1606 (Norton 2008). Braudel (1992) sledi prvemu prihodu kakava v Evropo v obliki hlebcev in tablic – že predelanih, vendar trdnih.}}</ref> Po nekaj letih je bilo predlaganih šestnajst različnih vrst čokolade z različno embalažo. Kmalu zatem, leta 1826, je drug švicarski čokoladar, Philippe Suchard, odprl čokoladnico v [[Neuchâtel]]u, kjer je razvil stroj z mlinskim kamnom za mešanje sladkorja in kakava: ''melanger'', ki se uporablja še danes. Preden je odprl svojo tovarno, je Suchard ugotovil, da je majhna tablica, ki se prodaja v lekarni, vredna tridnevne plače.<ref>{{cite journal | url=https://www.cairn.info/revue-bulletin-de-l-institut-pierre-renouvin-2019-2-page-87.htm | title=Le chocolat, une étrange passion suisse | author=Fumey, Gilles | journal=Bulletin de l'Institut Pierre Renouvin | year=2019 | issue=2 | pages=87–100 | doi=10.3917/bipr1.050.0087 | s2cid=214556578 | quote=In glavna poslastica je res ploščica in ne granule, vermicelli, bleščice, prah ali okraski, ki jih pogosteje najdemo v pecivu. Zahvaljujoč temu majhnemu paralelepipedu sto gramov, dvajset centimetrov krat devet, je luksuzni izdelek postal demokratična poslastica, dokončno umaknjena iz lekarn, kjer je bila zelo draga, saj je Philippe Suchard izračunal, da zdravljenje njegove matere s tableto nekaj deset gramov stane delavca tri dnevne plače. |trans-quote=In glavna poslastica je tableta in ne granule, vermičeli, kosmiči, prah ali okraski, ki so prisotni v pecivu. Zahvaljujoč temu majhnemu paralelepipedu sto gramov, dvajset centimetrov krat devet, je luksuzni izdelek postal demokratična poslastica, dokončno umaknjena iz lekarn, kjer je bila zelo draga, saj je Philippe Suchard izračunal, da zdravljenje njegove matere s tableto nekaj deset gramov stane tri dnevne plače.| url-access=naročnina| url-access=subscription }}</ref> Nekaj ​​let pozneje je Charles-Amédée Kohler v Lozani ustanovil še eno tovarno čokolade: Chocolat Kohler. Ena glavnih specialitet podjetja je bila lešnikova čokolada, ki so jo izdelovali že od samega začetka leta 1830.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=di-3DwAAQBAJ | title=Le Larousse du chocolat | publisher=Editions Larousse | author=Hermé, Pierre | year=2019 |page=44 | isbn=9782035981820}}</ref> Lešnikova čokolada je bila predhodnica vseh kombiniranih čokoladnih ploščic. Podjetje Kohler je tudi ustvarjalec čokolade Branche, ki je sčasoma postala ena najbolj priljubljenih čokoladnih ploščic na švicarskem trgu.<ref>{{navedi knjigo |last=Meo |first=Carlo |date=2012 |title=Design marketing. Innovare cambiando i significati del consumo |url=https://books.google.com/books?id=l_2ts8-non0C |language=it |location=Milan |publisher=Gruppo 24 Ore |page=53 |isbn= 9788863454413}}</ref> Leta 1875 je švicarski podjetnik Daniel Peter s sedežem v Veveyju, ki je bil v sorodu z družino Cailler, prvič uspešno združil [[Kakavova masa|kakavovo maso]], [[kakavovo maslo]] in [[sladkor]] s [[Kondenzirano mleko|kondenziranim mlekom]], ki ga je pred kratkim ustvaril njegov sosed in prijatelj Henri Nestlé, da bi proizvedel mlečno čokolado.{{sfn|Wilson|Hurst|2012|page=97–98}} Vendar je bila šele po mnogih letih izpopolnjevanja razvita prvotna formula in leta 1887 je bila končno predstavljena blagovna znamka ''Gala Peter''. Daniel Peter je svoj izdelek poimenoval »Gala« po grški besedi, ki pomeni »mleko«.{{sfn|Sloane|2016|ps=:"In 1887, after many unsuccessful experiments, Daniel Peter developed the original formula for what was to become the first successful milk chocolate in the world. He called his product Gala after the Greek word meaning 'from the milk'"}} Medtem je čokoladno industrijo ponovno revolucioniral drug švicarski čokoladar, Rodolphe Lindt iz Berna, ki je leta 1879 razvil [[konširanje]].{{sfn|Beckett|2015|page=4}} Postopek konširanja je omogočil proizvodnjo čokolade z vrhunsko aromo in talilnimi lastnostmi v primerjavi z drugimi postopki, ki so se uporabljali takrat. Čokoladno podjetje ''Lindt'' navaja, da je Lindt (morda pomotoma) dovolil, da je mešalnik s čokolado deloval čez vikend (ali morda čez noč, glede na druge različice morda apokrifne zgodbe).<ref>{{navedi splet |title=The Lindt Invention |url=https://www.chocolate.lindt.com/world-of-lindt/the-lindt-difference/the-lindt-differencethe-lindt-invention-conching/ |website=chocolate.lindt.com |publisher=Lindt & Sprüngli |access-date=25 June 2020 |archive-date=17 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201017190410/https://www.chocolate.lindt.com/world-of-lindt/the-lindt-difference/the-lindt-differencethe-lindt-invention-conching/ |url-status=dead }}</ref> Ko se je Lindt vrnil k napravi, je ugotovil, da ima končni izdelek drugačne lastnosti kot takrat konvencionalno proizvedena čokolada, z manj zrnato teksturo in večjim sijajem kot takrat konvencionalna čokolada, ki je bila ob strjevanju običajno zrnata zaradi prisotnosti neidealnih kristalov kakavovega masla. Lindtov izum je naredil množično proizvodnjo čokoladnih ploščic bolj praktično in sčasoma nadomestil čokoladne napitke kot glavno sredstvo množične porabe čokolade.<ref name=Talbot09>Talbot, Geoff (ed), ''Science and Technology of Enrobed and Filled Chocolate, Confectionery and Bakery Products'', Woodhead Publishing, 2009, {{ISBN|978-1-84569-390-9}}, chapter 2.5 ''Conching''.</ref> Nova tehnika konširanja in zlasti uspeh ''Gala Peter'' sta odprla luknjo, v katero so se pognali vsi proizvajalci. Mleko ni le omililo grenkobe čokolade in izboljšalo njenega okusa, temveč je zaradi nižje vsebnosti kakava tudi znižalo njene proizvodne stroške; mleko je v Švici široko dostopen vir. Posledično je Petrov recept pricurljal do drugih bližnjih proizvajalcev: Caillerja in Kohlerja. Leta 1898 je Cailler odprl svojo novo tovarno v Brocu, kjer so začeli v velikem obsegu proizvajati mlečno čokolado. Peter je leta 1901 odprl tudi večjo tovarno v Orbeju, preden se je združil s Kohlerjem. Istega leta je Suchard lansiral blagovno znamko ''Milka''; Carl Russ-Suchard je pred tem leta 1896 razvil prvo mlečno ploščico. Tudi čokoladna industrija se je konec 19. stoletja razširila z ustanovitvijo novih podjetij, kot sta Frey in Tobler.<ref name=CHS>{{navedi splet | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produit/Schweizer-Schokolade-Chocolat-suisse-Cioccolato-svizzero/194 | title=Chocolat suisse | trans-title=Swiss chocolate | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | access-date=5 November 2022 |quote=Après des siècles d'évolution, le chocolat tel que nous le connaissons actuellement était enfin né. Avec l’ouverture des usines Frey (Aarau, 1887) et Tobler (Berne, 1899), l’ère des pionniers s’achève. |trans-quote=After centuries of evolution, chocolate as we know it today was finally born. With the opening of the Frey (Aarau, 1887) and Tobler (Bern, 1899) factories, the era of the pioneers came to an end.}}</ref> === 20. in 21. stoletje === Zaradi teh dogodkov je Švica kmalu prevladala na trgu čokolade. Proizvodnja se je dramatično povečala in do leta 1905 je država proizvedla 15.000 ton čokolade, velik delež pa je bil izvožen.{{sfn|Fromm|2019|page=75}} Zaradi vse večje priljubljenosti čokolade se je svetovna poraba kakava začela izjemno povečevati.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=yP29DwAAQBAJ | title=Natural Resources and Sustainability | publisher=Berkshire Publishing Group | author=Vasey, Daniel E. | year=2011 | pages=62 | isbn=9781933782546</ref> Da bi zadostili tem potrebam, se je proizvodnja kakava razširila, zlasti v Zahodni Afriki, kjer so sorto ''Forastero'' začeli množično gojiti v začetku 20. stoletja.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=J2zOkgssdVIC | title=From Silver to Cocaine: Latin American Commodity Chains and the Building of the World Economy, 1500–2000 | publisher=Duke University Press | author=Topik, Steven | year=2006 | pages=189–191 | isbn=0822388022 </ref> Čeprav velja za slabšo od sorte ''Criollo'', je strok vrste ''Forastero'' bolj primeren za proizvodnjo mlečne čokolade in je zaradi višjega donosa cenejši za proizvodnjo. Nasprotno pa je mleko postalo ključna sestavina. Za razliko od kakava in sladkorja se mleko hitro pokvari, zato ga ni mogoče dolgo časa skladiščiti. To je spodbudilo nastanek velikih tovarn (pa tudi novih populacij delavcev) na podeželju, kjer so na voljo obilne zaloge svežega mleka. Tovarna Cailler v Brocu je tipičen primer. Združenje švicarskih proizvajalcev čokolade (''Union libre des fabricants suisses de chocolat'') je bilo ustanovljeno leta 1901. Iz njega je nastalo Chocosuisse, krovno združenje proizvajalcev čokolade v Švici.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/013997/2012-11-21/ Chocolat]</ref> Poraba švicarske čokolade se je od začetka do konca 20. stoletja močno povečala, s približno 1 kg na 12 kg na prebivalca na leto. Čeprav je bila delno razvita zunaj Švice, sta belo in rubinasto čokolado izumila tudi švicarska proizvajalca čokolade Nestlé in Barry Callebaut, in sicer leta 1936 oziroma 2017. == Čokoladni izdelki == Čokolada, proizvedena v Švici, ima lahko najrazličnejše oblike. Najpogostejši izdelki so čokoladne tablice (običajno standardne 100-gramske ploščice) in posamezne ploščice. Te so bodisi navadne bodisi narejene z drugimi sestavinami, kot so lešniki in mandlji, na bolj ali manj dovršen način. Večina proizvajalcev med veliko nočjo in božičem izdeluje tudi čokoladna jajca, zajčke ali figurice. Večina proizvedene čokolade je mlečna čokolada, sledita ji temna in bela čokolada. Čokoladne specialitete, kot sta ''ganache'' in praline/gianduja, se pogosto uporabljajo za polnjene ploščice, kombinirane ploščice, tartufe in praline. Poleg tega, da so priljubljene, lešnikove specialitete (kot je ''gianduja'') pomagajo zmanjšati količino kakava, ki je bila zgodovinsko draga sestavina, v končnem izdelku. ''Branche'', ploščica, polnjena s pralinami, je tipičen primer kombinacije čokolade in lešnikov.<ref>{{navedi splet | url=https://www.bdlp.org/fiche/17641 | website=Base de données lexicographiques panfrancophone | language=fr | title=Branche (de chocolat): Citation 24 Heures (1998) | publisher=Agence universitaire de la Francophonie | accessdate=5 May 2022 </ref> Glavna sestavina, kakav, se v Švici ne goji; do danes so bile izdelane le anekdotske količine čokolade z uporabo popolnoma avtohtonih sestavin. Kakav se v glavnem uvaža iz Zahodne Afrike. Druga pogosta sestavina, mleko, je v državi, ki ima dolgo tradicijo mlekarstva, široko dostopna. Mlečne sestavine so kompleksne in ključne za zagotavljanje lastnosti in okusa mlečne čokolade. Izvor mleka (''terroir'') in z njim povezano kmetovanje sta postala pomembna tema trženja.{{sfn|Beckett|2011|loc=chpt. 4: "Milk-origin and farming and processing practices are becoming factors of increasing interest"}} <gallery> Chocolate Shop.jpg|Tartufi in pralineji Die Kunst der Confiserie von Grund auf lernen .jpg|Velikonočni zajčki Industrial Chocolate.jpg|Potrošniške čokoladne ploščice Swiss Pastry Bulle Cake Gateau Bullois by Robbie Conceptuel.png|Čokoladno oblita torta znamke Bulle </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Literatura === {{refbegin|30em}} *Some content of this article came from the [[:de:Schweizer Schokolade|equivalent German-language Wikipedia article]] (retrieved October 10, 2006), where the following references is cited: Alain J. Bourgard: ''CH comme Chocolat'', 2003, {{ISBN|2-8321-0036-8}} * {{navedi knjigo | last=Beckett | first=Steve T. | title=Industrial Chocolate Manufacture and Use |url=https://books.google.com/books?id=xYe5oTopUTAC | publisher=John Wiley & Sons | year=2011 | isbn=9781444357554 }} * {{navedi knjigo | last=Beckett | first=Steve T. | title=The Science of Chocolate | location=London | publisher=Royal Society of Chemistry | year=2015 | isbn=978-0-85404-970-7}} * {{navedi knjigo | last=Chrystal | first=Paul | title=Rowntree's – The Early History |url=https://books.google.com/books?id=rDgxEAAAQBAJ | publisher=Pen and Sword History | year=2021 | isbn=9781526778925 }} * {{navedi knjigo | last=Fromm | first=Ingrid | chapter=From Small Chocolatiers to Sustainable Sourcing: A Historical Review of the Swiss Chocolate Industry | editor-last1=Squicciarini| editor-first2=Mara P. | editor-last2=Swinnen | editor-first=Johan F. M. | title=The Economics of Chocolate | location=Oxford | publisher=Oxford University Press | year=2019 | isbn=978-0-19883-340-6 | pages=71–87}} * {{navedi knjigo | last=Goldstein | first=Darra| title=The Oxford Companion to Sugar and Sweets | url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont0000unse_t7v7 | location=Oxford | publisher=Oxford University Press | year=2015 | isbn=978-0-19931-339-6}} * {{navedi knjigo | last=Hackenesch | first=Silke | chapter=Advertising Chocolate | title=Chocolate and Blackness: A Cultural History | url=https://books.google.com/books?id=2Mk9DwAAQBAJ | publisher=Campus Verlag | year=2017 | isbn=9783593507767 }} * {{navedi knjigo | last1=Haver | first1=Gianni | last2=Middleton | first2=Robert| url=https://books.google.com/books?id=py_DBwAAQBAJ | title=Swissness in a Nutshell |location=Basel | publisher=Schwabe | year=2015| isbn=9783905252644 }} * {{navedi knjigo |last=Meo |first=Carlo |date=2012 |title=Design marketing. Innovare cambiando i significati del consumo |url=https://books.google.com/books?id=l_2ts8-non0C |language=it |location=Milan |publisher=Gruppo 24 Ore |isbn= 9788863454413}} * {{navedi knjigo | last=Sloane | first=Paul | chapter=Daniel Peter | title=Think Like An Innovator: 76 inspiring business lessons from the world's greatest thinkers and innovators | location=London | publisher=Pearson UK | year=2016 | isbn=9781292142234 |url=https://books.google.com/books?id=Sa8oDQAAQBAJ}} * {{navedi knjigo | last1=Wilson | first1=Philip K. | last2=Hurst | first2=W. Jeffrey | title=Chocolate as Medicine: A Quest Over the Centuries | url=https://archive.org/details/chocolateasmedic0000wils | location=London | publisher=Royal Society of Chemistry | year=2012 | isbn=978-1-84973-411-0}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Chocolate of Switzerland}} *[https://www.patrimoineculinaire.ch/Produkte#194 Swiss chocolate] in the Culinary Heritage of Switzerland * [https://www.chocosuisse.ch Chocosuisse: Union of Swiss Chocolate Manufacturers] * [http://www.swissworld.org/en/switzerland/swiss_specials/swiss_chocolate/switzerland_and_chocolate/ Information about Swiss Chocolat:www.swissworld.org] * [http://www.salondeschocolatiers.com Annual International Chocolatiers and Chocolate Fair] [[Kategorija:Švicarska kuhinja]] [[Kategorija:Gospodarstvo Švice]] gklka5qm1osdtvaabcgujysroiqho4c 0 607684 6749984 6741535 2026-09-13T10:54:23Z Doncsecz~slwiki 9581 6749984 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Candamo | native_name = Candamu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Valdemora 2020 02 27.jpg | image_caption = | image_flag = Candamo flag.svg | image_shield = Candamo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Candamo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Natalia González Menéndez ([[Španska socialistična delavska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 71,97 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1902 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|27|20|N|6|03|24|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 613 | website = https://www.candamo.es/ | footnotes = }} '''Candamo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Candamu'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v Osrednji Asturiji, približno 30 km od [[Oviedo|Ovieda]], prestolnice Asturije. Na jugovzhodu meji na [[Las Regueras]], na severovzhodu na [[Illas]] in [[Castrillón]], na severu na [[Soto del Barco]], na zahodu na [[Salas (Asturija)|Salas]], na severozahodu na [[Pravia|Pravio]] in na jugu na [[Grado (Španija)|Grado]]. Središče občine je v [[Grullos|Grullosu]]. == Zgodovina == Candamo ima izjemno bogata [[arheologija|arheološka]] najdišča iz [[paleolitik]]a, predvsem v okolici reke [[Nalón|Nalón]].<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia de Candamo (Candamu) |work=Ayuntamiento de Candamo |url=https://www.candamo.es/historia |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Najpomembnejše je v votlini Peña, kjer je veliko jamskih slik. Ena teh slik upodobi divjega konja, ki je bil prevzet v zastavo občine.<ref>{{navedi novice|title=La Peña de Candamo: caballo |work=Arte Paleolítico en Asturias |language=es |url=https://artepaleoliticoenasturias.com/cuevas-visitables/la-cuenca-del-nalon/la-pena-de-candamo/caballo_camarin/ |accessdate=22.8.2026 |date=}}</ref> Tudi so odkrili [[Gomilno grobišče|gomilne grobove]] iz [[neolitik]]a in ostanke prastarih naselij [[kultura castro|Castrove kulture]] v treh vaseh (Prahúa, Murias in San Tirso). Kljub temu, da so odkrili v sosednjih občinah veliko najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimskega obdobja]], malo je takih bilo v občini Candamo.<ref name="historia" /> Okraj je bil prvič omenjen v samostanskih listinah iz 11. stoletja. Takrat se je ozemlje občine razprostrlo le na desni breg reke Nalón.<ref name="historia" /> Stara občina je bila v 13. stoletju pridružena občini Grado. Candamčani so le od 1784 začeli zahtevati nazaj staro samostojnost, kar je povzročalo dolgo tožarjenje z Gradon.<ref name="historia" /> Candamo je 1835 postala ponovno samostojna občina, kljub temu je bil v 19. stoletju do konca gospodarsko povezan z Gradom. == Geografija == Najvišji vrh občine je [[Grande (hrib)|Grande]] (624 m), nato [[Pedrouzu|Pedrouzu]] (614 m). Glavna reka, ob kateri leži občina je Nalón, ki ima pritoke Dele, Reguirón in Valle. Na gorah rastejo predvsem [[evkalipt]]i in [[Bor (drevo)|bori]] ter nekaj drugih vrst. Ta drevesa so nekoč služila občanom za gradbeno snov. V dolinah je veliko več dreves kot [[Jesen (drevo)|jeseni]], [[brest]]i, [[topoli]] in [[vrba|vrbe]]. == Gospodarstvo == V občini se ukvarjajo s [[poljedelstvo]]m in [[živinoreja|živinorejo]]. Vzrejajo predvsem [[Holštajnsko govedo|holštajnske]] in [[asturijsko dolinsko govedo|asturijske krave]].<ref>{{navedi novice|title=Candamo |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/candamo/ |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Candamo je zelo znan o pridelovanju kakovostne [[Jagodnjak|jagode]].<ref name="historia" /> V vsakem letu, prvi vikend junija imajo znameniti [[Festival jagod v Candamu|festival jagod]] v občini.<ref>{{navedi novice|title=Festival de la Fresa de Candamo |work=Vivir Asturias |url=https://candamo.vivirasturias.com/cocina-asturiana/c/0/i/58673609/festival-la-fresa-candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}}</ref> Zahvala gre vodi v Nalónu za kakovost candamske jagode. Industrija je nepomemba, vendar se je začel razcvetiti turizem v občini. == Kultura == Poleg votline [[Peña|Peña]] in jagodnega festivala lahko pogledajo obiskovalci več srednjeveških cerkev v občini. Zanimivost je tudi [[Palača Valdés Bazán|palača Valdés Bazán]] iz 17. stoletja, ostanki starega stolpa, ki je bil uničen v požaru, trinadstropna [[Palača Cañedo|palača Cañedo]] ali [[Palača Casares|palača Casares]] v [[San Tirso|San Tirsu]] in stare žitnice v [[Aceso|Acesu]], ki jih še danes uporabljajo. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Bahn |first=Paul |year=2024 |title=Cave Art : A Guide to the Decorated Ice Age Caves of Europe |url=https://archive.org/details/caveartguidetode0000bahn_b9x3 |publisher=Archaeopress Publishing Limited |location=Bicester |isbn=978-0711-232-57-0 |cobiss= |language=en}} == Zunanje povezave == {{Commons|Cabranes}} * {{navedi novice|title=Candamo |work=Astur Natura |url=https://www.asturnatura.com/turismo/guia/candamo-1285 |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Candamo |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/donde-ir/municipios/candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Cueva de Candamo |work=Principado de Asturias : Yacimientos Arqueológicos de Asturias |url=https://yacimientos.asturias.es/cueva-de-candamo |date= |accessdate=22.8.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] i1c82fyfsbr23yln08atdbmj2pzn3wl 0 607855 6749660 6747637 2026-09-12T15:03:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749660 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Taraz | native_name = Тараз | native_name_lang = {{kk: Тараз}} | settlement_type = Mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 2/1 | total_width = 280 | image1 = Karakhan Mausoleum.JPG{{!}}Karakanov mavzolej | image2 = Aulie-Ata Mosque (5667339683) (2).jpg{{!}}Mošeja Aulie-Ata | image3 = Taraz city administration.png{{!}}Mestna hiša | caption1 = Karakanov mavzolej | caption2 = Mošeja Aulie-Ata | caption3 = Mestna hiša }} | image_flag = | image_seal = Seal Taraz.svg | pushpin_map = Kazahstan | pushpin_label_position = top | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_map_caption = Lega Taraza na zemljevidu Kazahstana | coordinates = {{coord|42|54|N|71|22|E|region:KZ_type:city|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{KAZ}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Džambilska regija | established_title = Ustanovitev | established_date = 36 pr. n. št. | government_type = | leader_title = Akim <small>(župan)</small> | leader_name = Esdaulet Bahitžan Medetovič | area_magnitude = | area_total_km2 = 187.8 | area_total_sq_mi = | area_land_km2 = 139 | area_land_sq_mi = 53.7 | area_urban_km2 = | area_urban_sq_mi = | area_metro_km2 = | area_metro_sq_mi = | elevation_footnotes = | elevation_m = 610 | elevation_ft = | population_total = 427.256<ref>{{Navedi splet |url=https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT478686 |title=Қазақстан Республикасы халқының жынысы және жергілікті жердің типіне қарай саны (2023 жылғы 1 қаңтарға) |access-date=2026-08-26 |archive-date=2023-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230305101742/https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT478686 |url-status=dead }}</ref> | population_as_of = 2023 | population_footnotes = | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_urban = | population_metro = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 080001–080019 | area_code = +7 7262 | registration_plate = H, 08 | website = {{URL|http://taraz-gov.kz/}} | footnotes = | timezone = | utc_offset = +5 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | name = }} '''Taraz''' ({{langx|kk|Тараз}}, {{Pronunciation|Kk-taraz.ogg|poslušaj|help=no}}), v zgodovini znan tudi kot '''Talas''', je mesto in upravno središče regije Džambil v [[Kazahstan]]u. Mesto, ki leži ob reki Talas/Taraz na jugu države blizu meje s [[Kirgizistan]]om, spada med najstarejša mesta v Kazahstanu. Zgradili so ga [[Sogdija|Sogdijci]] in je leta 2001 praznoval svojo uradno 2000. obletnico obstoja, ki jo je priznal [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. Ustanovljen je bil približno istočasno kot trdnjava, ki jo je na tem območju zgradil [[Šiungnu|Šjungnu]] Džidži in je bila prizorišče bitke leta 36 pr. n. št.<ref>[http://unesdoc.unesco.org/images/0011/001177/117760E.pdf ''General Conference30th Session, Paris 1999'']. unesco.org.</ref> Mesto je pod imenom 'Talas' prvi omenil [[Menander Protektor]] leta 568. Srednjeveški Talas je bil pomembno trgovsko središče ob [[Svilna pot|svilni poti]]. Kasneje ga je opisal budistični menih in popotnik [[Šuandzang]], ki je mimo mesta potoval leta 629. Kasneje ga je tudi opisal: : ''"Ko potujemo proti zahodu, pridemo 140 ali 150 lijev od Tisoč izvirov do mesta Dalusi. Mesto ime premer 8 ali 9 lijev. Naseljeno s trgovci Huji (barbari), ki niso Kitajci, pač pa mešanica različnih narodov. Izdelki in podnebje so približno enaki kot v [[Sujab]]u"''.<ref>Ji, Xianlin (1985). ''Journey to the West in the Great Tang Dynasty''. Xi'an: Shaanxi People's Press. str. 27</ref> Po mestu se je imenovala tudi pisava, različica turške runske [[Orhonska pisava|orhonske pisave]]. Talas si je mesto v zgodovini zagotovilo z bitko pri Talasu leta 751, v kateri so se sile kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] spopadle s silami arabskega [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]]. Ena od posrednih posledic bitke je bila prenos znanja o izdelavi [[papir]]ja na zahod, ker so Arabci ujeli tudi kitajske izdelovalce papirja. ==Zgodovina== ===Pregled=== Številne arheološke najdbe in spomeniki ob vznožju Karataua in v oazi Talas-Assin kažejo na veliko starost naselij v dolini reke Talas, kar podpira trditev, da je Taraz najstarejše mesto v Kazahstanu. Zgodovina mesta je sestavljena iz več zgodovinskih obdobij, ki so jih prekinjala uničenja in izseljevanja. Prvo zgodovinsko zabeleženo mesto, povezano s Tarazom, ki je hkrati osnova za trditev o njegovi 2000-letni zgodovini, je trdnjava Džidži, ki je na kratko obstajala na mestu današnjega Taraza v 1. stoletju pr. n. št. Mesto, znano kot Taraz ali Talas, je nato zabeleženo v 6. stoletju n. št., natančneje leta 568.<ref name="Pospelov">Pospelov, str.&nbsp;29</ref> Mesto je obstajalo do svojega propada v 13. stoletju.<ref name="Pospelov" /> Tretje zgodovinsko obdobje mesta se je začelo z ustanovitvijo trdnjave [[Kokand]] konec 18. stoletja. Trdnjava je bila leta 1864 poimenovana Aulije-Ata. Ime je sestavljeno iz [[Uzbeščina|uzbeških]] besed, ki pomenita 'svetnik' in 'oče'.<ref name="Pospelov" /> Leta 1936 se je mesto preimenovalo v Mirzojan (rusko: Мирзоя́н, Mirzojan) po Levonu Mirzojanu, prvemu sekretarju CK KP Kazahstana.<ref name="Pospelov" /> Po Mirzojanovi aretaciji leta 1938 se je mesto preimenovalo v Džambul (rusko: Джамбул, Džambul) po kazahstanskem ljudskem pevcu Džambulu Džahabajevu.<ref name="Pospelov" /> Leta 1993 se je črkovanje imena mesta uradno spremenilo v Džambil, leta 1997 pa v Taraz.<ref name="e-Taraz">{{cite web|title=e-Taraz|url=http://www.e-taraz.kz/index.php?action=contents&page=8&lan=rus}}</ref> Mesto je začelo dobivati sedanjo podobo, ko je odred polkovnika Černjeva leta 1864 zavzel trdnjavo Aulie Ata in jo priključil [[Rusko carstvo|Ruskemu carstvu]]. Položaj mesta se je močno izboljšal z izgradnjo [[Sedmerorečje|Sedmeroreške]] železnice, ki od leta 1917 poteka tudi skoz mesto.<ref>{{Cite web|title=Taraz|url=https://samarkandtours.com/kazakhstan/taraz/|access-date=14 April 2021|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004184240/https://samarkandtours.com/kazakhstan/taraz/|url-status=dead}}</ref> ===Stari vek=== Odkritja okraskov na skrinjah, bronastih kipov kraljev in ostankov keramičnih izdelkov na več mestih v dolini reke Talas dokazujejo naselitev že v [[Bronasta doba|bronasti dobi]]. Arheološka izkopavanja in razpoložljivi pisni viri kažejo, da so se na tem ozemlju v 7.–8. stoletju pr. n. št. oblikovale plemenske zveze [[skiti|skitskih]] [[Saki|Sakov]]. ''[[Knjiga Hana]]'' iz 70. let iz 1. stoletja govori o trdnjavi, ki jo je na reki Talas zgradil [[šiungnu]]jski vladar [[Džidži]]. Domneva se, da je trdnjava stala na mestu današnjega Taraza. ===Srednjeveški Taraz=== ====Zgodnje omembe==== Pomanjkanja informacij in netočni opisi so bili vzrok, da so lego mesta ugotovili šele leta 1936. Raziskava profesorja Wilhelma Bartholda je ugotovila, da se je starodavni Taraz nahajal pod sedanjim Zelenim bazarjem. Nadaljnje raziskave in arheološka izkopavanja, ki jih je leta 1938 izvedla odprava Akademije znanosti ZSSR pod vodstvom A. Bernshtama in G. Paceviča do globine 2–6 metrov, so omogočila rekonstrukcijo videza in kulturno-gospodarskega pomena starodavnega Taraza. Predstave o Tarazu so znatno razširili najnovejši arheološki podatki. V tistem času je čez južni [[Kazahstan]] potekala velika [[svilna pot]], ki je igrala pomembno vlogo v trgovini in kulturni izmenjavi med [[Kitajska|Kitajsko]], [[Indija|Indijo]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] in [[Perzija|Perzijo]]. Taraz se je na tej mogočni transkontinentalni arteriji razvil v utrjeno obrtniško mesto. Relativno milo podnebje, rodovitna tla in bogati pašniki so privabljali številne živinorejce in poljedelce. V 60. letih 6. stoletja je ozemlje [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata]] vključevalo tudi Taraz. Sogdijski trgovci, ki so nadzirali srednjeazijski del karavanske poti in so bili zainteresirani za lažji dostop do Bizanca, so se začeli pogajati najprej s Perzijci in nato še z Bizancem. Bizanc je v odgovor poslal veleposlanike v Prvi turški kaganat. Bizantinska delegacija pod vodstvom Zemarha in Manijaha je na dvor jabguja Istemija prišla leta 568. Hkrati je na dvor prišel tudi perzijski veleposlanik. Istemi je dal prednost Bizancu. V pisnih virih tistega časa žal ni prikazano, kako je Taraz izgledal, vendar naj bi bil veliko mesto. Kitajski romar [[Šuandzang]], ki je leta 630 potoval skozi Taraz - Ta-lo-se, je zapisal, da je mestno obzidje dolgo 8 do 9 li, to je okoli 3.800 metrov. Iz pisnih virov in arheoloških raziskav je znano, da so od 1. stoletja pr. n. št. našim štetjem do 5. stoletja n. št. v porečju Talasa živeli Kangui (Kangluji). Podobnost med izkopaninami iz Taraza in [[kurgan]]ov ginskih in usunsko-kangujskih plemen kažejo na prisotnost turškega jezika. Taraz je bil priključen [[Zahodni turški kaganat|Zahodnemu turškemu kanatu]] in tako kot druga mesta v regiji čutil vpliv sogdijske kulture. Gradivo, zbrano iz kurganov v južnem Kazahstanu, kaže na tesne vezi med Tarazom in [[Kipčaki]] iz bližnjih dolin. Zaradi bojev med turškimi plemenskimi voditelji na začetku 8. stoletja so se turška plemena v dolini reke Ili razdelila na Rumene in Črne Turke. Črni Turki so posedovali dolino reke Talas in sredi 7. stoletja izbrali Taraz za svojo prestolnico. Leta 751 se je v regiji reke Talas, gorvodno od sodobnega Taraza, vojska kitajske dinastije Tang in plačancev Črnih Turkov spopadla z vojsko [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]]. Vojska kalifata se je kljub zmagi umaknila iz regije. Leta 766 so plemena Črnih Turkov premagali [[Karluki]] s severozahoda. Karluki so kasneje podjarmili skoraj vsa plemena nekdanjega Zahodnega turškega kanata. Razvoj Taraza je bil posledica razvoja in krepitve političnih in gospodarskih vezi, povezanih s trgovino vzdolž svilne poti. Kot pomembna postaja s sorazmerno milim podnebjem, rodovitno zemljo in bogatimi pašniki ni privabljal samo trgovcev, ampak tudi živinorejce in poljedelce. Boj med Perzijo in Bizancem za nadzor nad trgovsko potjo je obe strani prisilil, da sta iskali zaveznike. Bizanc je poslal veleposlanike v Zahodnoturški kanat in Taraz. Perzijci so poslali svojega veleposlanika k Turkom, vendar je Istemi ostal na strani Bizanca. ====Islamsko in perzijsko obdobje==== [[Slika:Aisha bibi.png|sličica|Delno obnovljen mavzolej [[Ajša Bibi]] blizu Taraza]] Okolica mesta je bila prizorišče [[talaška bitka|talaške bitke]], prvega in zadnjega vojaškega spopada med muslimanskimi arabskimi silami in kitajskimi cesarskimi četami v letih 750–751 n. št. Po arabski osvojitvi [[Srednja Azija|Srednje Azije]] v 7. in 8. stoletju so perzijski [[Samanidska dinastija|Samanidi]] v 9. stoletju zasedli večji del Srednje Azije. Do takrat se je Taraz postopoma razvil v bogato mestno državo, značilno za Srednjo Azijo, z veliko prebivalstva in obsežnim kmetijskim območjem. Konec 9. stoletja so Samanidi razširili svojo oblast v stepe in leta 893 zavzeli Taraz, takrat enega od sedežev karluškega kagana. Velika cerkev je bila preurejena v mošejo, po enem viru pa je emir Taraza prestopil v islam.<ref name="sinor">{{citation|last = Golden|first = Peter. B.|chapter = Chapter 13 – The Karakhanids and Early Islam|year = 1990|title = The Cambridge History of Early Inner Asia|editor-last = Sinor|editor-first = Denis|pages = 343–370 |publisher = Cambridge University Press|isbn = 0-521-24304-1}}</ref> Islamizacija Srednje Azije je bila v veliki meri posledica dejavnosti Samanidov. V Tarazu je islam postopoma nadomestili vse obstoječe religije, kot so [[zaratustrstvo]], [[krščanstvo]], [[budizem]] in [[tengrizem]]. ===Karahanidi=== Perzijske Samanide so premagali turški [[Karahanidski kanat|Karahanidi]], ki so bili konfederacija Karlukov, Čigilov, Jagmov in drugih plemen. Karahanidi so bili prvi Turki, ki so se množično spreobrnili v [[islam]].<ref name="sinor"/> Od 10. do 12. stoletja je Tarazu vladal muslimanski Karahanidski kanat. Starodavni Taraz je prav v tem obdobju dosegel vrhunec svojega razvoja. Namesto bolj ali manj centralizirane države, kakršna je bila samanidska, je bila karahanidska Srednja Azija razdeljena na številne majhne fevde ali apanaže. Razvoj Taraza je bila posledica njegove avtonomije. Pod Tugan kanom je bila moč mesta tako velika, da je samostojno izvedel vojaški pohod proti [[Samarkand]]u in ga začasno zavzel. Napadel je tudi [[Kašgar]] in ga za petnajst mesecev zasedel. Politična moč je bila zagotovo posledica dobrega gospodarskega pomena mesta. V karahanidskem obdobju glavna dela Taraza, Šahristan in Arg, nista presegla velikosti, ki sta ju dosegla v karluško-samanidskem obdobju. Arg je izgubil svojo vlogo glavnega dela mestnega življenja. Središče gospodarskega in kulturnega življenja mesta je postal Šahristan. Tam so bile vse vojaške, upravne, kulturne in druge ustanove, ki so urejale življenje v srednjeveški fevdalni mestni državi. V tem času sta bila v mestu in na podeželju zgrajena mavzoleja Aiša Bibi in Karahan. Taraz je imel vodovod iz terakotnih cevi, tlakovane ulice in zbiralnik odplak. Zelo zanimiva je Taraz Banja, stavba iz žgane opeke z več kupolami. Karahanidi so zaradi notranjih nesoglasij izgubili svojo moč. Ker se vladar Karahanidov s svojo vojsko Karlukov in Kanglijev ne bi mogel učinkovito upreti nasprotniku, je v svojo prestolnico [[Balasagun]] povabil karakitanskega vladarja [[Jelu Daši]]ja, da bi v Tarazu ustanovil oporišče in prevzel oblast nad njegovim imperijem.{{sfn|Biran |2005|p=39}} ====Karakitajski kanat==== Jelu Daši je po prevzemu oblasti imenoval svoje guvernerje, vključno s Tarazom.{{sfn|Biran |2005|p=39}} Leta 1181 so v času, ko so se kitanske sile borile proti Horezmijskemu cesarstvu v [[Veliki Horasan|Horasan]]u, [[Kipčaki]] pod vodstvom Kara Ozan kana napadli in oropali mesto.{{sfn|Biran |2005|p=61}} Leta 1204 so Kitani poslali 10.000–40.000 mož iz Taraza na pomoč Horezmijcem, ki so bili v vojni z [[Guridska dinastija|Guridi]].{{sfn|Biran |2005|p=67-68}} Leta 1210 je horezmšah Mohamed premagal Karakitane in njihova oblast v Tarazu se je končala. ====Mongoli==== Vladavina [[Karahanidski kanat|Karahanidov]] ni trajala dolgo, saj so leta 1220 Mongoli zavzeli skoraj vso Srednjo Azijo, tudi ozemlje sedanjega Kazahstana. O dogajanjih v Tarazu v tem času ni nobenih pisnih dokumentov. Arheološka izkopavanja so odkrila sledove požara, ki kažejo, da je bilo mesto požgano in kasneje preimenovano v Jani (nov, mlad). Kot takega ga omenjajo arabski in evropski viri. Arheološke najdbe kažejo tudi to, da je nekoč živahno mesto pod mongolskim jarmom izgubilo svoj prejšnji pomen in neodvisnost. Razcvet se je končal in začelo se je propadanje. Čagatajidi, potomci [[Čagataj|Čagataj kana]], so v Tarazu do leta 1234 kovali svoj denar. Ruski knezi, kot navaja Vasa iz 14. stoletja, so ''"požgali Zlato hordo, uničili Taraz in druga mesta ter pobili prebivalstvo. Odnesli so vse, kar se je odnesti dalo, ostalo pa so zažgali."'' Mesto je bilo ponovno omenjeno leta 1345 v cestnem vodniku kot mesto na trgovski poti od [[Transoksanija|Transoksanije]] do [[Almalik, Šindžjang|Almalik]]a. Stalne vojne v Srednji Aziji so motile trgovanje z oddaljenimi državami, novoodkrite morske poti iz zahodne Evrope v Indijo pa so povsem ustavile trgovanje po starodavni svilni cesti in povzročile propad mest ob njej. ====Kazahi==== Taraz se ponovno omenja leta 1513 s prihodom kazaških plemen. Nekoč znano srednjeveško mesto in nekdanja prestolnica je postalo skromno naselje, nato pa je bilo pozabljeno, tako kot njegovo starodavno ime. Do 16. stoletja je bilo mesto z okolico vključeno v [[Kazaški kanat]]. Arheološka izkopavanja kažejo, da so bili kazaški nomadi vključeni v ponovno rojstvo Taraza in njegovo starodavno kulturno izročilo povezali s svojim. Trditev potrjujejo imena umetnih vodnih kanalov na širšem območju mesta. Pod kazaškimi kani je bil Taraz majhno naselje obrtnikov, kmetov in živinorejcev. Leta 1723 so dolino Talasa in večji del južnega Kazahstana napadli in zasedli [[Džungarski kanat|Džungarji]] in ga obdržali do leta 1755. ====Dinastija Čing==== Ko je [[dinastija Čing]] leta 1755 pregnala Džungarje, je celotno ozemlje, vključno s Tarazom, priključila k svojemu cesarstvu. Območje so enkrat letno pregledali vojaki dinastije Čing.<ref>{{cite web |url=http://www.xjass.com/ls/content/2010-04/06/content_142540.htm |title=18世纪中叶至19世纪中叶清代西北边疆的巡边制度和巡边路线 – 新疆哲学社会科学 |access-date=2013-04-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130925212622/http://www.xjass.com/ls/content/2010-04/06/content_142540.htm |archive-date=2013-09-25 }}</ref> Kazahe, ki so jih ujeli, so izgnali.<ref>{{cite web|url=http://www.qinghistory.cn/qsyj/ztyj/bjmz/2004-05-18/25182.shtml|title=边疆民族|website=www.qinghistory.cn|access-date=10 October 2018|archive-date=2025-01-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250123162029/http://www.qinghistory.cn/qsyj/ztyj/bjmz/2004-05-18/25182.shtml|url-status=dead}}</ref>{{Unreliable source?|date=November 2025}} Po uničenju Džungarjev je območje postalo nikogaršnja zemlja in kitajska dinastije Čing se je morala spopadati z nenehnim priseljevanjem Kazahov. Kazahom je cesar Čjanlong leta 1766 dovolil naseljevanje v porečje Talasa.<ref>《清高宗实录》卷759</ref> Kazahi so območje so hitro naselili. V tem obdobju so naselili tudi celoten [[Šindžjang]], od koder je dinastija Čing pregnala staroselce Džungarje. ===Od Avlija-Ate do sodobnega Taraza=== V začetku 19. stoletja so zgornji del doline reke Talas ponovno napadli prišleki, tokrat [[Kipčaki]] iz [[Kokandski kanat|Kokandskega kanata]]. Zgradili so nekaj manjših trdnjav za varovanje meje in karavanske poti, večinoma na ruševinah starodavnih mest. Zaradi relativno ugodne lege je bila na ruševinah stare trdnjave v Tarazu zgrajena nova. Okoli nje je začelo hitro rasti novo mesto, ki se je sprva imenovalo Namangan-i Koček (Mali Namangan), saj so prvi naseljenci izvirali iz perzijskega mesta Namangan, ki je danes v [[Uzbekistan]]u. Leta 1856 se je mesto preimenovalo v Aulie-Ata v čast ustanovitelju Karahanidske dinastije. Na osnovi legende o karahanidskem [[mavzolej]]u v 12. stoletju je bil zgrajen nov mavzolej z minareti, ki ni imel nič skupnega s starejšim. Ohranil je samo staro ime Aulie-Ata (Sveti oče). Isto ime je dobilo tudi mesto, ki je postalo pomembno trgovsko-obrtno središče. Vsako leto je tam potekal velik obrtniško kmetijski spomladanski sejem. Veliko kupljene živine je bilo poslane v [[Taškent]] in [[Ferganska dolina|Fergano]]. ====Carska Rusija==== [[Slika:Aulie-ata Razvaliny citadeli.jpg|thumb|Aulie-Ata v 60. letih 19. stoletja]] Leta 1864 se je Aulie-Ata po kratkem obleganju ruskih sil pod poveljstvom generala Mihaila Grigorijeviča Černjajeva predala Rusom. Sedanji južni Kazahstan je bil vključen v [[Rusko carstvo]]. Mesto je dobilo rusko četrt. Ulice so imele drevorede topolov, nove hiše pa so bile zgrajene iz opeke. V četrti je živelo 2000–3000 družin. Mesto je imelo sprva vojaško upravo, leta 1867 pa je postalo središče okrožja. Leta 1876 je ruski duhovnik odprl prvo šolo evropskega tipa. Takrat je bilo v mestu 11.700 prebivalcev, predvsem Uzbekov, Rusov in Ukrajincev. Kazahov je bilo malo, ker so živeli nomadsko življenje. Po popisu prebivalstva leta 1897 je v mestu živelo 11.722 prebivalcev, od tega:<ref name="demoscope.ru">{{cite web|url=http://demoscope.ru/weekly/ssp/emp_lan_97_uezd.php?reg=884|title=Демоскоп Weekly – Приложение. Справочник статистических показателей.|website=demoscope.ru|access-date=10 October 2018}}</ref> * 8.460 (72,1%) [[Uzbeki|Uzbekov]], * 1.366 (11,6%) [[Rusi|Rusov]], vključno z [[Belorusi]], * 589 (5%) [[Kazahi|Kazahov]], * 386 (3,2%) [[Sarti|Sartov]] ([[Tadžiki|Tadžikov]] in Uzbekov iz zarafšanskih oaz), * 266 (2,2%) [[Tatari|Tatarov]] in * 379 (3,2%) Tadžikov, perzijsko govorečih trgovcev iz ferganskih oaz. ====Sovjetsko obdobje==== ====Sovjetsko obdobje==== [[Slika:Aulieata, 1930-1940.jpg|thumb|Aulie-Ata v 30. letih 20. stoletja]] V prvih dveh desetletjih po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] in državljanski vojni je Aulie-Ata ostala majhno mesto. Leta 1936 so jo po partijskem sekretarju Levonu Mirzojanu preimenovali v Mirzojan. Ko je bil Mirzojan med Stalinovo veliko čistko usmrčen zaradi nasprotovanja množični deportaciji [[Korejci|Korejcev]] v severni Kazahstan, so mesto preimenovali v Džambul (kazaško: Žambil) po kazaškem ljudskem pevcu Žambilu Žabajevu. Od tridesetih let prejšnjega stoletja dalje je Džambul skupaj z drugimi kraji v Kazahstanu postal cilj velikega števila deportirancev - nekdanjih kulakov, pripadnikov aristokracije in družin obsojenih "sovražnikov ljudstva". Med njimi so bili tudi Volški Nemci, Ukrajinci, Korejci in druge etnične manjšine. Med drugo svetovno vojno so v Kazahstan evakuirali prebivalce ogroženih delov evropske Sovjetske zveze. Po ustanovitvi poljske Andersove armade so bila ustanovljena poljska diplomatska predstavništva, ki so bila julija 1942 zaprta, ko so Sovjeti aretirali tri njihove uslužbence. Vsi trije so bili oktobra 1942 izpuščeni.<ref>{{cite book|last1=Ceranka|first1=Paweł|last2=Szczepanik|first2=Krzysztof|year=2020|title=Urzędy konsularne Rzeczypospolitej Polskiej 1918–1945. Informator archiwalny|language=pl|location=Warszawa|publisher=Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych, Ministerstwo Spraw Zagranicznych|page=127|isbn=978-83-65681-93-5}}</ref> Prebivalstvo mesta je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja naraščalo, četudi so prisilne deportacije prenehale. V tem času je začelo mesto doživljati vzpon industrije. Hitra industrializacija je prinesla številne ugodnosti sodobnega mestnega življenja, ki so bile prej večinoma neznane. Zgrajeni so bili tipični sovjetski stanovanjski bloki in stanovanjske hiše, vse z elektriko in tekočo vodo. Zgrajene so bile ceste, veliki javni parki in veleblagovnice in organiziran javni prevoz. Ustanovljenih je bilo več visokih šol. Četudi sta jedro mestnega gospodarstva predstavljali kemična in gradbena industrija, je Džambul zaradi bližine drugih srednjeazijskih republik in relativno mobilnega prebivalstva še naprej deloval kot neuradno trgovsko središče. Mesto je bilo znano po velikih bazarjih, kjer so kmetje iz vse regije prodajali kmetijske pridelke. ==== Obdobje po osamosvojitvi==== Po razpadu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je Taraz in večino Kazahstana doletela huda gospodarska kriza. Številne industrije so se skoraj popolnoma ustavile. Tudi demografija mesta se je drastično spremenila. Mesto je izgubilo znaten del svojega prebivalstva. Odšli so predvsem Volški Nemci in Judje, pa tudi številni Rusi in Ukrajinci. Praznino so delno zapolnili Kazahi, ki so se priselili s podeželja. Ime mesta se je v začetku leta 1992 skladno s kazaškim pravopisom spremenilo v Žambil in leta 1997 v Taraz. V začetku 2000. let je gospodarstvo delno oživilo. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} *Е. М. Поспелов (Ye. M. Pospelov). "Имена городов: вчера и сегодня (1917–1992). Топонимический словарь." (''City Names: Yesterday and Today (1917–1992). Toponymic Dictionary.'') Москва, "Русские словари", 1993. *{{cite book |last1=Biran |first1=Michal |title=The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World |date=2005 |series = Cambridge Studies in Islamic Civilization |location = Cambridge, England |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521842266 |url=https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/middle-east-history/empire-qara-khitai-eurasian-history-between-china-and-islamic-world?format=HB&isbn=9780521842266}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Mesta v Kazahstanu]] 9olglqq5env1ho0c9gnk9i3ta054tgh 0 607878 6749615 6743152 2026-09-12T13:08:22Z Andrejj 94 zgodovina, rektor, ++ 6749615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image= Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg |caption = Začasni prostori univerze bodo v prenovljenem [[Narodni dom, Novo mesto|Narodnem domu|]] |native_name = |established = [[2026]] |rector = [[Matej Makarovič]] (1. oktober 2026) |vice_chancellor = |students = |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = }} '''Univerza v Novem mestu''' je javna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Ustanovljena je bila leta 2026. == Nastajanje == Leta 2006 je občinski svet [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]] ustanovil [[javni zavod]] [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] (URS). Središče naj bi predstavljalo osnovo za načrtovano [[Javna univerza v Novem mestu|javno univerzo v Novem mestu]]. Prvi direktor je bil [[Borut Rončević]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dolenjskilist.si/2008/03/14/1660/novice/dolenjska/Roncevic_Vecinski_delez_bo_ostal_v_obcinskih_rokah/|title=Rončević: "Večinski delež bo ostal v občinskih rokah"|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list}}</ref>. Po njegovi zamenjavi so se v krajših obdobjih zvrstili še Blaž Rodič, Damjana Miklič Milek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.linkedin.com/in/damjana-mikli%C4%8D-milek-17227058|title=Damjana Miklič Milek |accessdate=2017-01-14|website=www.linkedin.com}}</ref> in Janez Usenik. Predsednik sveta zavoda URS je bil kasnejši župan mestne občine [[Novo mesto]], Gregor Macedoni<ref>{{Navedi splet|url=http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|title=Macedonijev štab zavrača očitke o nepravilnostih na URS|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list|archive-date=2017-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170116171422/http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|url-status=dead}}</ref>. Julija 2014 je občinski svet Univerzitetno in raziskovalno središče ukinil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-21 |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003959/http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=118561|title=Uradni list Republike Slovenije|accessdate=2017-01-14|website=www.uradni-list.si}}</ref> S potrditvijo odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu je [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] odločil, da se ustanovi nova javna univerza v Sloveniji, ki bo zaživela s šolskim letom 2026/27. Nova javna univerza bo povezala dozdajšnjo [[Univerza v Novem mestu (zasebna)|zasebno Univerzo v Novem mestu]] ter samostojne ustanove: [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto|Fakulteto za industrijski inženiring]], [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za informacijske študije]], [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za organizacijske študije]], [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto|Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm]] ter [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]]. S tem bo nova Univerza v Novem mestu postala četrta javna univerza v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Rektor == Marca 2026 je vlada RS za vršilca dolžnosti [[rektor]]ja imenovala [[Janez Povh|Janeza Povha]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-za-vrsilca-dolznosti-rektorja-novomeske-univerze-imenovala-janeza-povha/776777] Za prvega rektorja Univerze Novo mesto je bil septembra 2026 izvoljen dekan novomeške [[fakulteta za informacijske študije|Fakultete za informacijske študije]] [[Matej Makarovič]]. Štiriletni mandat bo nastopil 1. oktobra 2026. == Članice univerze == * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede]] * [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto]] * [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu]] * [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu]] * [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto]] * [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] == Zunanje povezave == {{Univerze v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2026]] rp10u5hpfucdzz6clmftxritq42h9hl 6749821 6749615 2026-09-12T19:40:09Z Andrejj 94 dp 6749821 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image= Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg |caption = Začasni prostori univerze bodo v prenovljenem [[Narodni dom, Novo mesto|Narodnem domu]] |native_name = |established = [[2026]] |rector = [[Matej Makarovič]] (1. oktober 2026) |vice_chancellor = |students = |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = }} '''Univerza v Novem mestu''' je javna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Ustanovljena je bila leta 2026. == Nastajanje == Leta 2006 je občinski svet [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]] ustanovil [[javni zavod]] [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] (URS). Središče naj bi predstavljalo osnovo za načrtovano [[Javna univerza v Novem mestu|javno univerzo v Novem mestu]]. Prvi direktor je bil [[Borut Rončević]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dolenjskilist.si/2008/03/14/1660/novice/dolenjska/Roncevic_Vecinski_delez_bo_ostal_v_obcinskih_rokah/|title=Rončević: "Večinski delež bo ostal v občinskih rokah"|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list}}</ref>. Po njegovi zamenjavi so se v krajših obdobjih zvrstili še Blaž Rodič, Damjana Miklič Milek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.linkedin.com/in/damjana-mikli%C4%8D-milek-17227058|title=Damjana Miklič Milek |accessdate=2017-01-14|website=www.linkedin.com}}</ref> in Janez Usenik. Predsednik sveta zavoda URS je bil kasnejši župan mestne občine [[Novo mesto]], Gregor Macedoni<ref>{{Navedi splet|url=http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|title=Macedonijev štab zavrača očitke o nepravilnostih na URS|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list|archive-date=2017-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170116171422/http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|url-status=dead}}</ref>. Julija 2014 je občinski svet Univerzitetno in raziskovalno središče ukinil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-21 |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003959/http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=118561|title=Uradni list Republike Slovenije|accessdate=2017-01-14|website=www.uradni-list.si}}</ref> S potrditvijo odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu je [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] odločil, da se ustanovi nova javna univerza v Sloveniji, ki bo zaživela s šolskim letom 2026/27. Nova javna univerza bo povezala dozdajšnjo [[Univerza v Novem mestu (zasebna)|zasebno Univerzo v Novem mestu]] ter samostojne ustanove: [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto|Fakulteto za industrijski inženiring]], [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za informacijske študije]], [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za organizacijske študije]], [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto|Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm]] ter [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]]. S tem bo nova Univerza v Novem mestu postala četrta javna univerza v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Rektor == Marca 2026 je vlada RS za vršilca dolžnosti [[rektor]]ja imenovala [[Janez Povh|Janeza Povha]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-za-vrsilca-dolznosti-rektorja-novomeske-univerze-imenovala-janeza-povha/776777] Za prvega rektorja Univerze Novo mesto je bil septembra 2026 izvoljen dekan novomeške [[fakulteta za informacijske študije|Fakultete za informacijske študije]] [[Matej Makarovič]]. Štiriletni mandat bo nastopil 1. oktobra 2026. == Članice univerze == * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede]] * [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto]] * [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu]] * [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu]] * [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto]] * [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] == Zunanje povezave == {{Univerze v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2026]] 2lvxvwtg4whlgk1hjvtwnlny1gdfggt 6749833 6749821 2026-09-12T20:08:53Z Andrejj 94 /* Članice univerze */ imena 6749833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image= Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg |caption = Začasni prostori univerze bodo v prenovljenem [[Narodni dom, Novo mesto|Narodnem domu]] |native_name = |established = [[2026]] |rector = [[Matej Makarovič]] (1. oktober 2026) |vice_chancellor = |students = |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = }} '''Univerza v Novem mestu''' je javna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Ustanovljena je bila leta 2026. == Nastajanje == Leta 2006 je občinski svet [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]] ustanovil [[javni zavod]] [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] (URS). Središče naj bi predstavljalo osnovo za načrtovano [[Javna univerza v Novem mestu|javno univerzo v Novem mestu]]. Prvi direktor je bil [[Borut Rončević]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dolenjskilist.si/2008/03/14/1660/novice/dolenjska/Roncevic_Vecinski_delez_bo_ostal_v_obcinskih_rokah/|title=Rončević: "Večinski delež bo ostal v občinskih rokah"|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list}}</ref>. Po njegovi zamenjavi so se v krajših obdobjih zvrstili še Blaž Rodič, Damjana Miklič Milek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.linkedin.com/in/damjana-mikli%C4%8D-milek-17227058|title=Damjana Miklič Milek |accessdate=2017-01-14|website=www.linkedin.com}}</ref> in Janez Usenik. Predsednik sveta zavoda URS je bil kasnejši župan mestne občine [[Novo mesto]], Gregor Macedoni<ref>{{Navedi splet|url=http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|title=Macedonijev štab zavrača očitke o nepravilnostih na URS|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list|archive-date=2017-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170116171422/http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|url-status=dead}}</ref>. Julija 2014 je občinski svet Univerzitetno in raziskovalno središče ukinil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-21 |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003959/http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=118561|title=Uradni list Republike Slovenije|accessdate=2017-01-14|website=www.uradni-list.si}}</ref> S potrditvijo odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu je [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] odločil, da se ustanovi nova javna univerza v Sloveniji, ki bo zaživela s šolskim letom 2026/27. Nova javna univerza bo povezala dozdajšnjo [[Univerza v Novem mestu (zasebna)|zasebno Univerzo v Novem mestu]] ter samostojne ustanove: [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto|Fakulteto za industrijski inženiring]], [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za informacijske študije]], [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za organizacijske študije]], [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto|Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm]] ter [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]]. S tem bo nova Univerza v Novem mestu postala četrta javna univerza v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Rektor == Marca 2026 je vlada RS za vršilca dolžnosti [[rektor]]ja imenovala [[Janez Povh|Janeza Povha]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-za-vrsilca-dolznosti-rektorja-novomeske-univerze-imenovala-janeza-povha/776777] Za prvega rektorja Univerze Novo mesto je bil septembra 2026 izvoljen dekan novomeške [[fakulteta za informacijske študije|Fakultete za informacijske študije]] [[Matej Makarovič]]. Štiriletni mandat bo nastopil 1. oktobra 2026. == Članice univerze == * [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto]] * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] * [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto]] * [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu]] * [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu]] * [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto]] * [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] == Zunanje povezave == {{Univerze v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2026]] 4bmyhwdb5yumtqjdcl1me8d5y0bvilp 6749843 6749833 2026-09-12T20:35:12Z Andrejj 94 {{Uni_NM}} 6749843 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image= Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg |caption = Začasni prostori univerze bodo v prenovljenem [[Narodni dom, Novo mesto|Narodnem domu]] |native_name = |established = [[2026]] |rector = [[Matej Makarovič]] (1. oktober 2026) |vice_chancellor = |students = |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = }} '''Univerza v Novem mestu''' je javna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Ustanovljena je bila leta 2026. == Nastajanje == Leta 2006 je občinski svet [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]] ustanovil [[javni zavod]] [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] (URS). Središče naj bi predstavljalo osnovo za načrtovano [[Javna univerza v Novem mestu|javno univerzo v Novem mestu]]. Prvi direktor je bil [[Borut Rončević]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dolenjskilist.si/2008/03/14/1660/novice/dolenjska/Roncevic_Vecinski_delez_bo_ostal_v_obcinskih_rokah/|title=Rončević: "Večinski delež bo ostal v občinskih rokah"|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list}}</ref>. Po njegovi zamenjavi so se v krajših obdobjih zvrstili še Blaž Rodič, Damjana Miklič Milek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.linkedin.com/in/damjana-mikli%C4%8D-milek-17227058|title=Damjana Miklič Milek |accessdate=2017-01-14|website=www.linkedin.com}}</ref> in Janez Usenik. Predsednik sveta zavoda URS je bil kasnejši župan mestne občine [[Novo mesto]], Gregor Macedoni<ref>{{Navedi splet|url=http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|title=Macedonijev štab zavrača očitke o nepravilnostih na URS|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list|archive-date=2017-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170116171422/http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|url-status=dead}}</ref>. Julija 2014 je občinski svet Univerzitetno in raziskovalno središče ukinil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-21 |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003959/http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=118561|title=Uradni list Republike Slovenije|accessdate=2017-01-14|website=www.uradni-list.si}}</ref> S potrditvijo odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu je [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] odločil, da se ustanovi nova javna univerza v Sloveniji, ki bo zaživela s šolskim letom 2026/27. Nova javna univerza bo povezala dozdajšnjo [[Univerza v Novem mestu (zasebna)|zasebno Univerzo v Novem mestu]] ter samostojne ustanove: [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto|Fakulteto za industrijski inženiring]], [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za informacijske študije]], [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu|Fakulteto za organizacijske študije]], [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto|Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm]] ter [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]]. S tem bo nova Univerza v Novem mestu postala četrta javna univerza v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Rektor == Marca 2026 je vlada RS za vršilca dolžnosti [[rektor]]ja imenovala [[Janez Povh|Janeza Povha]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-za-vrsilca-dolznosti-rektorja-novomeske-univerze-imenovala-janeza-povha/776777] Za prvega rektorja Univerze Novo mesto je bil septembra 2026 izvoljen dekan novomeške [[fakulteta za informacijske študije|Fakultete za informacijske študije]] [[Matej Makarovič]]. Štiriletni mandat bo nastopil 1. oktobra 2026. == Članice univerze == * [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto]] * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] * [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto]] * [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu]] * [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu]] * [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto]] * [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] == Zunanje povezave == {{Uni_NM}} {{Univerze v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2026]] 1kwhqmbbjqiw05zdaxrn28qrajsvu9l 6749844 6749843 2026-09-12T20:39:42Z Andrejj 94 +- 6749844 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image= Narodni dom, Novo mesto, 2026.jpg |caption = Začasni prostori univerze bodo v prenovljenem [[Narodni dom, Novo mesto|Narodnem domu]] |native_name = |established = [[2026]] |rector = [[Matej Makarovič]] (1. oktober 2026) |vice_chancellor = |students = |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = }} '''Univerza v Novem mestu''' je javna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Ustanovljena je bila leta 2026. == Nastajanje == Leta 2006 je občinski svet [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]] ustanovil [[javni zavod]] [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto]] (URS). Središče naj bi predstavljalo osnovo za načrtovano [[Javna univerza v Novem mestu|javno univerzo v Novem mestu]]. Prvi direktor je bil [[Borut Rončević]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dolenjskilist.si/2008/03/14/1660/novice/dolenjska/Roncevic_Vecinski_delez_bo_ostal_v_obcinskih_rokah/|title=Rončević: "Večinski delež bo ostal v občinskih rokah"|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list}}</ref>. Po njegovi zamenjavi so se v krajših obdobjih zvrstili še Blaž Rodič, Damjana Miklič Milek<ref>{{Navedi splet|url=http://www.linkedin.com/in/damjana-mikli%C4%8D-milek-17227058|title=Damjana Miklič Milek |accessdate=2017-01-14|website=www.linkedin.com}}</ref> in Janez Usenik. Predsednik sveta zavoda URS je bil kasnejši župan mestne občine [[Novo mesto]], Gregor Macedoni<ref>{{Navedi splet|url=http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|title=Macedonijev štab zavrača očitke o nepravilnostih na URS|accessdate=2017-01-14|website=Dolenjski list|archive-date=2017-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170116171422/http://m.dolenjskilist.si/2014/10/14/122391/novice/novice_splosno/Macedonijev_stab_zavraca_ocitke_o_nepravilnostih_na_URS/|url-status=dead}}</ref>. Julija 2014 je občinski svet Univerzitetno in raziskovalno središče ukinil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-21 |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729003959/http://www.vaskanal.com/novice/21023-svetniki-ukinili-urs.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=118561|title=Uradni list Republike Slovenije|accessdate=2017-01-14|website=www.uradni-list.si}}</ref> [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] je februarja 2026 s potrditvijo odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu odločil, da se ustanovi nova javna univerza v Sloveniji, ki bo zaživela s šolskim letom 2026/27. S tem bo nova Univerza v Novem mestu postala četrta javna univerza v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Rektor == Marca 2026 je vlada RS za vršilca dolžnosti [[rektor]]ja imenovala [[Janez Povh|Janeza Povha]].[https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-za-vrsilca-dolznosti-rektorja-novomeske-univerze-imenovala-janeza-povha/776777] Za prvega rektorja Univerze Novo mesto je bil septembra 2026 izvoljen dekan novomeške [[fakulteta za informacijske študije|Fakultete za informacijske študije]] [[Matej Makarovič]]. Štiriletni mandat bo nastopil 1. oktobra 2026. == Članice univerze == * [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto]] * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] * [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto]] * [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu]] * [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu]] * [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto]] * [[Inštitut Rudolfovo|Javni zavod Rudolfovo]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu (zasebna)]] == Zunanje povezave == {{Uni_NM}} {{Univerze v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2026]] j0t367lpom2yr2ucs0r3ry1pl58lq96 4 608062 6749642 6746399 2026-09-12T14:04:52Z Upwinxp 126544 zaklj. 6749642 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Timotej Fijavž Vivod]]=== :{{la|Timotej Fijavž Vivod}} [[WP:POM|Nepomembnost]]. 64 dni nazaj je komaj postal duhovnik, pred 30 dnevi pa je nastopil prvo službo. Kaj drugega relevantnega ni razvidno. Za razliko od škofov duhovniki niso tisti, ki so avtomatsko upravičeni do članka. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 00:25, 31. avgust 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:45, 31. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:24, 31. avgust 2026 (CEST) * '''Za''' – Sem avtor članka in prosim za izbris. Stran sem ustvaril poskusno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-47187-81|&#126;2026-47187-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-47187-81|pogovor]]) 18:04, 3. september 2026 (CEST) Brisano. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:04, 12. september 2026 (CEST) a2pda1t9ow2qfn1zpmb87dc32qhsu3h 0 608256 6749986 6746389 2026-09-13T10:55:02Z Doncsecz~slwiki 9581 6749986 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Cangas del Narcea | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Rio Narcea 07.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Cangas del Narcea.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Cangas del Narcea | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Luis Fontaniella Fernández ([[Ljudska stranka (Španija)|Ljudska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 823,57 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 11 282 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|10|34|N|6|32|56|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 376 | website = https://www.ayto-cnarcea.es/ | footnotes = }} '''Cangas del Narcea''', do 30. 20. stoletja '''Cangas de Tineo''', je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v Zahodni Asturiji, približno 88 km od [[Oviedo|Ovieda]], prestolnice Asturije. Na jugu meji na [[Degaña|Degaño]], na jugozahodu na [[Ibias]], na severozahodu na [[Allande]], na severovzhodu na [[Tineo]], na vzhodu na [[Somiedo]] in na jugu na [[Villablino]] (v [[provinca Leon|provinci Leon]]). Občina se nahaja v tradicionalni asturijski pokrajini [[Puerta de Asturias]] ([[asturijščina|asturijsko]] ''Puerta d'Asturies'').<ref>{{navedi novice|title=Cangas del Narcea, puerta de Asturias al sabor y la tradición |work=Viajes y Lugares |url=https://www.viajesylugares.com/texto-diario/mostrar/5885336/cangas-narcea-puerta-asturias-sabor-tradicion |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Kljub temu, da so odkrili v sosednjih občinah (kot Tineo in Allande) veliko [[paleolitik|paleolitskih]] najdb, v Cangasu jih je bilo zelo malo, ki jih so odkrili predvsem na meji z Allandejom. Najstarejši ostanki so iz časa [[kultura castro|Castrove kulture]] kot utrdba Larón, ki so jo odkrili v 80. 20. stoletja.<ref name="ayuntamiento">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/historia |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref><ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Cangas del Narcea |work=Vivir Asturias |url=https://cangas-del-narcea.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58656982/historia-cangas-narcea |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Veliko več najdb je iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega]] obdobja iz doline rek Narcea, Ibias in Eirrondu. Iz obdobja med ranim [[srednji vek|srednjim vekom]] in 10. stoletjem je bilo odkrito tudi malo najdb in zgodovinskih podatkov o današnji občini. V 10. in 11. stoletju so nastale [[fevdalizem|fevdalne]] posesti in so ustanovili majhne samostane v občini, ki so bili podružnice velikega samostana v Coriasu, ki so ga ustanovili grofovski družini Piñolo in Aldonza. Po legendah je [[Alfonz II. Asturijski]] v bližini Cangasa premegal [[Arabci|arabsko]] vojsko.<ref name="vivir" /> Cangas je omenjen prvič v 12. stoletju, v uradnih dokumentih oviedskega škofa Pelaya. Čeprav nekateri menijo, da je bila občina omenja že na koncu 9. in začetku 10. stoletja, toda te listine niso overjene. Prednik današnje občine je bilo mesto Cangas de Sierra, ki ga je ustanovil 1255 [[Alfonz X. Kastiljski]].<ref name="ayuntamiento" /> V poznem srednjem veku so različni veleposestniki posedovali Cangas in je tudi ljudstvo pogosto spreminjalo svoje bivališče, odvisno kdo je bil njihov zemljiški gospod. [[Alfonz XI. Kastiljski]] je zagotovil predpravice ljudstvu in samostanu v Coriasu, da zaustavi upadanje prebivalstva. V 14. in 15. stoletju so se različne plemniške družine bojevale za posesti v Cangasu. Na koncu je družina Quiñones pridobila pravice nad Cangasom.<ref name="ayuntamiento" /> Od 1553 je Cangas postal samostojna kraljevna občina. Pozneje je [[Filip II. Španski]] poskusil razlastiti posesti samostana v Coriasu (kar mu je uspelo v drugih občinah), kljub temu si je samostan ohranil večino svojih zemljišč. V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so dvakrat napadli občino ter so zažgali mestno hišo in arhiv. Po vojni so odvzeli zemljišča in druga blaga samostanu, ki je bil zapuščen v naslednjih trideset letih, dokler niso se vselili [[dominikanci]]. V tem času je bil Cangas gospodarsko in infrastrukturalno zaostala občina, ker ni bila izgrajena do mesta železniška proga, samo nekaj cest do Oviñane in Puenteja Nueva. Na koncu 19. stoletja se je začelo veliko izseljevanje predvsem v [[Argentina|Argentino]], v majhnem številu v [[Kuba|Kubo]]. Izseljenci v [[Buenos Aires]]u so ustanovili svoje društvo Središče Cangas del Narcea, ki še danes deluje. Od 60. 20. stoletja se je spremenila smer izseljevanja: takrat so se ljudje izseljevali predvsem v [[Švica|Švico]] in [[Francija|Francijo]]. [[Španska državljanska vojna]] se je izognila Cangasu, vendar so se [[Druga španska republika|republikanski]] [[gverilsko bojevanje|gverilci]] ugnezdili v bližnje gore po vojni in so se borili proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]]. V 50. 20. stoletja se je razvijalo rudarstvo v občini in so izkopali [[antracit]].<ref name="ayuntamiento" /> Danes je izkop v veliki meri upadel. == Geografija == Cangas del Narcea se nahaja na skalnatem, gorskem območju, kjer so doline ob reki Narcea zelo globoke. Reka Narcea ima več pritokov, zato je njen pretok vode 300 km³, kar je idealno za športni ribolov.<ref name="vivir2">{{navedi novice|title=Geografía de Cangas del Narcea |work=Vivir Asturias |url=https://cangas-del-narcea.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58656988/geografia-cangas-narcea |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Doline so na severovzhodnem in jugozahodnem delu zaprte zaradi gorá, zato je tukaj količina padavin sorazmerno majhna, predvsem v juliju in avgustu, zato so pogoste poletne suše. Območje med Tebongom in Cangasem dobi najmanj padavin. Na višjih območjih rastejo bukovi in hrastovi gozdovi, hkrati je veliko tis, jesenov in lešnikov ter so obsežna grmišča.<ref name="vivir2" /> Trije najvišji vrhi občine so Cuetu d'Arbas (2007 m), El Cabril (1925 m) in Caniechas (1924 m).<ref name="vivir2" /> Podnebje je kontinentalno. Splošna temperatura pozimi je lahko -10 stopinj, poleti je 30 stopinj (razen skrajnih kolebanj). V vsej Asturiji tukaj živi največ [[rjavi medved|kantabrijski rjavih medvedov]]. Nekoč so živeli v velikem številu tudi volkovi in je čeprav njihovo stanje upadlo, kljub temu še vedno velikokrat napadejo na domače živali.<ref name="vivir2" /> Bogato je stanje [[ujede|ujed]] kot [[Accipiter|skobcev]], [[kragulj]]ev, [[mali orel|malih orlov]], [[kačar]]jev, [[planinski orel|planinskih orlov]], [[Skobčja sova|skobčevk]].<ref name="vivir2" /> Včasih so opazili tudi [[Beloglavi jastreb|beloglavega jastreba]] in [[Egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]]. Nahajata se na območju dve vrsti jerebic: španska kotorna in navadna [[Jerebica (ptica)|jerebica]].<ref name="vivir2" /> V grmiščih so pogoste kune kot [[jazbec]], [[mala podlasica]], [[kuna zlatica]], [[kuna belica]], [[hermelin]], [[Navadni dihur|dihur]], [[vidra]].<ref name="vivir2" /> Posebnost živalstva v Cangasu je ženeta ([[asturijščina|asturijsko]] ''xeneta''). Reke so bogate s [[postrv]]mi. Najpomembnejši dvoživki sta močerad in Boscov pupek.<ref name="vivir2" /> V Muniellosu živi petnajst različnih vrst [[netopir]]jev, med njimi je posebnost [[veliki podkovnjak]], ki je dokaj redki na tem območju.<ref name="vivir2" /> == Gospodarstvo == Cangas del Narcea in [[Navia (Asturija)|Navia]] sta najpomembnejši gospodarski središči Zahodne Asturije. Leta 2025 je bilo 703 podjetjij in firm v občini (to je manj kot 2022).<ref>{{navedi novice|url=https://www.ine.es/jaxiT3/Datos.htm?t=4721 |title=Empresas por municipio y actividad principal |work=Instituto Nacional de Estadística |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Gospodarsko razvijanje se je začelo v prvi polovici 20. stoletja, ko je bila izgrajena javna razsvetljava in tudi kanalizacijsko omrežje. Mesto ponuja pomembne storitve na področju pravosodja, zdrastva, izobraževanja, trgovanja ipd., zato njegovo gospodarstvo vpliva tudi na obmejne pokrajine sosednje province Leon. Cangas je križišče, ki povezuje Asturijo, Leon in [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. Čeprav je rudarstvo (ki je nekoč v veliki meri prispevalo k razvijanju občine<ref name="ayuntamiento" />) še danes tudi pomembna gospodarska panoga, vendar je bilo gospodarstvo od začetka 21. stoletja razpršeno.<ref>{{navedi novice|first1=Ramón |last1=Muñiz |first2=Daniel |last2=Fernández |title=Batalla legal por el futuro de la minería en Narcea: 31 millones congelan la actividad en Rengos |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/batalla-legal-futuro-mineria-narcea-millones-congelan-20260902182018-nt.html |date=2.9.2026 |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Kmetijstvo in živinoreja sta še tudi pomembni panogi, kljub temu propadata. Da bi ohranili ti panogi, so začeli prehajati na organično pridelavo. Posebnost je vinogradništvo, ki je dokaj redko v Asturiji. Vina, ki so pridelovana v Cangasu, so dobila v zadnjih letih več priznanj. Intenzivno poteka razvijanje turizma, saj lahko bi bil Cangas primerna tarča turistov zaradi vinogradništva, naravnih lepot in takšnih kulturnih spomenikov kot samostan v Coriasu.<ref>{{navedi novice|title=Cangas de Narcea busca nuevas oportunidades en los negocios del vino y el turismo |work=Radiotelevisión del Principado de Asturias |url=https://www.rtpa.es/noticias-asturias:Cangas-de-Narcea-busca-nuevas-oportunidades-en-los-negocios-del-vino-y-el-turismo_111549881469.html |date=11.2.2019 |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == [[Barok|Baročna]] cerkev Svete Marije Magdalene je od 1982 sprejeta med narodne zgodovinske umetne spomenike. Sijajna je stavba samostana v Corasu, ki je tudi narodni zgodovinski spomenik. Bila je zgrajena v 14. stoletju, a svojo končno obliko je pridobila v 17. stoletju. V občini se nahaja veliko cerkev, ki so bile zgrajene v srednjem veku, v [[Romanska umetnost|romanskem slogu]]. Palača Omaña je bila zgrajena v 16. stoletju.<ref>{{navedi novice|title=Casa de Cultura "Palacio de Omaña" |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/casa-de-cultura |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Ostale palače v občini so gradili v 17. stoletju. Občina ima kar nekaj spomenikov iz modernega obdobja kot viseči most iz 70. stoletja, ki ga je gradil gradbenik José Gómez del Collado, spomenik rudarjev iz 1984 ali kip strelca iz 2002. V vaseh lahko najdemo veliko starih žitnic (v asturijščini se imenujejo [[horru]]), kleti, na pašnikih pa stara pastirska zatočišča, ki se imenujejo ''braña'' v asturijskem jeziku. Ima veliko tradicijo [[lončarstvo]]. Značilnost tukajšnjih posod, da so črne zaradi gline, ki jo lončarji izkopajo v okolici.<ref>{{navedi novice|title=Cerámica Negra de Llamas del Mouro, Artesanía en estado puro... |work=Ceramica Negras de Llamas del Mouro |url=https://www.ceramicanegraasturias.com/ |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> Irrondo de Besullo je znan o obrti pletarstva. Cangas je znan tudi o različnih športnih prireditvah kot o [[nogomet]]u in reli tekmovanjih.<ref>{{navedi novice|title=RALLYE DE CANGAS |work=Ayuntamiento de Cangas del Narcea |url=https://www.ayto-cnarcea.es/noticia/-/asset_publisher/a570a9f9818d/content/30-rallye-de-cangas |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|last=Palicio |first=Marcos |title=Cangas del Narcea, el municipio más extenso de Asturias y el vigésimo primero más grande de España |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/adelantados/2026/07/02/cangas-narcea-municipio-extenso-asturias-131930768.html |date=2.7.2026 |accessdate=3.9.2026 |language=es}} * {{navedi novice|title=Asociación Centro de Desarrollo Alto Narcea Muniellos |work=Red Asturiana de Desarrollo Rural |url=https://readerasturias.org/grupo-de-desarrollo/40/alto-narcea-muniellos |date= |accessdate=3.9.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] hcc4k8q55pytzl4fubsd81vixzl1s58 0 608404 6749937 6749477 2026-09-13T07:38:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749937 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | image_map = Map of Xueyantuo.png | map_caption = Ozemlje Šuejantuojev okoli leta 640 | conventional_long_name = Šuejantuo | common_name = Šuejantuojski kanat | era = [[srednji vek]] | government_type = plemenska zveza | common_languages = [[stara turščina]] | capital = [[Otuken]] | year_start = 628 | year_end = 723 (?–723 pod [[Drugi turški kaganat|Drugim turškim kaganatom]]) | religion = [[tengrizem]] | demonym = | p1 = Prvi turški kaganat | p2 = Vzhodni turški kaganat | p3 = | p4 = | p5 = | s1 = Dinastija Tang | s2 = Drugi turški kaganat | s3 = | s4 = | s5 = }} {{Infobox Chinese | title = Šuejantuo | c = 薛延陀 | p = Xuēyántuó | w = Hsüeh¹-yen²-tʻo² | mi = /ɕɥɛ⁵⁵ jɛn³⁵ tʰwɔ³⁵/ | mc = /siᴇt̚ jiᴇn dɑ/ }} '''Šuejantuoji''' ali '''Sir Tarduši''' so bili starodavno [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]] iz plemenske zveze [[Tjeleji|Tjelejev]]<ref>Wei Zheng in soavtorji. ''Book of Sui'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E9%9A%8B%E6%9B%B8/%E5%8D%B784#%E9%90%B5%E5%8B%92 vol. 84] (v kitajščini)</ref> in turških kaganatov v severovzhodni [[Azija|Aziji]]. Bili so vazali [[Gokturki|Gokturkov]] in kasneje v zvezi z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] nasprotniki [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]]. ==Imena== ===Šue=== Izraz Šue (薛) se je kot Šinli (薪犁) pojavil v 110. zvezku [[Sima Čjan]]ovih ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisih velikega zgodovinarja]]'', zatem pa nič več vse do 7. stoletja.<ref>Pulleyblank, "Central Asia and Non-Chinese Peoples of Ancient China", str. vii, 21–26.</ref><ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 370.</ref> Golden (2011) je predlagal, da staroturška oblika imena Šue (薛) – Sir, izhaja iz [[sanskrt]]ske besede Śrī, kar pomeni srečen, ugoden.<ref>{{cite book |last1=Golden |first1=Peter |title=Central Asia in World History |date= 2011 |publisher=Oxford University Press |location=Oxford |isbn=978-0199793174 |pages=37–38 |url=https://books.google.com/books?id=PtT5p-6V5FcC&pg=PA37}}</ref> === Jantuo=== Etimologija imena Jantuo (延陀) je predmet številnih razprav. Zahodni orientalisti so ga najprej identificirali s Tarduš, drugim delom imena kratkotrajnega kaganata Šuejantuo. Etnonim je torej mogoče rekonstruirati kot Sir-Tarduš.<ref>Theobald, Ulrich. (2013) [http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/syrtardush.html "Xueyantuo 薛延陀, Syr Tarduš"] for [http://www.chinaknowledge.de/ ChinaKnowledge.de – An Encyclopaedia on Chinese History, Literature and Art]</ref> Kitajski znanstveniki v Tolišu in Tardušu vidijo imena političnih organizacij ali okrožij.<ref>{{cite journal |journal=Archivum Eurasiae Medii Aevi|title=The Research on the Identification Between Tiele (鐵勒) and the Oghuric Tribes |author=Cheng Fangyi |pages= 83–84|url=https://www.academia.edu/4314856 }}</ref> Etnonim se tolmači tudi na več drugih načinov. ==Zgodovina== [[Slika:Epitaph cover, Zanabazar Museum, Ulaanbaatar, Mongolia.jpg|thumb|Epitaf Pugu Jituja, voditelja ljudstva Šuejantuo, ki je umrl leta 678]] [[Slika:Zanabazar Museum Tomb soldiers.jpg|thumb|Figurice konjenikov iz grobnice Pugu Jituja, voditelja Šuejantuojev]] [[Slika:Shoroon Dov artifacts, female and male attendants, Central Asian (possibly Sogdian) figurines (Zanabazar Museum).jpg|thumb|Keramični kipci iz Šoroon Dov kurgana, grobnice Pugu Jituja]] [[Slika:Shoroon_Bumbagar_tomb_mural,_7th_century_CE,_Mongolia.jpg|thumb|Freska iz grobnice [[Šoroon Bumbagar (grobnica)|Šoroon Bumbagar]]]] Šue in Jantuo sta bili sprva ločeni plemeni. ''[[Tongdian]]'', napisan med letoma 766 in 801, navaja: : ''"Šuejantuo je pleme, ki se je odcepilo od Tjelejev. V času [[Murong Džun]]a, cesarja [[Zgodnji Jan|Zgodnjega Jana]], se je Šjungnu Šanju s svojim plemenom, ki je štelo 35.000 ljudi, predal Zgodnjemu Janu. Jantuoji so verjetno njihovi potomci. S plemenom Šue [Jantuo] živijo v pomešani družbi. Od tod tudi ime Šuejantuo. Priimek kaganskega klana je Jilitu. Šuejantuoji so bili več generacij močan narod."''<ref>Du You. Tongdian. [https://zh.wikisource.org/zh/%E9%80%9A%E5%85%B8/%E5%8D%B7199#%E9%90%B5%E5%8B%92 Vol. 199]. "薛延陀，鐵勒之別部也，前燕慕容俊時，匈奴單于賀剌頭率部三萬五千來降，延陀蓋其後。與薛部雜居，因號薛延陀。可汗姓壹利吐氏，代為強族"</ref> Vladarji Šuejantuojev so trdili, da so se prvotno imenovali Šue (薛/偰) in da se je ime plemena spremenilo v Šuejantuo, potem ko so Šueji premagali Jantuoje in jih združili s svojim plemenom.<ref name=THY96>[http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm ''Tang Huiyao'', vol. 96] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071011093545/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/t10.htm |date=October 11, 2007 }}</ref><ref>Jiu Tangshu, [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B vol. 199. Lower Part]</ref> Po [[Idi kagan]]u so Šuejantuoji ustanovili kratkotrajni kaganat pod vodstvom [[Jinču kagan]]a, njegovega sina [[Duomi kagan]]a in nečaka [[Jitevuši kagan]]a, ki se je sčasoma predal dinastiji Tang. Leta 605 je Šuejantuoje napadel [[Zahodni turški kaganat]] pod vodstvom [[Hešana kagan]]a. Posledično so Šuejantuoji zapustili Zahodni turški kaganat in ustanovili lasten kaganat pod vodstvom [[Jagmurčin Baga kagan]]a iz plemena [[Kibi]] in obdržali nadzor in dohodek od [[Turpan|turpan]]skega dela [[Svilna pot|svilne poti]]. Kasneje je bil šujantuojski poglavar Išbara postavljen za nižjega "kagana sedmih plemen". Leta 610 se je [[Šeguj kagan]] (vladal 610–617) povzpel na zahodnoturški prestol. Naslednji zahodni turški vladar [[Tong jabgu kagan]] (vladal 618–628) je priključil vseh sedem plemen konfederacije Tjele pod vodstvom Šuejantuojev, vključno z Ujguri, Bajirkuji, Adizi, Tongraji, Buguji in Barsili. Leta 627 so Šuekantuoji vdrli na ozemlje [[Vzhodni turški kaganat|Vzhodnega turškega kaganata]], premagali njegovo vojsko pod poveljstvom [[Jukuk šad]]a, sina vladajočega [[Ilig kagan]]a, in se naselil v dolini reke Tola v severni [[Mongolija|Mongoliji]]. Po zmagi je se ujgurski voditelj Jaoluoge Pusa osamosvojil in se odcepil od plemenske zveze. Leta 629 pa se je Šuejantuo Jinan erkin razglasil za [[Jinču kagan]]a novega Šuejantuojskega kaganata. Dinastija Tang je novi kaganat hitro prepoznala kot protiutež Vzhodnemu turškemu kaganatu.<ref>Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), str. 1-14, 1-15</ref> Povišanje Jinana na kaganski prestol je bila izvedena s podporo dvora dinastije Tang, ki jo je zanimalo predvsem dokončno razkosanje turške države, ki je bila vir številnih konfliktov na njenih severnih mejah.<ref>Zuev (2004), str. 1-19</ref> Ogromen Šuejantuojski kaganat, ki se je raztezal od gorovja [[Altaj]] do puščave [[Gobi]], je v 630. letih zagotovil vojaško pomoč dinastiji Tang proti [[Tatari|Tatarom]]. ===Pohod cesarja Tajdzonga proti Vzhodnemu turškemu kaganatu=== 27. marca 630 se je Šuejantuo povezal z dinastijo Tang in skupaj z njo v gorovju Jin premagal Vzhodni turški kaganat. [[Ilig kagan]] je pobegnil, a ga je njegov podrejeni kagan 2. maja izročil Tangu.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 362, 388–389, 430.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,651–11,654 (Vol. 46).</ref> Potem ko je Tang premagal vzhodne Gokturke, je Šuejantuo dejansko prevzel oblast nad ozemljem vzhodnih Gokturkov. Včasih je bil porejen dinastiji Tang, včasih pa se je vojskoval z njo in kasnejšim [[Čelebi kan|Čelebi kanom]], ki ga je podpirala dinastija Tang. Leta 632 so Šuejantuo odbil vojsko kagana [[Si jabgu kagan]]a iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] in nato podjarmil [[Karluki|Karluke]] iz porečja Ulungurja in Irtiša in nato še [[Jenisejski Kirgizi|Jenisejske Kirgize]]. Leta 634 je z oblasti izrinil Dubu kagana, enega od svojih tekmecev, ki je vladal večjemu delu vzhodne polovice Zahodnega turškega kaganata. Dubu kagan je pobegnil v dinastijo Tang.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 414–415.</ref> Sledilo je obdobje prijateljskih odnosov z dinastijo Tang, ki je trajalo do leta 639, ko so Gokturki pod vodstvom Ašine Džješešuaja, ki ga je cesar Tanga zaničeval, načrtovali napad na prestolnico Tanga. Džješešuaj se je povezal s svojim nečakom Ašina Heluohujem in ga 19. maja izbral za vodjo napada. Napad ni uspel in več kot 40 upornikov je bilo usmrčenih. Heluohuju so prizanesli in ga izgnali na skrajni jug cesarstva.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 438–439.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11,784–11,785 (Vol. 46).</ref> Po tem incidentu je bil 13. avgusta izdan odlok, s katerim so bili vsi Gokturki severno od reke Ordos deportirani. Vzhodni turški kaganat je postal zaporno ozemlje dinastije Tang, ki naj bi odvračalo Šuejantuoje od ozemeljskih zahtev na zahodu. Gokturško plemstvo je za svojega vladarja izbralo Čelebi kana. Zarota je propadla, saj Čelebi kan ni uspel zbrati svojega ljudstva, ker je veliko njegovih plemen do leta 644 po vrsti neuspešnih vdorov Šuenajtuojev, ki jih je podpirala dinastija Tang, pobegnilo na jug. Porazi vojsk dinastije Tang so povzročili, da so njihovi zavezniki izgubili zaupanje vanjo. Kriza se je naslednje leto še poglobila, ko je znotraj klana prišlo do državnega udara. ===Tajdzongov pohod proti Šuejantuoju=== 1. avgusta 646 so Šuejantuo premagali Ujguri in dinastija Tang. Šuejantuojskega kagana [[Duomi kagan|Duomija]] so Ujguri ubili. Armada Tanga pod poveljstvom generala Li Daodzonga, kneza Džjengšija, je dokončno strla vojsko Šuejantuojev. Zadnji kagan Šuejantuoja, [[Jitevuši kagan]], se je predal.<ref>Bo Yang, ''Outlines of the History of the Chinese'' (中國人史綱), vol. 2, str. 512.</ref> Zadnji ostanki Šuejantuojev so bili uničeni dve leti pozneje, 15. septembra 648.<ref>Duan, "Dingling, Gaoju and Tiele", str. 416–430, 463.</ref><ref>Bo Yang, "Zizhi Tongjian", str. 11, 786 ,788, 945, 990 (Vol. 47).</ref> Klan Sir se je kasneje ponovno pojavil kot Alti Sir - Šest plemen Sirov, podložnik vladarja [[Bilge kagan]]a iz [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]].<ref>[https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Khagan inscription] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220204163547/https://bitig.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 |date=2022-02-04 }}, line 1 at [https://bitig.kz/?lang=e Türik Bitig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210429101915/https://bitig.kz/?lang=e |date=2021-04-29 }}</ref><ref>Ergin, Muharrem (1980). ''Orhun Abideleri'' (in Turkish). İstanbul: Boğaziçi Yayınları. str. 33, 52</ref> Ena od spornih domnev pravi, da so bili Šest plemen Sirov predhodniki [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Klyashtorny, Sergey (2005). "The Polovcian Problems (II): Qipčaqs, Comans, and Polovcians". ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae''. 58 (3): 243</ref> Razmerje Šuejantuojev kasnejšimi Turki [[Šatuoji]] je sporno. Epitaf vodje Šatuojev [[Li Kejong]]a navaja, da je bil prednik njegovega klana ''"Jidu, gospodar dežele Šuejantuo, neprekosljiv general"''. Kitajski kronisti so sledili izvoru Šatuojev do poglavarja [[Tjeleji|Tjelejev]] z imenom *Bajar<ref>Xue Juzheng. ''Old History of the Five Dynasties'', vol. 25</ref> ~ *Bajirku<ref>Ouyang Xiu. ''Historical Records of the Five Dynasties/Xin Wudaishi'', vol. 4</ref> ali do zahodnoturških Čujuev, ki se pogosto identificirajo s [[Čigili]].<ref>Ouyang Xiu. ''Xin Wudaishi'', vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref><ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 62–63|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14 |access-date= 2020-05-13 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> ===Kagani Šuejantuoja=== * [[Idi kagan]] (也咥可汗) (?–628?) * [[Jinču kagan]] (真珠可汗) (628–645) * [[Duomi kagan]] (多彌可汗) (645–646) * [[Jitevuši kagan]] (伊特勿失可汗) (646) ===Pod Drugim turškim kaganatom=== * [[Kuli čorjev napis|Kuli čor]] (?–ok. 723)<ref>Ercilasun, (1985), str. 59</ref><ref>Hatice Şirin, (2016), ''Bombogor Inscription: Tombstone of a Turkic Qunčuy ("Princess")'', str. 6</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Bo Yang. ''Modern Chinese Edition of Zizhi Tongjian (Vol. 45)''. Taipei: Yuan-Liou Publishing Co. Ltd {{ISBN|957-32-0868-7}}. * Duan Lianqin (1988a). ''Xueyantuo During the Period of Sui and Tang''. Xi'an: Sanqin Press. {{ISBN|7-80546-024-8}}. * Duan Lianqin (1988b). ''Dingling, Gaoju and Tiele''. Shanghai: Shanghai People's Press. {{ISBN|7-208-00110-3}}. * ''[[Nova knjiga Tanga|New Book of Tang]]'', vol. 217, part 3 [https://web.archive.org/web/20071011103639/http://ef.cdpa.nsysu.edu.tw/ccw/02/ntan23.htm]. * ''Zizhi Tongjian'', vols. [[:zh:s:資治通鑑/卷192|192]], [[:zh:s:資治通鑑/卷193|193]], [[:zh:s:資治通鑑/卷194|194]], [[:zh:s:資治通鑑/卷195|195]], [[:zh:s:資治通鑑/卷196|196]], [[:zh:s:資治通鑑/卷197|197]], [[:zh:s:資治通鑑/卷198|198]], [[:zh:s:資治通鑑/卷199|199]]. * Zuev Yu.A. "Xueyantuo Khaganate and Kimeks. ([A Contribution] to Turkic ethnogeography of Central Asia in the middle of 7th century)" in ''Shygys'', Oriental Studies Institute, Almaty (2004), No 1 pp 11–21, No 2 pp 3–26 (in Russian) * Zuev Yu.A., ''Horse Tamgas from Vassal Princedoms'' (Translation of Chinese composition "Tanghuyao" of 8-10th centuries), Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, (In Russian) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šuejantuo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 620. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 720. letih]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] h9sexkb3lstilmmtpklu06wu514fvx5 0 608555 6749973 6749366 2026-09-13T10:11:49Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Grabenski (plemiška rodbina)]] 6749973 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grabenski (plemiška rodbina)]] kgnrwdiskpxzgj7fxksr7b7d29xlgoj 1 608556 6749976 6749368 2026-09-13T10:12:19Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Grabenski (plemiška rodbina)]] 6749976 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Grabenski (plemiška rodbina)]] t3xuyka9sk0wmoklxq2itv2wu3yl8qe 0 608594 6749706 6749485 2026-09-12T16:46:48Z Marko3 1829 6749706 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''United by Music'' | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Resni načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša Special Broadcasting Service (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je Bhutan Broadcasting Service (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajska, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Sklici == {{sklici}} b3bnsf95too5xzn9l8kiaed3fdmypx2 6749794 6749706 2026-09-12T19:10:43Z Marko3 1829 6749794 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Resni načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša Special Broadcasting Service (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je Bhutan Broadcasting Service (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajska, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Sklici == {{sklici}} 1czq2qn06mfb6joos9tmlbumv0vqg12 6749806 6749794 2026-09-12T19:20:21Z Marko3 1829 6749806 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Resni načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša Special Broadcasting Service (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je Bhutan Broadcasting Service (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajska, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == Evropska radiodifuzna zveza je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico tistega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš iz Kambodže, Kitajske, Hong Konga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvaba, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> The contest was subsequently postponed several times and ultimately never materialised.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> In March 2016, the EBU began development on an adaptation of the Eurovision Song Contest for the region with [[Special Broadcasting Service]] (SBS).<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS was working on the project with its production partner Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> The first contest was scheduled to be held in Australia in 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> The official name of the competition was revealed to be Eurovision Asia Song Contest (or simply Eurovision Asia) in August 2017.<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> By May, Australia, Hong Kong and Singapore had shown interest in hosting the first edition of the contest.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> The Singaporean government put forward [[Singapore dollar|S$]]4 million to host the event, while the city of [[Sydney]] and the state of [[New South Wales]] said they would invest in hosting.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> The city council of [[Gold Coast, Queensland|Gold Coast]] claimed in November 2018 that the first contest would take place at the [[Gold Coast Convention and Exhibition Centre]] from 30 November to 7 December 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> In May 2021, it was confirmed that SBS had shelved the project.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> SBS's plans from May 2016 were for one broadcaster from each country in the Asia-Pacific region to be eligible to compete, meaning there would be a maximum of 68 participants.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Membership in the [[Asia-Pacific Broadcasting Union]] (ABU) would not be a requirement for participation.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> By March 2019, the broadcasters from ten countries had confirmed their intention to participate: Australia, China, Japan, Kazakhstan, Maldives, New Zealand, Papua New Guinea, Solomon Islands, South Korea and Vanuatu.<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> SBS confirmed its participation, while China, Japan and South Korea were named as potential participants.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> In May 2025, the [[Bhutan Broadcasting Service]] (BBS) confirmed its intention to participate in Eurovision Asia, stating that the inaugural contest would be held in [[Bangkok]], Thailand, with 18 countries participating.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> On 24 June, the EBU published its Brand Impact Report for the Eurovision Song Contest, listing an adaptation in Asia-Pacific as under "ongoing development".<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> In August, the location was instead stated by BBS as [[Mumbai]], India, as it began organising a national selection titled {{lang|dz-Latn|[[Druk Dra 2026|Druk Dra]]}} that same month to select its entry.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Additionally, [[Ho Chi Minh City Television]] (HTV), which serves Vietnam's [[Ho Chi Minh City]] area, had initially allocated a timeslot for a programme titled ''Eurovision Asia'' on 31 August.<ref name="Aussievision: Happen" /> On 28 August, [[Martin Green (producer)|Martin Green]], director of the Eurovision Song Contest, stated that "no plans have been confirmed or announced to date" for the contest in Asia-Pacific, further clarifying that {{lang|dz-Latn|Druk Dra}} was taken off air and deleted from online platforms at the request of the EBU's partners.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> In November, Marcus Tang was hired by Voxovation to serve as "Managing Director Asia".<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> On 15 December, [[Christer Björkman]], Head of Music and Founder at Voxovation, stated in the ''Eurovision Uncovered'' podcast that Eurovision Asia was ongoing "intensive preparations", with hopes of a public reveal "quite soon".<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> In an interview, Green said that the national broadcasters in Asia-Pacific appreciated the contest as a way of giving a chance to national pop stars, portraying it as a "no-brainer". The name "Eurovision" was included in the title, despite the event consisting of Asian-Pacific participants, at the request of the prospective participating broadcasters.<ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 4uw6eivmz4pjory9u8mug9qm8u5jkhi 6749809 6749806 2026-09-12T19:22:19Z Marko3 1829 /* Ozadje */ 6749809 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Resni načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša Special Broadcasting Service (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je Bhutan Broadcasting Service (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajska, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == Evropska radiodifuzna zveza je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hong Konga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli. In March 2016, the EBU began development on an adaptation of the Eurovision Song Contest for the region with [[Special Broadcasting Service]] (SBS).<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS was working on the project with its production partner Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> The first contest was scheduled to be held in Australia in 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> The official name of the competition was revealed to be Eurovision Asia Song Contest (or simply Eurovision Asia) in August 2017.<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> By May, Australia, Hong Kong and Singapore had shown interest in hosting the first edition of the contest.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> The Singaporean government put forward [[Singapore dollar|S$]]4 million to host the event, while the city of [[Sydney]] and the state of [[New South Wales]] said they would invest in hosting.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> The city council of [[Gold Coast, Queensland|Gold Coast]] claimed in November 2018 that the first contest would take place at the [[Gold Coast Convention and Exhibition Centre]] from 30 November to 7 December 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> In May 2021, it was confirmed that SBS had shelved the project.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> SBS's plans from May 2016 were for one broadcaster from each country in the Asia-Pacific region to be eligible to compete, meaning there would be a maximum of 68 participants.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Membership in the [[Asia-Pacific Broadcasting Union]] (ABU) would not be a requirement for participation.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> By March 2019, the broadcasters from ten countries had confirmed their intention to participate: Australia, China, Japan, Kazakhstan, Maldives, New Zealand, Papua New Guinea, Solomon Islands, South Korea and Vanuatu.<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> SBS confirmed its participation, while China, Japan and South Korea were named as potential participants.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> In May 2025, the [[Bhutan Broadcasting Service]] (BBS) confirmed its intention to participate in Eurovision Asia, stating that the inaugural contest would be held in [[Bangkok]], Thailand, with 18 countries participating.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> On 24 June, the EBU published its Brand Impact Report for the Eurovision Song Contest, listing an adaptation in Asia-Pacific as under "ongoing development".<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> In August, the location was instead stated by BBS as [[Mumbai]], India, as it began organising a national selection titled {{lang|dz-Latn|[[Druk Dra 2026|Druk Dra]]}} that same month to select its entry.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Additionally, [[Ho Chi Minh City Television]] (HTV), which serves Vietnam's [[Ho Chi Minh City]] area, had initially allocated a timeslot for a programme titled ''Eurovision Asia'' on 31 August.<ref name="Aussievision: Happen" /> On 28 August, [[Martin Green (producer)|Martin Green]], director of the Eurovision Song Contest, stated that "no plans have been confirmed or announced to date" for the contest in Asia-Pacific, further clarifying that {{lang|dz-Latn|Druk Dra}} was taken off air and deleted from online platforms at the request of the EBU's partners.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> In November, Marcus Tang was hired by Voxovation to serve as "Managing Director Asia".<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> On 15 December, [[Christer Björkman]], Head of Music and Founder at Voxovation, stated in the ''Eurovision Uncovered'' podcast that Eurovision Asia was ongoing "intensive preparations", with hopes of a public reveal "quite soon".<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> In an interview, Green said that the national broadcasters in Asia-Pacific appreciated the contest as a way of giving a chance to national pop stars, portraying it as a "no-brainer". The name "Eurovision" was included in the title, despite the event consisting of Asian-Pacific participants, at the request of the prospective participating broadcasters.<ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ae7eb1jz52f8o7xbuahqqsxy4x9bvjo 6749825 6749809 2026-09-12T19:43:22Z Marko3 1829 6749825 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Resni načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša Special Broadcasting Service (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je Bhutan Broadcasting Service (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajska, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS odložil projekt.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> SBS's plans from May 2016 were for one broadcaster from each country in the Asia-Pacific region to be eligible to compete, meaning there would be a maximum of 68 participants.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Membership in the [[Asia-Pacific Broadcasting Union]] (ABU) would not be a requirement for participation.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> By March 2019, the broadcasters from ten countries had confirmed their intention to participate: Australia, China, Japan, Kazakhstan, Maldives, New Zealand, Papua New Guinea, Solomon Islands, South Korea and Vanuatu.<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> SBS confirmed its participation, while China, Japan and South Korea were named as potential participants.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> In May 2025, the [[Bhutan Broadcasting Service]] (BBS) confirmed its intention to participate in Eurovision Asia, stating that the inaugural contest would be held in [[Bangkok]], Thailand, with 18 countries participating.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> On 24 June, the EBU published its Brand Impact Report for the Eurovision Song Contest, listing an adaptation in Asia-Pacific as under "ongoing development".<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> In August, the location was instead stated by BBS as [[Mumbai]], India, as it began organising a national selection titled {{lang|dz-Latn|[[Druk Dra 2026|Druk Dra]]}} that same month to select its entry.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Additionally, [[Ho Chi Minh City Television]] (HTV), which serves Vietnam's [[Ho Chi Minh City]] area, had initially allocated a timeslot for a programme titled ''Eurovision Asia'' on 31 August.<ref name="Aussievision: Happen" /> On 28 August, [[Martin Green (producer)|Martin Green]], director of the Eurovision Song Contest, stated that "no plans have been confirmed or announced to date" for the contest in Asia-Pacific, further clarifying that {{lang|dz-Latn|Druk Dra}} was taken off air and deleted from online platforms at the request of the EBU's partners.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> In November, Marcus Tang was hired by Voxovation to serve as "Managing Director Asia".<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> On 15 December, [[Christer Björkman]], Head of Music and Founder at Voxovation, stated in the ''Eurovision Uncovered'' podcast that Eurovision Asia was ongoing "intensive preparations", with hopes of a public reveal "quite soon".<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> In an interview, Green said that the national broadcasters in Asia-Pacific appreciated the contest as a way of giving a chance to national pop stars, portraying it as a "no-brainer". The name "Eurovision" was included in the title, despite the event consisting of Asian-Pacific participants, at the request of the prospective participating broadcasters.<ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} j1nw4sijurft0qriaipir9ygabo3ffa 6749826 6749825 2026-09-12T19:48:49Z Marko3 1829 6749826 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Resni načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša Special Broadcasting Service (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je Bhutan Broadcasting Service (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajska, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> SBS je potrdil svojo udeležbo, medtem ko so Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo navedli kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> In May 2025, the [[Bhutan Broadcasting Service]] (BBS) confirmed its intention to participate in Eurovision Asia, stating that the inaugural contest would be held in [[Bangkok]], Thailand, with 18 countries participating.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> On 24 June, the EBU published its Brand Impact Report for the Eurovision Song Contest, listing an adaptation in Asia-Pacific as under "ongoing development".<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> In August, the location was instead stated by BBS as [[Mumbai]], India, as it began organising a national selection titled {{lang|dz-Latn|[[Druk Dra 2026|Druk Dra]]}} that same month to select its entry.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Additionally, [[Ho Chi Minh City Television]] (HTV), which serves Vietnam's [[Ho Chi Minh City]] area, had initially allocated a timeslot for a programme titled ''Eurovision Asia'' on 31 August.<ref name="Aussievision: Happen" /> On 28 August, [[Martin Green (producer)|Martin Green]], director of the Eurovision Song Contest, stated that "no plans have been confirmed or announced to date" for the contest in Asia-Pacific, further clarifying that {{lang|dz-Latn|Druk Dra}} was taken off air and deleted from online platforms at the request of the EBU's partners.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> In November, Marcus Tang was hired by Voxovation to serve as "Managing Director Asia".<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> On 15 December, [[Christer Björkman]], Head of Music and Founder at Voxovation, stated in the ''Eurovision Uncovered'' podcast that Eurovision Asia was ongoing "intensive preparations", with hopes of a public reveal "quite soon".<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> In an interview, Green said that the national broadcasters in Asia-Pacific appreciated the contest as a way of giving a chance to national pop stars, portraying it as a "no-brainer". The name "Eurovision" was included in the title, despite the event consisting of Asian-Pacific participants, at the request of the prospective participating broadcasters.<ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 6f0zd4c9bkznntzhwe87hlfjd3fdhgr 6749834 6749826 2026-09-12T20:10:05Z Marko3 1829 /* Ozadje */ 6749834 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Resni načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša Special Broadcasting Service (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je Bhutan Broadcasting Service (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajska, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.<ref name="Aussievision: Happen" /> [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> Novembra je družba Voxovation zaposlilo Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> On 15 December, [[Christer Björkman]], Head of Music and Founder at Voxovation, stated in the ''Eurovision Uncovered'' podcast that Eurovision Asia was ongoing "intensive preparations", with hopes of a public reveal "quite soon".<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> In an interview, Green said that the national broadcasters in Asia-Pacific appreciated the contest as a way of giving a chance to national pop stars, portraying it as a "no-brainer". The name "Eurovision" was included in the title, despite the event consisting of Asian-Pacific participants, at the request of the prospective participating broadcasters.<ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} sx0uv7wae5qdcmtfy7k0d9euuwp0mw4 6749837 6749834 2026-09-12T20:17:46Z Marko3 1829 6749837 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''Eurovision Song Contest Asia''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale kot predstavnice svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 v prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša Channel 3. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Resni načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša Special Broadcasting Service (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je Bhutan Broadcasting Service (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajska, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.<ref name="Aussievision: Happen" /> [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> Novembra so pri družbi Voxovation zaposlili Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> Christer Björkman, glasbeni direktor in ustanovitelj podjetja Voxovation, je 15. decembra 2025 v podkastu ''Eurovision Uncovered'' povedal, da za projekt ''Eurovision Asia'' potekajo »intenzivne priprave« in da upajo na njegovo javno predstavitev »dokaj kmalu«.<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> V intervjuju je Green dejal, da nacionalne radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji tekmovanje ocenjujejo kot priložnost za uveljavitev domačih pop zvezdnikov, zato je bila odločitev zanj povsem samoumevna. Prav tako je dejal, da je v imenu izbora na željo sodelujočih radiotelevizijskih hiš ohranjeno ime »Evrovizija«, čeprav je izbor načrtovan za azijsko-pacifiške države. <ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} my9rir3jpnczg2bwknzf2ygllj1v0hy 6749845 6749837 2026-09-12T20:48:40Z Marko3 1829 6749845 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''''Eurovision Song Contest Asia''''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale s predstavniki svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 na prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša ''Channel 3''. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša ''Special Broadcasting Service'' (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajsko, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.<ref name="Aussievision: Happen" /> [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> Novembra so pri družbi Voxovation zaposlili Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> Christer Björkman, glasbeni direktor in ustanovitelj podjetja Voxovation, je 15. decembra 2025 v podkastu ''Eurovision Uncovered'' povedal, da za projekt ''Eurovision Asia'' potekajo »intenzivne priprave« in da upajo na njegovo javno predstavitev »dokaj kmalu«.<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> V intervjuju je Green dejal, da nacionalne radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji tekmovanje ocenjujejo kot priložnost za uveljavitev domačih pop zvezdnikov, zato je bila odločitev zanj povsem samoumevna. Prav tako je dejal, da je v imenu izbora na željo sodelujočih radiotelevizijskih hiš ohranjeno ime »Evrovizija«, čeprav je izbor načrtovan za azijsko-pacifiške države. <ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} Kategorija:Pesem Evrovizije jy3h4rvcxeu6cy9fgagc07iobftzw2q 6749846 6749845 2026-09-12T20:51:24Z Marko3 1829 6749846 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|the Eurovision Asia Song Contest}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''''Eurovision Song Contest Asia''''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale s predstavniki svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 na prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša ''Channel 3''. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša ''Special Broadcasting Service'' (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajsko, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.<ref name="Aussievision: Happen" /> [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> Novembra so pri družbi Voxovation zaposlili Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> Christer Björkman, glasbeni direktor in ustanovitelj podjetja Voxovation, je 15. decembra 2025 v podkastu ''Eurovision Uncovered'' povedal, da za projekt ''Eurovision Asia'' potekajo »intenzivne priprave« in da upajo na njegovo javno predstavitev »dokaj kmalu«.<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> V intervjuju je Green dejal, da nacionalne radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji tekmovanje ocenjujejo kot priložnost za uveljavitev domačih pop zvezdnikov, zato je bila odločitev zanj povsem samoumevna. Prav tako je dejal, da je v imenu izbora na željo sodelujočih radiotelevizijskih hiš ohranjeno ime »Evrovizija«, čeprav je izbor načrtovan za azijsko-pacifiške države. <ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} Kategorija:Pesem Evrovizije i36mxd50h5gebb2uoz8belt5m254jc4 6749982 6749846 2026-09-13T10:53:22Z Marko3 1829 6749982 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''''Eurovision Song Contest Asia''''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale s predstavniki svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 na prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša ''Channel 3''. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša ''Special Broadcasting Service'' (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajsko, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.<ref name="Aussievision: Happen" /> [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> Novembra so pri družbi Voxovation zaposlili Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> Christer Björkman, glasbeni direktor in ustanovitelj podjetja Voxovation, je 15. decembra 2025 v podkastu ''Eurovision Uncovered'' povedal, da za projekt ''Eurovision Asia'' potekajo »intenzivne priprave« in da upajo na njegovo javno predstavitev »dokaj kmalu«.<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> V intervjuju je Green dejal, da nacionalne radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji tekmovanje ocenjujejo kot priložnost za uveljavitev domačih pop zvezdnikov, zato je bila odločitev zanj povsem samoumevna. Prav tako je dejal, da je v imenu izbora na željo sodelujočih radiotelevizijskih hiš ohranjeno ime »Evrovizija«, čeprav je izbor načrtovan za azijsko-pacifiške države. <ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} Kategorija:Pesem Evrovizije jy3h4rvcxeu6cy9fgagc07iobftzw2q 6749983 6749982 2026-09-13T10:54:08Z Marko3 1829 6749983 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''''Eurovision Song Contest Asia''''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale s predstavniki svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 na prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša ''Channel 3''. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša ''Special Broadcasting Service'' (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajsko, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.<ref name="Aussievision: Happen" /> [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> Novembra so pri družbi Voxovation zaposlili Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> Christer Björkman, glasbeni direktor in ustanovitelj podjetja Voxovation, je 15. decembra 2025 v podkastu ''Eurovision Uncovered'' povedal, da za projekt ''Eurovision Asia'' potekajo »intenzivne priprave« in da upajo na njegovo javno predstavitev »dokaj kmalu«.<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> V intervjuju je Green dejal, da nacionalne radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji tekmovanje ocenjujejo kot priložnost za uveljavitev domačih pop zvezdnikov, zato je bila odločitev zanj povsem samoumevna. Prav tako je dejal, da je v imenu izbora na željo sodelujočih radiotelevizijskih hiš ohranjeno ime »Evrovizija«, čeprav je izbor načrtovan za azijsko-pacifiške države. <ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Pesem Evrovizije]] r2ldkkeypuq8aowtnuzusjo4fse8ly9 6749987 6749983 2026-09-13T10:55:53Z Marko3 1829 6749987 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''''Eurovision Song Contest Asia''''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale s predstavniki svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 na prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša ''Channel 3''. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša ''Special Broadcasting Service'' (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajsko, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.<ref name="Aussievision: Happen" /> [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> Novembra so pri družbi Voxovation zaposlili Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> Christer Björkman, glasbeni direktor in ustanovitelj podjetja Voxovation, je 15. decembra 2025 v podkastu ''Eurovision Uncovered'' povedal, da za projekt ''Eurovision Asia'' potekajo »intenzivne priprave« in da upajo na njegovo javno predstavitev »dokaj kmalu«.<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> V intervjuju je Green dejal, da nacionalne radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji tekmovanje ocenjujejo kot priložnost za uveljavitev domačih pop zvezdnikov, zato je bila odločitev zanj povsem samoumevna. Prav tako je dejal, da je v imenu izbora na željo sodelujočih radiotelevizijskih hiš ohranjeno ime »Evrovizija«, čeprav je izbor načrtovan za azijsko-pacifiške države. <ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evrovizija]] 4l5413ya39sompbsmbeyza5bfv740h0 6749994 6749987 2026-09-13T11:39:02Z Marko3 1829 6749994 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox song contest | name = Izbor za Pesem Evrovizije Azije | year = 2026 | logo = | alt = | theme = ''Povezani z glasbo'' <br> (angl. ''United by Music'') | final = 14. november 2026 | venue = IdeaLive<br>[[Bangkok]], Tajska | organiser = Voxovation | execsupervisor = Marcus Tang | execproducer = {{Ubl|Assaf Blecher|Anders Lenhoff|Lee Smithurst|[[Christer Björkman]]}} | host_broadcaster = [[Channel 3 (Tajska)|Channel 3]] | director = | producer = S2O Productions | presenters = | entries = 11 | debut = {{unbulleted list|{{Esc|Bangladesh|a}}|{{Esc|Bhutan|a}}|{{Esc|Cambodia|a}}|{{Esc|Laos|a}}|{{Esc|Malaysia|a}}|{{Esc|Mongolia|a}}|{{Esc|Nepal|a}}|{{Esc|Philippines|a}}|{{Esc|South Korea|a}}|{{Esc|Thailand|a}}|{{Esc|Vietnam|a}}}} | return = | nonreturn = | vote = | winner = | prev_year = | next_year = | Blue = y | Blue2 = Sodelujoče države }}'''Izbor za Pesem Evrovizije Azije'''<ref>{{Navedi splet |date=4. 8. 2026 |title=Prvič v zgodovini: Svet bo lahko odločal o pesmih za Eurovision Asia 2026 |url=https://evrovizija.com/prvic-v-zgodovini-svet-bo-lahko-odlocal-o-pesmih-za-eurovision-asia/ |access-date=12. 9. 2026}}</ref> (angl. '''''Eurovision Song Contest Asia''''' ('''ESCA''')<ref>{{Cite web |last=Leong |first=Adeline |date=2026-04-01 |title="We Don't Need It" Critics Call To Boycott Eurovision Asia |url=https://www.therakyatpost.com/news/2026/04/01/we-dont-need-it-critics-call-to-boycott-eurovision-asia/ |access-date=2026-04-01 |website=[[The Rakyat Post]] |language=en}}</ref>) je prihajajoče mednarodno glasbeno tekmovanje, zasnovano po vzoru [[Pesem Evrovizije|Pesmi Evrovizije]], na katerem bodo radiotelevizijske hiše iz azijsko-pacifiške regije tekmovale s predstavniki svojih držav. Prva izvedba, ki jo organizira družba Voxovation na podlagi licence [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze]] (EBU), producira pa jo S2O Productions, bo potekala 14. novembra 2026 na prizorišču IdeaLive v [[Bangkok|Bangkoku]] na [[Tajska|Tajskem]]; gostiteljica dogodka bo televizijska hiša ''Channel 3''. Na tekmovanju bodo sodelovale radiotelevizijske hiše iz enajstih držav. Načrti za prilagoditev Pesmi Evrovizije za azijsko-pacifiško regijo so se začeli leta 2008. Leta 2016 je projekt prevzela avstralska medijska hiša ''Special Broadcasting Service'' (SBS), ki je v sodelovanju z družbo Blink TV in EBU-jem razvila različico formata s ciljem, da bi ta prvič zaživela leta 2019. SBS je projekt leta 2021 opustil, pozneje pa ga je prevzela družba Voxovation, ustanovljena za razvoj prilagojenega evrovizijskega formata na različnih območjih na podlagi licence EBU. Nadaljnjih informacij ni bilo vse do leta 2025, ko je ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) predvajal tekmovanje z naslovom ''Druk Dra'', namenjeno izboru predstavnika za Izbor za Pesem Evrovizije Azije, preden je Voxovation od omenjene medijske hiše zahteval ustavitev projekta. 31. marca 2026 sta EBU in Voxovation uradno napovedala tekmovanje, pri čemer so za gostiteljico izbrali Tajsko, prvotni seznam desetih sodelujočih držav pa se je avgusta 2026 razširil na enajst. == Ozadje == [[Evropska radiodifuzna zveza]] je septembra 2008 objavila namero za izvedbo evrovizijskega izbora za azijsko-pacifične države, ki naj bi prvič potekal v letu 2009.<ref name=":0">{{Cite news |date=2008-09-19 |title=Asian 'Eurovision' to take place |url=https://www.abc.net.au/news/2008-09-19/asian-eurovision-to-take-place/515172 |access-date=2026-03-29 |work=[[ABC News (Australia)]]}}</ref> Marca 2009 so objavili naziv izbora, ''Naš zvok – azijsko-pacifično glasbeno tekmovanje'' oziroma v angleščini ''Our Sound – The Asia Pacific Song Contest'', izvedba pa je bila načrtovana za drugo polovico istega leta.<ref>{{Cite web |date=2009-03-04 |title=Our Sound™ – The Asia-Pacific Song Contest defies economic slump |url=http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120224001529/http://www.asiavision.tv/press_releases/OurSoundPR040309.pdf |archive-date=2012-02-24 |access-date=2026-03-29 |website=Asiavision.tv}}</ref> Izbor naj bi koordinirala singapurska družba Asiavision, pod vodstvom nemškega poslovneža Andreasa Gerlacha; sodelovalo naj bi 16 televizijskih hiš, in sicer iz Kambodže, Kitajske, Hongkonga, Indije, Indonezije, Japonske, Laosa, Makaa, Malezije, Pakistana, Filipinov, Singapurja, Južne Koreje, Tajvana, Tajske in Vietnama.<ref name=":0" /> Tekmovanje so pozneje večkrat preložili in naposled nikoli izvedli.<ref>{{Cite web |title=Our Sound – The Asia-Pacific Song Contest |url=https://eurovoix.com/our-sound-asia-pacific-song-contest/ |access-date=2026-03-29 |website=Eurovoix |language=}}</ref> Marca 2016 je EBU v sodelovanju s televizijsko hišo Special Broadcasting Service (SBS) začel razvijati priredbo Pesmi Evrovizije za omenjeno regijo.<ref name="SBS Eurovoix">{{cite web |url=http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |title=Asia: SBS to create Eurovision Song Contest in Asia |first=Anthony |last=Granger |date=21 March 2016 |website=Eurovoix |access-date=22 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160321081215/http://eurovoix.com/2016/03/21/asia-sbs-create-eurovision-song-contest-asia/ |archive-date=21 March 2016 |url-status=live}}</ref> SBS je pri projektu sodeloval s svojim produkcijskim partnerjem Blink TV.<ref name="Eurovision.tv: Concept">{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia |title=Eurovision Song Contest concept to be developed in Asia! |date=21 March 2016 |first=Paul |last=Jordan |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819190409/https://eurovision.tv/story/eurovision-song-contest-concept-to-be-developed-in-asia/ |archive-date=19 August 2017 |url-status=live}}</ref> Prvo tekmovanje naj bi potekalo v Avstraliji leta 2017.<ref name="Eurovision.tv: Concept" /> Avgusta 2017 so razkrili uradno ime tekmovanja Izbor za azijsko Pesem Evrovizije ali preprosto Azijska Evrovizija (angl. ''Eurovision Asia Song Contest'' ali ''Eurovision Asia'').<ref>{{cite web |url=https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |title=The Greatest Song Contest in the World is coming to Asia! |first=Paul |last=Jordan |date=18 August 2017 |website=[[Eurovision.tv]] |access-date=19 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170818221335/https://eurovision.tv/story/eurovision-is-coming-to-asia |archive-date=18 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref name="Eurovoix World: Hosting">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |title=Three cities interested in hosting Eurovision Asia |first=Anthony |last=Granger |date=19 May 2017 |website=Eurovoix World |access-date=19 May 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170805103012/https://eurovoix-world.com/three-cities-interested-hosting-eurovision-asia/ |archive-date=5 August 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |title=Eurovision Asia on hold? Organizers and EBU "still early in the development process" |first=Ryan |last=Cobb |date=13 July 2018 |website=ESCXtra |access-date=13 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180715010937/https://www.escxtra.com/2018/07/13/eurovision-asia-hold-ebu/ |archive-date=15 July 2018 |url-status=live}}</ref> Do maja 2017 so izrazili zanimanje za gostovanje prve izvedbe tekmovanja Avstralija, Hongkong in Singapur.<ref name="Eurovoix World: Hosting" /> Singapurska vlada je za gostovanje dogodka zagotovila 4 milijone [[Singapurski dolar|singapurskih dolarjev]], medtem ko sta mesto [[Sydney]] in zvezna država [[Novi Južni Wales]] napovedala, da sta tudi pripravljena vložiti sredstva v izvedbo izbora.<ref>{{cite web |url=https://escinsight.com/2017/05/06/eurovision-insight-podcast-insight-asks-australian-head-delegation-paul-clarke/ |title=Eurovision Insight Podcast: Insight Asks Australian Head Of Delegation Paul Clarke |first=Ewan |last=Spence |date=6 May 2017 |website=ESC Insight |access-date=6 May 2017}}</ref> Mestni svet avstralskega mesta Gold Coast je novembra 2018 sporočil, da bo prvo tekmovanje potekalo od 30. novembra do 7. decembra 2019 v Kongresnem in razstavnem centru Gold Coast.<ref>{{cite web |url=https://www.9news.com.au/national/eurovision-asia-gold-coast-inaugural-event/bc4370be-1948-4125-9aca-0533d30b899c |title=Gold Coast to host inaugural Eurovision Asia |first=Brendon |last=Wolf |date=1 November 2018 |website=[[Nine News|9News]] |access-date=1 November 2018}}</ref> Maja 2021 so potrdili, da je SBS projekt opustil.<ref>{{Cite web|last=Carter|first=Ford|date=2021-05-25|title=SBS drops plans for Eurovision Asia|url=https://www.aussievision.net/post/sbs-drops-plans-for-eurovision-asia|access-date=2021-05-26|website=aussievision|language=en}}</ref> Načrti mreže SBS iz maja 2016 so predvideli, da lahko iz vsake države v azijsko-pacifiški regiji tekmuje po ena radiotelevizijska hiša, kar je pomenilo največ 68 udeležencev.<ref>{{cite web |url=http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |title=Asiavision 12 countries the aim for the first contest |first=Anthony |last=Granger |date=7 May 2016 |website=Eurovoix World |access-date=3 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507180618/http://eurovoix-world.com/asiavision-12-countries-the-aim-for-the-first-contest/ |archive-date=7 May 2016 |url-status=dead}}</ref> Članstvo v [[Azijsko-pacifiška radiodifuzna zveza|Azijsko-pacifiški radiodifuzni zvezi]] (ABU) ne bi bilo pogoj za sodelovanje.<ref>{{cite web |url=https://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |title=Eurovision Asia: Full membership in the ABU is NOT required to participate in the song contest |first=William Lee |last=Adams |date=28 August 2017 |website=[[Wiwibloggs]] |access-date=28 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829033427/http://wiwibloggs.com/2017/08/28/eurovision-asia-full-membership-abu-not-required-participate-song-contest/195533/ |archive-date=29 August 2017 |url-status=dead}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> Do marca 2019 so svojo namero za sodelovanje potrdile radiotelevizijske hiše iz desetih držav (Avstralija, Kitajska, Japonska, Kazahstan, Maldivi, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Južna Koreja in Vanuatu).<ref name="Eurovoix World: Participants">{{cite web |url=https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |title=Eurovision Asia Song Contest Still in The Works |first=Anthony |last=Granger |date=4 March 2019 |website=Eurovoix World |access-date=18 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190320195737/https://eurovoix-world.com/eurovision-asia-song-contest-still-in-the-works/ |archive-date=20 March 2019 |url-status=dead}}</ref> Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo so omenjali kot morebitne udeleženke.<ref name="Eurovoix World: Participants" /> Maja 2025 je butanska radiotelevizija ''Bhutan Broadcasting Service'' (BBS) potrdila namero za sodelovanje na tekmovanju azijske Evrovizije ter objavila, da bo prvo tekmovanje potekalo v Bangkoku na Tajskem in da bo sodelovalo 18 držav.<ref name="Bhutan">{{Cite web |date=21 May 2025 |title=Announcement |url=https://www.facebook.com/bhutanbroadcastingservice/photos/announcement-eurovision-is-the-worlds-biggest-song-contest-started-in-1956-by-th/1327466279051363 |access-date=25 August 2025 |work=[[Bhutan Broadcasting Service|BBS]]}} {{dead link|date=March 2026}}</ref> EBU je 24. junija v svojem poročilu navedel, da je priredba evrovizijskega izbora za azijsko-pacifiško regijo v fazi »nadaljnjega razvoja«.<ref>{{Cite web |date=2025-06-24 |title=Eurovision Song Contest Brand Impact Report 2025 |url=https://www.ebu.ch/files/live/sites/ebu/files/Publications/MIS/login_only/ebu_events_audience/EBU-MIS-Eurovision_Song_Contest_Brand_Impact_Report_2025.pdf |access-date=2025-09-01 |website=ebu.ch |publisher=EBU |format=PDF |quote=Ongoing development: Eurovision Song Contest Asia - Promising global expansion shows the brand awareness of the ESC and the attractiveness of the format.}}</ref> Avgusta 2025 je BBS kot lokacijo navedel [[Mumbaj]] v Indiji ter začel z organizacijo nacionalnega izbora z naslovom ''Druk Dra'', s katerim bi izbrali svojega predstavnika.<ref name="Aussievision: Happen">{{Cite web |last=Tsinivits |first=Kyriakos |date=2025-08-25 |title=Is Eurovision Asia actually going to happen? |url=https://www.aussievision.net/post/is-eurovision-asia-actually-going-to-happen |access-date=2025-08-26 |website=Aussievision |language=en}}</ref> Nadalje je televizijska postaja ''Ho Chi Minh City Television'' (HTV), ki pokriva območje vietnamskega mesta [[Hošiminh]], predvidela termin za oddajo z naslovom ''Eurovision Asia'' za 31. avgust 2025.<ref name="Aussievision: Happen" /> [[Martin Green]], direktor Pesmi Evrovizije, je 28. avgusta 2025 izjavil, da »do danes niso bili potrjeni ali napovedani nobeni načrti« za tekmovanje v azijsko-pacifiški regiji, ter pojasnil, da je bila oddaja ''Druk Dra'' na zahtevo partnerjev EBU umaknjena iz programa in izbrisana s spletnih platform.<ref name="GreenStatment">{{Cite web |date=28 August 2025 |title=EBU shuts down Eurovision Asia speculation |url=https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250828183848/https://eurotrippodcast.com/2025/08/28/ebu-shuts-down-eurovision-asia-speculation/ |archive-date=28 August 2025 |access-date=28 August 2025 |work=The Eurotrip Podcast}}</ref> Novembra so pri družbi Voxovation zaposlili Marcusa Tanga na položaj »generalnega direktorja za Azijo«.<ref name="MarcusTang">{{Cite web |title=About Us |url=https://www.voxovation.com/about |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251129172829/https://www.voxovation.com/about |archive-date=29 November 2025 |access-date=29 November 2025}}</ref> Christer Björkman, glasbeni direktor in ustanovitelj podjetja Voxovation, je 15. decembra 2025 v podkastu ''Eurovision Uncovered'' povedal, da za projekt ''Eurovision Asia'' potekajo »intenzivne priprave« in da upajo na njegovo javno predstavitev »dokaj kmalu«.<ref name="BjörkmanStatment">{{Cite web |date=15 December 2025 |title=Eurovision Uncovered Meets Christer Björkman: “There are Challenges in Almost Every Act” |url=https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20251215170122/https://escinsight.com/2025/12/15/christer-bjorkman-eurovision-production-interview/ |archive-date=15 December 2025 |access-date=15 December 2025 |work=Eurovision Uncovered Podcast}}</ref> V intervjuju je Green dejal, da nacionalne radiotelevizijske hiše v azijsko-pacifiški regiji tekmovanje ocenjujejo kot priložnost za uveljavitev domačih pop zvezdnikov, zato je bila odločitev zanj povsem samoumevna. Prav tako je dejal, da je v imenu izbora na željo sodelujočih radiotelevizijskih hiš ohranjeno ime »Evrovizija«, čeprav je izbor načrtovan za azijsko-pacifiške države. <ref name=":1">{{Cite news |last=Marshall |first=Alex |date=2026-03-31 |title=Eurovision Song Contest to Add Asian Edition This Year |url=https://www.nytimes.com/2026/03/31/arts/music/eurovision-song-contest-asia.html |access-date=2026-04-03 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> == Izbor leta 2026 == On 29 March 2026, a website was launched, claiming that the contest would take place on 14 November in Bangkok, provisionally featuring nine countries: Bangladesh, Bhutan, Cambodia, Laos, Malaysia, Nepal, Philippines, Thailand, and Vietnam.<ref>{{Cite web |url=https://eurovisionasia.com |title=Eurovision Song Contest Asia 2026 — Bangkok |access-date=29 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260329001637/https://eurovisionasia.com/ |archive-date=29 March 2026 |url-status=dead}}</ref> The website was temporarily taken offline a few hours later.<ref>{{Cite web |last=Mouriquand |first=David |date=2026-03-30 |title=A decade in the making: Will Eurovision Asia take place in 2026? |url=https://www.euronews.com/culture/2026/03/30/a-decade-in-the-making-will-eurovision-asia-take-place-in-2026 |access-date=2026-03-30 |website=Euronews |language=en}}</ref> The contest was formally announced on 31 March under the name Eurovision Song Contest Asia, to be organised by the EBU and Voxovation with S2O Productions serving as partners, and Thailand's [[Channel 3 (Thailand)|Channel 3]] serving as the host broadcaster. The initial announcement listed ten countries (the aforementioned plus South Korea) alongside their respective participating broadcasters.<ref>{{cite web |title=Eurovision Song Contest Asia will debut in 2026 |url=https://www.eurovision.com/stories/eurovision-song-contest-asia-will-debut-november-2026/ |website=Eurovision.com |access-date=2026-03-31 |date=2026-03-31}}</ref><ref>{{cite web |last1=Kaur |first1=Baani |title=Eurovision launching Asia edition, grand final to take place in Bangkok in November |url=https://cnalifestyle.channelnewsasia.com/entertainment/eurovision-asia-2026-final-bangkok-580901 |website=[[Channel News Asia]] |access-date=2026-03-31 |date=2026-03-31}}</ref> Mongolia's participation was confirmed on 14 August.<ref name="MongoliaAnnouncement">{{Cite web |url=https://eurovoix.com/2026/08/14/mongolia-eurovision-asia-2026-participation/ |first=Neil |last=Farren |title=Mongolia: Eurovision Asia 2026 Participation Confirmed |date=14 August 2026 |access-date=14 August 2026}}</ref> === Format === [[File:Bravo BKK.png|thumb|IdeaLive at Bravo BKK, host venue of the contest]] On 31 March 2026, the EBU, Voxovation, and S2O Productions announced that the inaugural edition of the contest will be held on 14 November 2026 at IdeaLive in Bangkok, Thailand.<ref name="RulesEurovoix" /><ref name="onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-03-31 |title=‘Eurovision Asia 2026' announced; Himalayan TV to hold auditions in Nepal |url=https://english.onlinekhabar.com/eurovision-asia-2026-announced-himalayan-tv-to-hold-auditions-in-nepal.html |access-date=2026-03-31 |website=[[Online Khabar]]}}</ref><ref>{{Cite web |date=2026-03-31 |title='युरोभिजन एसिया २०२६' : नेपालका प्रतिभा अब विश्वमञ्चमा, हिमालय टिभीले राष्ट्रिय छनोट गर्ने |trans-title='Eurovision Asia 2026': Nepal's talents now on the world stage, Himalaya TV to select the national representative |url=https://onlinesamaya.com/2026/03/20332/ |access-date=2026-04-01 |website=Online Samaya |language=ne}}</ref> Consisting of a single show, the results will be decided by a 50/50 split of professional jury voting and public voting.<ref name="RulesEurovoix">{{Cite web |url=https://eurovoix.com/2026/03/31/eurovision-song-contest-asia-launches/ |title=Eurovision Song Contest Asia Launches With Final in Bangkok This November |date=31 March 2026 |access-date=31 March 2026 |first=Anthony |last=Granger |website=Eurovoix}}</ref> Each competing entry must be under three minutes and performed by no more than six people.<ref name="RulesEurovoix" /> Originally, all participating broadcasters were expected to organise national finals to select their entries, but Malaysia's broadcaster will use an internal selection.<ref name=":1" /><ref name="4Augustnfdates"/> The winner will be invited to perform as a guest at the [[Eurovision Song Contest 2027]] in [[Burgas]], Bulgaria.<ref name=":1" /> === Države udeleženke === Eligibility for participation in the contest covers both public service and privately-funded broadcasters in the Asian-Pacific region.<ref>{{Cite web |date=2026-03-31 |title=Five Things To Know About The Eurovision Song Contest Asia |url=https://escinsight.com/2026/03/31/five-things-to-know-about-the-eurovision-song-contest-asia-adventure/ |access-date=2026-05-12 |website=ESC Insight |last=Jones |first=Gina}}</ref> The EBU has also confirmed that broadcasters taking part in the main Eurovision Song Contest will not be eligible to take part in the Asian-Pacific counterpart, meaning that those from countries in the Asian-Pacific region may not be able to take part whilst doing so in the main contest, such as [[Special Broadcasting Service|SBS]] ({{Esccnty|Australia}}). These include EBU member broadcasters in countries partially or fully located in Asia geographically, such as [[AMPTV]] ({{Esccnty|Armenia}}), [[İTV]] ({{Esccnty|Azerbaijan}}), [[CyBC]] ({{Esccnty|Cyprus}}), [[Georgian Public Broadcaster|GPB]] ({{Esccnty|Georgia}}), [[Israeli Public Broadcasting Corporation|IPBC]] ({{Esccnty|Israel}}), and [[TRT]] ({{Esccnty|Turkey}}), all of which have taken part in the main contest, with [[National Media Authority|NMA]] (Egypt), [[Télé Liban|TL]] (Lebanon), and [[Jordan Radio and Television Corporation|JRTV]] (Jordan) also having full rights to participate in the main contest.<ref>{{Cite web |date=2026-05-11 |title=Israel: Media Reports Discussions Underway to Move Israel into Eurovision Asia |url=https://eurovoix.com/2026/05/11/israel-media-reports-discussions-underway-move-israel-into-eurovision-asia/ |access-date=2026-05-12 |website=Eurovoix |last=Granger |first=Anthony}}</ref> On 11 September 2026, broadcasters from 11 countries were announced to be participating in the inaugural edition.<ref name="CountryListFinal">{{Cite web |date=2026-09-11 |title=11 countries will participate at the first Eurovision Song Contest Asia |url=https://eurovisionasia.com/news/11-countries-to-participate-eurovision-song-contest-asia-2026/ |access-date=2026-09-11 |work=eurovisionasia.com |language=en-GB}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders sticky-header" |+ Eurovision Song Contest Asia 2026 participants<ref name="CountryListFinal" /><ref name="4Augustnfdates">{{Cite web |url=https://www.eurovision.com/stories/national-selection-shows-for-eurovision-asia-streamed-on-youtube/ |title=National Selection Shows for Asia to be streamed on YouTube |date=4 August 2026 |access-date=4 August 2026 |work=[[European Broadcasting Union]]}}</ref> ! scope="col" | Država ! scope="col" | Broadcaster ! scope="col" | Izvajalec ! scope="col" | Skladba ! scope="col" | Jezik ! scope="col" | Avtor/ji !{{Refh|multi=no}} |- ! scope="row" | {{esc|Bangladesh|Asia}} | [[NTV (Bangladeshi TV channel)|NTV]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 30 September 2026}} | align="center" | |- ! scope="row" | {{esc|Bhutan|Asia}} | [[Bhutan Broadcasting Service|BBS]] | [[Nyendra]] | "{{lang|dz-Latn|Lhayi Semo|i=no}}" <span style="font-size:94.4%">({{lang|dz|ལྷ་ཡི་སྲས་མོ།}})</span> | Dzongkha | {{hlist|Lungten Wangchuk|[[Thukten Nyendra]]}} | align="center" | <ref>{{Cite web |date=2026-08-11 |title=Eurovision Song Contest Asia has its first entry |url=https://www.eurovision.com/stories/eurovision-song-contest-asia-has-its-first-entry/ |access-date=2026-08-11 |website=Eurovision.com |publisher=EBU}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Cambodia|Asia}} | [[TV5 Cambodia|TV5]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 17 October 2026}} | align="center" | <ref>{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-06-21 |title=Cambodia: Cambodia's Finest Voice to Select Eurovision Asia Representative |url=https://eurovoix.com/2026/06/21/cambodia-cambodias-finest-voice-eurovision-asia/ |access-date=2026-06-21 |website=Eurovoix |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Shepherd |first=Em |date=2026-09-03 |title=Cambodia: Cambodia’s Finest Voice Set for 17 October as National Selection Date Revealed |url=https://eurovoix.com/2026/09/03/cambodia-finest-voice-17-october-as-national-selection-date-revealed/ |access-date=2026-09-09 |website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Laos|Asia}} | [[VTE9]] | Thinla | colspan="3" {{TBA|{{abbr|TBA|To be announced}} 24 September 2026}} | align="center" | <ref>{{Cite web |last=Granger |first=Anthony |date=2026-09-13 |title=Laos: Thinla to Eurovision Asia 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/09/13/laos-thinla-eurovision-asia-2026/ |access-date=2026-09-13 |website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Malaysia|Asia}} | [[Media Prima]] | [[Aina Abdul]] | {{N/A|}} | English | {{N/A|}} | align="center" | <ref>{{Cite web |last=Neil |first=Farren |date=2026-08-15 |title=Malaysia: Aina Abdul to Eurovision Asia 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/08/15/malaysia-aina-abdul-to-eurovision-asia-2026/ |access-date=2026-08-15 |website=Eurovoix }}</ref><ref name="Malaysia1" /> |- ! scope="row" | {{esc|Mongolia|Asia}} | [[Mongol HD TV|MNC]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 10 October 2026}} | align="center" | <ref name="MongoliaAnnouncement" /><ref>{{Cite web |date=2026-08-15 |title=A calendar of National Selection Shows |url=https://www.eurovision.com/asia/ |access-date=2026-08-15 |website=Eurovision.com }}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Nepal|Asia}} | nowrap | [[Himalaya TV]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 7 October 2026}} | align="center" | <ref>{{Cite web |last=Bijuvignesh |first=Darshan |date=2026-09-11 |title=Nepal: Nepal Decides Postponed to October 7 |url=https://eurovoix.com/2026/09/11/nepal-nepal-decides-postponed-to-october-7/ |access-date=2026-09-11 |website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Philippines|Asia}} | nowrap | [[ABS-CBN]] | [[Carmelle Collado|Carmelle]] | "{{lang|tl|i=unset|Sobra-Sobra}}" | English, Filipino<!-- Under discussion. DO NOT CHANGE UNTIL THERE IS RS OR CONSENSUS. --> | {{hlist|Gianina Camille del Rosario|Mart Sam Emmanuel Olavides}} | align="center" | <ref>{{Cite web |last=Conte |first=Davide |date=2026-08-30 |title=Philippines: Carmelle to Eurovision Asia 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/08/30/philippines-carmelle-to-eurovision-asia-2026/ |access-date=2026-08-30 |website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|South Korea|Asia}} | [[ENA (South Korean TV channel)|ENA]] | [[Park Junhee|Junhee]] | "Deep Dive" | English | align="center" | {{hlist|[[AleXa|Alexaundra Christine Schneiderman]]|Jaehyuk Ryu|Notmixedyet|Park Junhee|Sarah Min}} | align="center" | <ref>{{Cite web |last=Washak |first=James |date=2026-09-04 |title=South Korea: Junhee to Eurovision Asia |url=https://eurovoix.com/2026/09/04/south-korea-junhee-to-eurovision-asia/ |access-date=2026-09-04 |website=Eurovoix}}</ref> |- ! scope="row" | {{esc|Thailand|Asia}} | [[Channel 3 (Thailand)|Channel 3]] | colspan="4" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 27 September 2026}} | align="center" | |- ! scope="row" | {{esc|Vietnam|Asia}} | [[Vietnam Television|VTV]] | [[Tóc Tiên]] | colspan="3" {{TBA|{{abbr|TBD|To be decided}} 3 October 2026}} | align="center" | <ref>{{Cite web |last=Conte |first=Davide |date=2026-08-28 |title=Vietnam: The Sound of Vietnam to Take Place on October 3 |url=https://eurovoix.com/2026/08/28/vietnam-the-sound-of-vietnam-to-take-place-on-october-3/ |access-date=2026-08-28 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |last=Bijuvignesh |first=Darshan |date=2026-09-06 |title=Vietnam: Tóc Tiên to Eurovision Asia 2026 |url=https://eurovoix.com/2026/09/06/vietnam-toc-tien-to-eurovision-asia-2026/ |access-date=2026-09-06 |website=Eurovoix |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web |last= |date=2026-09-04 |title=Vietnamese singer to compete in Eurovision Asia |url=https://vietnamtoday.vtv.vn/vietnamese-singer-to-compete-in-eurovision-asia-100260904045547826.htm |access-date=2026-09-08 |website=[[Vietnam Today]] |publisher=[[Vietnam Television]] |language=en}}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evrovizija]] fkenfbpom0ga6ojiejnll6l56dlrghe 14 608602 6749603 2026-09-12T12:28:43Z Andrejj 94 {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|202|3}} 6749603 wikitext text/x-wiki {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|202|3}} or3172qrxb87dawjueie7h9xuie7gqw 14 608603 6749604 2026-09-12T12:29:01Z Andrejj 94 {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|202|4}} 6749604 wikitext text/x-wiki {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|202|4}} 647j94mpw9wb1y1yp3jo10t63nzbl9o 14 608604 6749605 2026-09-12T12:29:16Z Andrejj 94 {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|202|5}} 6749605 wikitext text/x-wiki {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|202|5}} qzawptltaq71lm1qay9rqlvf4jfh7o9 14 608605 6749606 2026-09-12T12:29:36Z Andrejj 94 {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|202|6}} 6749606 wikitext text/x-wiki {{Izobraževalno-raziskovalne ustanovitve po letih|202|6}} evhmghu0qgvmlpnzgbwpusi6l1epmr5 0 608606 6749617 2026-09-12T13:18:30Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Univerza v Novem mestu]] 6749617 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Univerza v Novem mestu]] n02plgskixwfkjq0g43l03gpqgciiga 0 608607 6749621 2026-09-12T13:24:12Z Web-wiki-warrior 207613 Ustvarjanje strani 6749621 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Chornomorets Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Чорномо́рець» Одеса) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța. Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) 93z1e235ra7xhf7tp0f0uiwf4bxmslz 6749623 6749621 2026-09-12T13:26:32Z Web-wiki-warrior 207613 Sklici 6749623 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Chornomorets Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Чорномо́рець» Одеса) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța. Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) md4gcdwfqt02ey3vcmsi7yp6caa6mep 6749624 6749623 2026-09-12T13:30:04Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749624 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Chornomorets Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Чорномо́рець» Одеса) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța. Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] o9c25x4b83al2ple2n0vjsri720v4zq 6749626 6749624 2026-09-12T13:32:18Z Web-wiki-warrior 207613 O logotipu 6749626 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Chornomorets Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Чорномо́рець» Одеса) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța.<ref>[http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 Plagiat pri športnih emblemih]. Forum Ukrajinskega heraldičnega društva. 9. januar 2010 (v ukrajinščini)</ref> Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] arry3ohx37d4wi438q41z62tu2d2xcb 6749631 6749626 2026-09-12T13:38:51Z Web-wiki-warrior 207613 normativna kontrola 6749631 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Chornomorets Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Чорномо́рець» Одеса) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța.<ref>[http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 Plagiat pri športnih emblemih]. Forum Ukrajinskega heraldičnega društva. 9. januar 2010 (v ukrajinščini)</ref> Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] {{normativna kontrola}} jpil75ive4u8utkp57we2s2pb22py1k 6749632 6749631 2026-09-12T13:39:32Z Web-wiki-warrior 207613 clubname 6749632 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Črnomorec Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Чорномо́рець» Одеса) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța.<ref>[http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 Plagiat pri športnih emblemih]. Forum Ukrajinskega heraldičnega društva. 9. januar 2010 (v ukrajinščini)</ref> Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] {{normativna kontrola}} aiwpj4ixsxzgl992blcslps2cq6xhio 6749668 6749632 2026-09-12T16:07:19Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Odesa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749668 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Črnomorec Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Чорномо́рець» Одеса) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța.<ref>[http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 Plagiat pri športnih emblemih]. Forum Ukrajinskega heraldičnega društva. 9. januar 2010 (v ukrajinščini)</ref> Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] [[Kategorija:Odesa]] {{normativna kontrola}} qr9pl6uxfok3qqcp6wbq4u6jek52pom 6749671 6749668 2026-09-12T16:11:01Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1936]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749671 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Črnomorec Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] ФК «Чорномо́рець» Одеса) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța.<ref>[http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 Plagiat pri športnih emblemih]. Forum Ukrajinskega heraldičnega društva. 9. januar 2010 (v ukrajinščini)</ref> Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] [[Kategorija:Odesa]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1936]] {{normativna kontrola}} p40yyu09fhtsr06btdrotnhk6lw2d6f 6749850 6749671 2026-09-12T21:15:41Z Web-wiki-warrior 207613 posodobitev 6749850 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Črnomorec Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]] Футбо́льний Клуб Чорномо́рець Оде́са) je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța.<ref>[http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 Plagiat pri športnih emblemih]. Forum Ukrajinskega heraldičnega društva. 9. januar 2010 (v ukrajinščini)</ref> Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] [[Kategorija:Odesa]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1936]] {{normativna kontrola}} skanjhzpuwh2t783qcattxts2yr9hyg 6749851 6749850 2026-09-12T21:17:10Z Web-wiki-warrior 207613 posodobitev 6749851 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname = Črnomorec Odesa |image = |image_size = |fullname = FK Črnomorec Odesa |nickname = |short name = |founded = {{Start date and age|1936|03|26|df=yes}} |ground = Črnomorec<ref>{{navedi splet |url=https://www.stadiumguide.com/chornomorets/ |title=Profil stadiona na stadiumguide.com |accessdate=2026-09-12 |work=stadiumguide.com |language=en}}</ref> |capacity = 34,164 |owner = [[Vertex United]] (100%) |chairman = Oleksandr Hranovskyi |mgrtitle = Head coach |manager = Roman Hryhorchuk |league = [[Ukrajinska premier liga]] |season = 2025–26 |position = [[Ukrajinska prva liga]],<br/>2. (promoviran) |website = <!--|pattern_name1 = Main--> |pattern_b1 = _chornomorets2024-25_hm |pattern_la1 = |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _chornomorets2024-25_hm |leftarm1 = 000000 <!--142D43--> |body1 = |rightarm1 = 000000 <!--142D43--> |shorts1 = 000000 <!--142D43--> |socks1 = 000000 <!--|pattern_name2 = Second--> |pattern_b2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_la2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_ra2 = _chornomorets2023-24_away |pattern_sh2 = |pattern_so2 = |leftarm2 = FFFFFF |body2 = FFFFFF |rightarm2 = FFFFFF |shorts2 = FFFFFF |socks2 = FFFFFF }} '''FK Črnomorec Odesa''' ([[ukrajinščina|ukrajinsko]]: ''Футбо́льний Клуб Чорномо́рець Оде́са'') je ukrajinski profesionalni nogometni klub s sedežem v [[Odesa|Odesi]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Glede na spletno stran kluba je bil ustanovljen leta 1936 kot Dinamo,<ref>[https://chornomorets.ua/club/history_and_achievements Kratek pregled ustanovitve kluba na uradni spletni strani] (v ukrajinščini)</ref> vendar je do leta 2002 na njegovem grbu pisalo, da sta leti ustanovitve kluba 1958 in 1959, ko je klub prejel svoje trenutno ime. Klubski grb je zelo podoben grbu romunskega kluba FC Farul Constanța.<ref>[http://uht.org.ua/forum/viewtopic.php?f=49&t=388#p956 Plagiat pri športnih emblemih]. Forum Ukrajinskega heraldičnega društva. 9. januar 2010 (v ukrajinščini)</ref> Črnomorec je prvi klub v sodobni zgodovini Ukrajine, ki je osvojil ukrajinski pokal (1992), ta uspeh pa je ponovil tudi v sezoni 1993/94. Več kot 30 let je klub sponzorirala družba Black Sea Shipping Company (1959–1991). Klub je bil med 20 najboljšimi sovjetskimi klubi, ki so tekmovali v sovjetski prvi ligi. Domače igrišče kluba je stadion Črnomorec, ki je bil odprt leta 2011. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == *[https://chornomorets.ua/ Uradna stran] * [https://www.uefa.com/nationalassociations/teams/53064--chornomorets-odesa/ Črnomorec Odesa] na uradni spletni strani UEFA (v angleščini) [[Kategorija:Ukrajinski nogometni klubi]] [[Kategorija:Odesa]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1936]] {{normativna kontrola}} 520mn5o57v1zeow0xdcpevn9w9yg35l 1 608608 6749634 2026-09-12T13:42:03Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPZDA|class=C|importance=top}}« 6749634 wikitext text/x-wiki {{WPZDA|class=C|importance=top}} iui55t9nqhku0mq8ltgv3tysj8ngp97 0 608609 6749672 2026-09-12T16:11:19Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Črnomorec Odesa]] 6749672 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Črnomorec Odesa]] czjh6xrz00n95fyukl56pm8a10q3hl4 0 608610 6749673 2026-09-12T16:11:22Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Črnomorec Odesa]] 6749673 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Črnomorec Odesa]] czjh6xrz00n95fyukl56pm8a10q3hl4 0 608611 6749679 2026-09-12T16:14:50Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Peršman]] na [[Peršmanova domačija]]: glej [[Pogovor:Peršmanova domačija#Predlog_za_preimenovanje|pogovor]] 6749679 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Peršmanova domačija]] oxy7fempux11iztclptm5wyygm5iymo 1 608612 6749681 2026-09-12T16:14:50Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Peršman]] na [[Pogovor:Peršmanova domačija]]: glej [[Pogovor:Peršmanova domačija#Predlog_za_preimenovanje|pogovor]] 6749681 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Peršmanova domačija]] jpztrz9msu659n2z8n0w2x03uxrqz4j 0 608613 6749696 2026-09-12T16:29:45Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Vojna v Iranu (2026)]] 6749696 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vojna v Iranu (2026)]] hdovtofrv617x8s80lkao7r5asltgko 0 608614 6749700 2026-09-12T16:39:01Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Morsano al Tagliamento | official_name = Comune di Morsano al Tagliamento<br>Comun di Morsan | native_name = {{native name|fur|Morsan}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Morsano_al_Tagliamento-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption...« 6749700 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Morsano al Tagliamento | official_name = Comune di Morsano al Tagliamento<br>Comun di Morsan | native_name = {{native name|fur|Morsan}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Morsano_al_Tagliamento-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|55|N|12|57|E|type:city(2,830)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Bando, Mussons, Saletto, San Paolo al Tagliamento | mayor_party = | mayor = Piero Barei | area_footnotes = | area_total_km2 = 32,2 | population_footnotes = | population_total = 2811 | population_as_of = 31. december 2014<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. morsanesi<br>fur. morsanês | elevation_footnotes = | elevation_m = 14 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33075 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} | footnotes = }} '''Morsano al Tagliamento''' ({{Jezik-furfur|Morsan da lis Ocjis}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 40 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 17 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. == Geografija == Morsano meji z naslednjimi občinami: [[Camino al Tagliamento]], [[Cordovado]], [[Fossalta di Portogruaro]], [[San Michele al Tagliamento]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Sesto al Reghena]], [[Teglio Veneto]], [[Varmo]]. Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Bando, Mussons, Saletto, San Paolo al Tagliamento. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} *{{commons category-inline|Morsano al Tagliamento}} {{Province of Pordenone}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Morsano Al Tagliamento}} [[Kategorija:Sesto al Reghena| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] 6cdyt30e53yzjgu940vy9hpuf4pdyrn 6749702 6749700 2026-09-12T16:43:07Z Erardo Galbi 166658 6749702 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Morsano al Tagliamento | official_name = Comune di Morsano al Tagliamento<br>Comun di Morsan | native_name = {{native name|fur|Morsan}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Morsano_al_Tagliamento-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|55|N|12|57|E|type:city(2,830)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Bando, Mussons, Saletto, San Paolo al Tagliamento | mayor_party = | mayor = Piero Barei | area_footnotes = | area_total_km2 = 32,2 | population_footnotes = | population_total = 2811 | population_as_of = 31. december 2014<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. morsanesi<br>fur. morsanês | elevation_footnotes = | elevation_m = 14 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33075 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} | footnotes = }} '''Morsano al Tagliamento''' ({{Jezik-fur|Morsan da lis Ocjis}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 23 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. == Geografija == Morsano meji z naslednjimi občinami: [[Camino al Tagliamento]], [[Cordovado]], [[Fossalta di Portogruaro]], [[San Michele al Tagliamento]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Sesto al Reghena]], [[Teglio Veneto]] in [[Varmo]]. Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Bando (''Bant''), Bolzano (''Bolzan''), Mussons, Poiana (''Puiane''), Saletto (''Salet'') in San Paolo (''San Pauli''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} *{{commons category-inline|Morsano al Tagliamento}} {{Province of Pordenone}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Morsano Al Tagliamento}} [[Kategorija:Sesto al Reghena| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] tatujkg14di2ggczlckp0de52w6vk4z 6749703 6749702 2026-09-12T16:45:17Z Erardo Galbi 166658 6749703 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Občina v Italiji | name = Morsano al Tagliamento | official_name = Comune di Morsano al Tagliamento<br>Comun di Morsan | native_name = {{native name|fur|Morsan}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Morsano_al_Tagliamento-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|55|N|12|57|E|type:city(2,830)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Bando, Mussons, Saletto, San Paolo al Tagliamento | mayor_party =državljanska lista | mayor = Elena Maiolla | area_footnotes = | area_total_km2 = 32,2 | population_footnotes = | population_total = 2811 | population_as_of = 31. december 2014<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. morsanesi<br>fur. morsanês | elevation_footnotes = | elevation_m = 14 | twin1 = | twin1_country = |istat=093028| saint = | day = | postal_code = 33075 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} | footnotes = }} '''Morsano al Tagliamento''' ({{Jezik-fur|Morsan da lis Ocjis}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 23 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. == Geografija == Morsano meji z naslednjimi občinami: [[Camino al Tagliamento]], [[Cordovado]], [[Fossalta di Portogruaro]], [[San Michele al Tagliamento]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Sesto al Reghena]], [[Teglio Veneto]] in [[Varmo]]. Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Bando (''Bant''), Bolzano (''Bolzan''), Mussons, Poiana (''Puiane''), Saletto (''Salet'') in San Paolo (''San Pauli''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} *{{commons category-inline|Morsano al Tagliamento}} {{Province of Pordenone}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Morsano Al Tagliamento}} [[Kategorija:Morsano al Tagliamento| ]] 89mzqtui3p9t6eoanpuuhvdubinbuff 6749707 6749703 2026-09-12T16:48:00Z Erardo Galbi 166658 6749707 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Morsano al Tagliamento | official_name = Comune di Morsano al Tagliamento<br>Comun di Morsan | native_name = {{native name|fur|Morsan}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Morsano_al_Tagliamento-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|55|N|12|57|E|type:city(2,830)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Bando, Mussons, Saletto, San Paolo al Tagliamento | mayor_party =državljanska lista | mayor = Elena Maiolla | area_footnotes = | area_total_km2 = 32,2 | population_footnotes = | population_total = 2811 | population_as_of = 31. december 2014<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. morsanesi<br>fur. morsanês | elevation_footnotes = | elevation_m = 14 | twin1 = | twin1_country = |istat=093028| saint = | day = | postal_code = 33075 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} | footnotes = }} '''Morsano al Tagliamento''' ({{Jezik-fur|Morsan da lis Ocjis}}, dob. »[[Domača gos|Gosji]] Morsan«) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 23 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. == Geografija == Morsano meji z naslednjimi občinami: [[Camino al Tagliamento]], [[Cordovado]], [[Fossalta di Portogruaro]], [[San Michele al Tagliamento]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Sesto al Reghena]], [[Teglio Veneto]] in [[Varmo]]. Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Bando (''Bant''), Bolzano (''Bolzan''), Mussons, Poiana (''Puiane''), Saletto (''Salet'') in San Paolo (''San Pauli''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} *{{commons category-inline|Morsano al Tagliamento}} {{Province of Pordenone}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Morsano Al Tagliamento}} [[Kategorija:Morsano al Tagliamento| ]] flr0mnlbab742x4lnz6dop109zgajql 6749804 6749707 2026-09-12T19:18:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 odstranil [[Kategorija:Morsano al Tagliamento]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Morsano al Tagliamento | official_name = Comune di Morsano al Tagliamento<br>Comun di Morsan | native_name = {{native name|fur|Morsan}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Morsano_al_Tagliamento-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|55|N|12|57|E|type:city(2,830)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Bando, Mussons, Saletto, San Paolo al Tagliamento | mayor_party =državljanska lista | mayor = Elena Maiolla | area_footnotes = | area_total_km2 = 32,2 | population_footnotes = | population_total = 2811 | population_as_of = 31. december 2014<ref>Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. morsanesi<br>fur. morsanês | elevation_footnotes = | elevation_m = 14 | twin1 = | twin1_country = |istat=093028| saint = | day = | postal_code = 33075 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} | footnotes = }} '''Morsano al Tagliamento''' ({{Jezik-fur|Morsan da lis Ocjis}}, dob. »[[Domača gos|Gosji]] Morsan«) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 33 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 23 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. == Geografija == Morsano meji z naslednjimi občinami: [[Camino al Tagliamento]], [[Cordovado]], [[Fossalta di Portogruaro]], [[San Michele al Tagliamento]], [[San Vito al Tagliamento]], [[Sesto al Reghena]], [[Teglio Veneto]] in [[Varmo]]. Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Bando (''Bant''), Bolzano (''Bolzan''), Mussons, Poiana (''Puiane''), Saletto (''Salet'') in San Paolo (''San Pauli''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *{{official website|http://www.comune.morsanoaltagliamento.pn.it/}} *{{commons category-inline|Morsano al Tagliamento}} {{Province of Pordenone}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Morsano Al Tagliamento}} 0nrlvstfueyg7qmulni6c74u82ysq67 0 608615 6749704 2026-09-12T16:45:51Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Morsano al Tagliamento]] 6749704 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Morsano al Tagliamento]] 53o2qngcoqm2i5eijlgd221hlbh92js 0 608616 6749705 2026-09-12T16:46:20Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Morsano al Tagliamento]] 6749705 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Morsano al Tagliamento]] 53o2qngcoqm2i5eijlgd221hlbh92js 0 608617 6749715 2026-09-12T17:20:13Z Zgodbovinar 239557 Novo enciklopedijsko geslo 6749715 wikitext text/x-wiki '''Dvorec Hartenštajn''' (nemško Hartestein) v [[Mislinjska Dobrava|Mislinjski Dobravi]] je nastal verjetno že pred letom 1600. Zgradil ga je Bernard Gall, ki je imel takrat v lasti bližnji grad Vodriž. Do začetka 20. stoletja je graščina zamenjala več lastnikov, leta 1918 pa ga je kupila avstrijsko-švedska pisateljica in novinarka [[:de:Gusti_Jirku|Gusti (Jirku) Stridsberg]], ki je na dvorcu živela do leta 1930 ter življenje na posestvu opisovala v svojih romanih (v slovenščino je prevedeno njeno delo Mojih pet življenj). Dvorec so leta 1944 požgali partizani, da bi Nemcem onemogočili gospodarsko dejavnost na posestvu. Danes so obnovljeni le deli nekdanjega gospodarskega poslopja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |title=Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji |publisher=Viharnik, Ljubljana |year=1993 |pages=39-41}}</ref> ot6zc8qnwzxpz7erdf6nd7ml0f5m2w6 6749718 6749715 2026-09-12T17:26:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 wiki 6749718 wikitext text/x-wiki '''Dvorec Hartenštajn''' (nemško Hartestein) v [[Mislinjska Dobrava|Mislinjski Dobravi]] je nastal verjetno že pred letom 1600. Zgradil ga je Bernard Gall, ki je imel takrat v lasti bližnji grad Vodriž. Do začetka 20. stoletja je graščina zamenjala več lastnikov, leta 1918 pa ga je kupila avstrijsko-švedska pisateljica in novinarka [[:de:Gusti_Jirku|Gusti (Jirku) Stridsberg]], ki je na dvorcu živela do leta 1930 ter življenje na posestvu opisovala v svojih romanih (v slovenščino je prevedeno njeno delo Mojih pet življenj). Dvorec so leta 1944 požgali partizani, da bi Nemcem onemogočili gospodarsko dejavnost na posestvu. Danes so obnovljeni le deli nekdanjega gospodarskega poslopja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |title=Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji |publisher=Viharnik, Ljubljana |year=1993 |pages=39-41}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 47wvj54bqe8octgw8t4vvtsge0cjqgx 6749719 6749718 2026-09-12T17:26:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np 6749719 wikitext text/x-wiki '''Dvorec Hartenštajn''' (nemško Hartestein) v [[Mislinjska Dobrava|Mislinjski Dobravi]] je nastal verjetno že pred letom 1600. Zgradil ga je [[Bernard Gall]], ki je imel takrat v lasti bližnji grad Vodriž. Do začetka 20. stoletja je graščina zamenjala več lastnikov, leta 1918 pa ga je kupila avstrijsko-švedska pisateljica in novinarka [[Gusti_Jirku|Gusti (Jirku) Stridsberg]], ki je na dvorcu živela do leta 1930 ter življenje na posestvu opisovala v svojih romanih (v slovenščino je prevedeno njeno delo Mojih pet življenj). Dvorec so leta 1944 požgali partizani, da bi Nemcem onemogočili gospodarsko dejavnost na posestvu. Danes so obnovljeni le deli nekdanjega gospodarskega poslopja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |title=Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji |publisher=Viharnik, Ljubljana |year=1993 |pages=39-41}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ds5d669nfhxjvqf8jjuu3m0v3d6dx4t 6749720 6749719 2026-09-12T17:28:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np, slog 6749720 wikitext text/x-wiki '''Dvorec Hartenštajn''' ({{lang-de|Hartestein}}) je dvorec v [[Mislinjska Dobrava|Mislinjski Dobravi]]. Verjetno je nastal že pred letom 1600. Zgradil ga je [[Bernard Gall]], ki je imel takrat v lasti bližnji grad Vodriž. Do začetka 20. stoletja je graščina zamenjala več lastnikov, leta 1918 pa ga je kupila avstrijsko-švedska pisateljica in novinarka [[Gusti_Jirku|Gusti (Jirku) Stridsberg]], ki je na dvorcu živela do leta 1930 ter življenje na posestvu opisovala v svojih romanih (v slovenščino je prevedeno njeno delo [[Mojih pet življenj]]). Dvorec so leta 1944 požgali partizani, da bi Nemcem onemogočili gospodarsko dejavnost na posestvu. Danes so obnovljeni le deli nekdanjega gospodarskega poslopja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |title=Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji |publisher=Viharnik, Ljubljana |year=1993 |pages=39-41}}</ref> == Sklici == {{sklici}} tgkhoq9e1fzg5zn81xbr2r9gs0ffs1h 6749721 6749720 2026-09-12T17:29:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749721 wikitext text/x-wiki '''Dvorec Hartenštajn''' ({{lang-de|Hartestein}}) je dvorec v [[Mislinjska Dobrava|Mislinjski Dobravi]]. Verjetno je nastal že pred letom 1600. Zgradil ga je [[Bernard Gall]], ki je imel takrat v lasti bližnji grad Vodriž. Do začetka 20. stoletja je graščina zamenjala več lastnikov, leta 1918 pa ga je kupila avstrijsko-švedska pisateljica in novinarka [[Gusti_Jirku|Gusti (Jirku) Stridsberg]], ki je na dvorcu živela do leta 1930 ter življenje na posestvu opisovala v svojih romanih (v slovenščino je prevedeno njeno delo [[Mojih pet življenj]]). Dvorec so leta 1944 požgali partizani, da bi Nemcem onemogočili gospodarsko dejavnost na posestvu. Danes so obnovljeni le deli nekdanjega gospodarskega poslopja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |title=Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji |publisher=Viharnik, Ljubljana |year=1993 |pages=39-41}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji]] ntod45nfiedsa0df9hffz53iu032ot0 6749722 6749721 2026-09-12T17:30:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog 6749722 wikitext text/x-wiki '''Dvorec Hartenštajn''' ({{lang-de|Hartestein}}) je dvorec v [[Mislinjska Dobrava|Mislinjski Dobravi]]. Verjetno je nastal že pred letom 1600. Zgradil ga je [[Bernard Gall]], ki je imel takrat v lasti bližnji grad Vodriž. Do začetka 20. stoletja je graščina zamenjala več lastnikov, leta 1918 pa ga je kupila avstrijsko-švedska pisateljica in novinarka [[Gusti_Jirku|Gusti (Jirku) Stridsberg]], ki je na dvorcu živela do leta 1930 ter življenje na posestvu opisovala v svojih romanih (v slovenščino je prevedeno njeno delo ''[[Mojih pet življenj]]''). Dvorec so leta 1944 požgali partizani, da bi Nemcem onemogočili gospodarsko dejavnost na posestvu. Danes so obnovljeni le deli nekdanjega gospodarskega poslopja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |title=Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji |publisher=Viharnik, Ljubljana |year=1993 |pages=39-41}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji]] red1748ptxg9weh9tn9zb88br1mdpwp 6749724 6749722 2026-09-12T17:30:48Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Mislinjska Dobrava]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6749724 wikitext text/x-wiki '''Dvorec Hartenštajn''' ({{lang-de|Hartestein}}) je dvorec v [[Mislinjska Dobrava|Mislinjski Dobravi]]. Verjetno je nastal že pred letom 1600. Zgradil ga je [[Bernard Gall]], ki je imel takrat v lasti bližnji grad Vodriž. Do začetka 20. stoletja je graščina zamenjala več lastnikov, leta 1918 pa ga je kupila avstrijsko-švedska pisateljica in novinarka [[Gusti_Jirku|Gusti (Jirku) Stridsberg]], ki je na dvorcu živela do leta 1930 ter življenje na posestvu opisovala v svojih romanih (v slovenščino je prevedeno njeno delo ''[[Mojih pet življenj]]''). Dvorec so leta 1944 požgali partizani, da bi Nemcem onemogočili gospodarsko dejavnost na posestvu. Danes so obnovljeni le deli nekdanjega gospodarskega poslopja.<ref>{{Navedi knjigo |last=Stopar |first=Ivan |title=Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji |publisher=Viharnik, Ljubljana |year=1993 |pages=39-41}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Dvorci v Sloveniji]] [[Kategorija:Mislinjska Dobrava]] c6oy4pkkydl858sqveu11xl5c7wx0ph 0 608618 6749717 2026-09-12T17:24:39Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Papež Gelazij II.]] 6749717 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Papež Gelazij II.]] eieea0aqldhq56ftth9iehfh1ek1z5m 14 608619 6749726 2026-09-12T17:32:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6749726 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje naselja o [[Mislinjska Dobrava|Mislinjski Dobravi]]. [[Kategorija:Naselja Mestne občine Slovenj Gradec]] fulm8mdkatk73mosxrkouay9gmixrt7 6 608620 6749727 2026-09-12T17:33:22Z Upwinxp 126544 {{Informacije o datoteki | Opis = Logotip Univerze v Nišu | Vir = http://www.radenska.si/dokumenti/RV140.pdf / [[:sr:Датотека:Универзитет у Нишу.png]] | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{logo|članek=Univerza v Nišu}} 6749727 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Logotip Univerze v Nišu | Vir = http://www.radenska.si/dokumenti/RV140.pdf / [[:sr:Датотека:Универзитет у Нишу.png]] | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} == Licenca == {{logo|članek=Univerza v Nišu}} cv5ghiuucd5uurmxvlsrxqfdrz1g8i1 4 608621 6749730 2026-09-12T17:40:55Z Upwinxp 126544 n 6749730 wikitext text/x-wiki ===Članice [[Univerza v Nišu|Univerze v Nišu]]=== :{{la|Ekonomska fakulteta v Nišu}} :{{la|Fakulteta za elektrotehniko v Nišu}} :{{la|Fakulteta za zaščito pri delu v Nišu}} :{{la|Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Nišu}} :{{la|Fakulteta za šport in fizično izobraževanje v Nišu}} :{{la|Filozofska fakulteta v Nišu}} :{{la|Medicinska fakulteta v Nišu}} :{{la|Naravoslovno-matematična fakulteta v Nišu}} :{{la|Pedagoška fakulteta v Vranju}} :{{la|Pravna fakulteta v Nišu}} :{{la|Strojna fakulteta v Nišu}} :{{la|Tehniška fakulteta v Leskovcu}} :{{la|Umetnostna fakulteta v Nišu}} Nanoškrbine, ki bi se jih s pravo mero truda sicer dalo razširiti v članke, trenutno pa ne vsebujejo ničesar, kar ni zajeto v članku o univerzi (oz. še to, kar vsebujejo, je ponekod netočno – imena fakultet). Predlagam, da jih spremenimo v preusmeritve na [[Univerza v Nišu]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:40, 12. september 2026 (CEST) 5oxo05m8wi34zvd8g9li4nmnperk8wv 6749923 6749730 2026-09-13T06:02:13Z Yerpo 8417 /* Članice Univerze v Nišu */ mnenje 6749923 wikitext text/x-wiki ===Članice [[Univerza v Nišu|Univerze v Nišu]]=== :{{la|Ekonomska fakulteta v Nišu}} :{{la|Fakulteta za elektrotehniko v Nišu}} :{{la|Fakulteta za zaščito pri delu v Nišu}} :{{la|Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Nišu}} :{{la|Fakulteta za šport in fizično izobraževanje v Nišu}} :{{la|Filozofska fakulteta v Nišu}} :{{la|Medicinska fakulteta v Nišu}} :{{la|Naravoslovno-matematična fakulteta v Nišu}} :{{la|Pedagoška fakulteta v Vranju}} :{{la|Pravna fakulteta v Nišu}} :{{la|Strojna fakulteta v Nišu}} :{{la|Tehniška fakulteta v Leskovcu}} :{{la|Umetnostna fakulteta v Nišu}} Nanoškrbine, ki bi se jih s pravo mero truda sicer dalo razširiti v članke, trenutno pa ne vsebujejo ničesar, kar ni zajeto v članku o univerzi (oz. še to, kar vsebujejo, je ponekod netočno – imena fakultet). Predlagam, da jih spremenimo v preusmeritve na [[Univerza v Nišu]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:40, 12. september 2026 (CEST) :{{za}} preusmeritve. Tudi širše gledano bi bilo dobro zagristi v to Klemnovo serijo nanoškrbin, za katere je do zdaj že zdavnaj jasno, da nimajo realnega potenciala za rast - skupaj je takih "člankov" o fakultetah univerz bivše Juge in Nemčije verjetno par sto, pa zato jaz še nisem zbral poguma/motivacije. Mogoče bo sicer to zamaknilo mejnik 200k v naslednje leto, bo pa slajši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 13. september 2026 (CEST) oo9jkksg0zo7lb3cb6112tq2bgy7y8w 6749948 6749923 2026-09-13T08:56:18Z Upwinxp 126544 odgovor 6749948 wikitext text/x-wiki ===Članice [[Univerza v Nišu|Univerze v Nišu]]=== :{{la|Ekonomska fakulteta v Nišu}} :{{la|Fakulteta za elektrotehniko v Nišu}} :{{la|Fakulteta za zaščito pri delu v Nišu}} :{{la|Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Nišu}} :{{la|Fakulteta za šport in fizično izobraževanje v Nišu}} :{{la|Filozofska fakulteta v Nišu}} :{{la|Medicinska fakulteta v Nišu}} :{{la|Naravoslovno-matematična fakulteta v Nišu}} :{{la|Pedagoška fakulteta v Vranju}} :{{la|Pravna fakulteta v Nišu}} :{{la|Strojna fakulteta v Nišu}} :{{la|Tehniška fakulteta v Leskovcu}} :{{la|Umetnostna fakulteta v Nišu}} Nanoškrbine, ki bi se jih s pravo mero truda sicer dalo razširiti v članke, trenutno pa ne vsebujejo ničesar, kar ni zajeto v članku o univerzi (oz. še to, kar vsebujejo, je ponekod netočno – imena fakultet). Predlagam, da jih spremenimo v preusmeritve na [[Univerza v Nišu]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:40, 12. september 2026 (CEST) :{{za}} preusmeritve. Tudi širše gledano bi bilo dobro zagristi v to Klemnovo serijo nanoškrbin, za katere je do zdaj že zdavnaj jasno, da nimajo realnega potenciala za rast - skupaj je takih "člankov" o fakultetah univerz bivše Juge in Nemčije verjetno par sto, pa zato jaz še nisem zbral poguma/motivacije. Mogoče bo sicer to zamaknilo mejnik 200k v naslednje leto, bo pa slajši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:02, 13. september 2026 (CEST) :: Se strinjam. Te konkretne članke sem predlagal, ker sem obenem razširil krovni članek o univerzi. Sem za to, da se ravna enako z vsemi tovrstnimi primeri. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:55, 13. september 2026 (CEST) 6se28avst5hvehmjg6jf8w5h7m35hkj 0 608622 6749736 2026-09-12T17:53:27Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[411 video revija]] na [[411 Video Magazine]]: naslovov publikacij ne prevajamo 6749736 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu 0 608623 6749774 2026-09-12T18:28:20Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Caso, Španija */ 6749774 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Caso | native_name = Casu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Campo de Caso , Asturias- España. - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of caso.png | image_shield = Escudo de Caso.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Caso | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Miguel Ángel Fernández Iglesias (Španska socialistična delavska stranka) | area_magnitude = | area_total_km2 = 307,8 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1437 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|10|38|N|5|20|00|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 2,02 | website = https://www.ayto-caso.es/ | footnotes = }} '''Caso''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Casu'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na južnem delu vzhodne Asturije, ob meji s [[provinca Leon|provinco Leon]], približno 85 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Aller]], na jugovzhodu na [[Sobrescobio]] in [[Maraña|Maraño]] (v Leonu), na severu na [[Piloña|Piloño]], na vzhodu na [[Ponga (Asturija)|Pongo]] in na jugu na [[Puebla de Lillo|Pueblo de Lillo]] (v Leonu). V občini govorijo casín, ki je narečje asturijskega jezika. 1997 je postala asturijščina uradni jezik občine. Središče občine je v Campu del Caso. == Zgodovina == Ljudje od [[bronasta doba|bronaste dobe]] živijo na območju. Odkrili so ostanke naselja Castrove kulture, vendar ni nobenih najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanske]] dobe, čeprav je rimska cesta peljala skozi današnjo občino do prelaza Puerto de Tarna, ki je na meji med Leonom in Asturijo. [[Srednji vek|Srednjeveške]] listine zelo pozno, v 12. stoletju omenijo današnje Caso, ko je bilo zemljišče darovano tukajšnjima cerkvama. [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijski]] kralji so pogosto darovali zemlje svojim podložnikom v okolici Casa. V poznem srednjem veku je samostan Santa María de la Vega v Oviedu obvladal vasi v dolini, čeprav je samostan Erlonza v Leonu tudi imel nekaj zemljišč na območju. V 14. stoletju je kastilijska krona darovala stolni cerkvi v Oviedu tukajšnja zemljišča. V 15. stoletju se je lokalno gospodarstvo naslanjalo na živinorejo in železne rudnike. Veliki dogodki 19. stoletja kot [[Napoleonove vojne]], [[španska vojna za neodvisnost]] ali [[karlistične vojne]] niso imeli večjega vpliva na življenje občine. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so [[druga španska republika|republikanci]] močno držali regijo, dokler ni bila zlomljena severna fronta. Po vojni so se dolgo časa [[gverilsko bojevanje|gverilci]] borili proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] v okoliških gorovjih. V 20. 20. stoletja je bilo še več kot šest tisoč prebivalcev v občini. V prvi polovici stoletja se je začelo veliko izseljevanje v tujino, predvsem v [[Kuba|Kubo]] in [[Argentina|Argentino]], potem v drugi polovici v Argentino ali v bolj razvite industrijske kraje Asturije. Danes je Caso značilen primer staranja asturijskega podeželja. == Geografija == [[Slika:Cascadataballon.jpg|thumb|desno|Slap Mongayu]] [[Slika:Río Nalón, embalse de Tanes 01.jpg|thumb|desno|Reka Nalón]] Območje občine pripada Narodnemu parku Redes<ref name="nalon">{{navedi novice|title=Caso |work=Valle de Nalón |url=https://www.valledelnalon.es/caso |date= |accessdate=12.9.2026 |language=es}}</ref> in se nahaja ob reki Nalón, ki ima pritoke L'Ablanosa, Orlé, Pendones in Corralín.<ref name="TURAST">{{navedi novice|title=Caso |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/caso |date= |accessdate=12.9.2026 |language=es}}</ref> Najvišji vrhovi so Pico Torres (2104 m), La Rapaína (2022 m), La Peña del Viento (2007 m), La Rapaona (1957 m), Tiatordos (1951 m), Canto del Oso (1800 m), greben Cueto Negro (1852 m) in greben Viso la Grande (1709 m). V občini se nahajata dva sijajna slapa: prvi v jami Deboyu, drugi pa slap Mongayu v Tarni. Tudi je naravovarstvena znamenitost jezero Ubales.<ref name="TURAST" /> V naravi živi petdeset vrst sesalcev in stotrideset vrst ptičev ter deset-deset vrst dvoživk in plazilcev in so opazili štiri posebne vrste rib.<ref name="nalon" /> Površina gozdov je več kot trinajst tisoč hektarjev, kjer obilno rastejo bukovi, kostanji in hrastovi.<ref name="nalon" /> == Gospodarstvo == Gospodarstvo Casa se še danes temelji na živinorejo in kmetijstvo, vendar manjka mlada delovna sila. Panoga se je lahko ohranila predvsem s pomočjo denarne podpore [[Evropska unija|Evropske unije]]. Turizem se začne razcvetiti. Proizvodnja znamenitega asturijskega [[sir]]a [[casín]]a ponuja odločne možnosti za razvijanje te panoge. Rudarstvo je že dolgo časa nehalo v občini. == Kultura == V Casu lahko zasledimo veliko raznolikih stavb kot most nad Nalónon. Temelj mosta je bil položen še v rimskem obdobju. Druga najstarejša znamenitost je stolp iz časa kralja [[Alfonz VI. Kastiljski|Alfonza VI. Kastiljskega]] (1040–1109). Hišo Pandu so gradili v 16. stoletju, ki je imela različne vloge v zgodovini: je bila mestna hiša, pozneje ječa [[Španska inkvizicija|španske inkvizicije]] in šola. V Campu del Caso je mestna hiša, ki so jo gradili v 19. stoletju iz nakazila izseljenca iz občine. Kolegijska cerkev Marije Device v Tañesu je danes del kulturne dediščine. Bila je zgrajena v [[renesansa|renesansi]], čeprav lahko opazimo na njej tudi značilnosti [[gotska arhitektura|gotskega stavbarstva]]. Župnijska cerkev v Tañesu je bila zgrajena v 16. stoletju, sedanjo obliko je dobila v 18. stoletju. V občini je veliko starih palač, hlevov, kapelic in tudi spomini ljudskega stavbarstva kot značilne asturijske žitnice, ki se imenujejo [[horru]]. Od 2015 imajo v občini tekmovanje sira Casín, ki ga organizirajo v vsakem letu, zadnji vikend avgusta v Campu de Caso.<ref>{{navedi novice|last=Varela |first=Marta |title=Caso celebra su certamen quesero más profesional |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/cuencas/201508/30/caso-celebra-certamen-quesero-20150830003820-v.html |date=30.8.2015 |accessdate=12.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] i06mt90o0rujvkmjuhyn7skfiqqytcr 6749985 6749774 2026-09-13T10:54:42Z Doncsecz~slwiki 9581 6749985 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Caso | native_name = Casu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Campo de Caso , Asturias- España. - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of caso.png | image_shield = Escudo de Caso.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Caso | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Miguel Ángel Fernández Iglesias (Španska socialistična delavska stranka) | area_magnitude = | area_total_km2 = 307,8 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1437 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|10|38|N|5|20|00|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 2,02 | website = https://www.ayto-caso.es/ | footnotes = }} '''Caso''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Casu'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na južnem delu vzhodne Asturije, ob meji s [[provinca Leon|provinco Leon]], približno 85 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Aller]], na jugovzhodu na [[Sobrescobio]] in [[Maraña|Maraño]] (v Leonu), na severu na [[Piloña|Piloño]], na vzhodu na [[Ponga (Asturija)|Pongo]] in na jugu na [[Puebla de Lillo|Pueblo de Lillo]] (v Leonu). V občini govorijo casín, ki je narečje asturijskega jezika. 1997 je postala asturijščina uradni jezik občine. Središče občine je v Campu del Caso. == Zgodovina == Ljudje od [[bronasta doba|bronaste dobe]] živijo na območju. Odkrili so ostanke naselja [[kultura castro|Castrove kulture]], vendar ni nobenih najdb iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanske]] dobe, čeprav je rimska cesta peljala skozi današnjo občino do prelaza Puerto de Tarna, ki je na meji med Leonom in Asturijo. [[Srednji vek|Srednjeveške]] listine zelo pozno, v 12. stoletju omenijo današnje Caso, ko je bilo zemljišče darovano tukajšnjima cerkvama. [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijski]] kralji so pogosto darovali zemlje svojim podložnikom v okolici Casa. V poznem srednjem veku je samostan Santa María de la Vega v Oviedu obvladal vasi v dolini, čeprav je samostan Erlonza v Leonu tudi imel nekaj zemljišč na območju. V 14. stoletju je kastilijska krona darovala stolni cerkvi v Oviedu tukajšnja zemljišča. V 15. stoletju se je lokalno gospodarstvo naslanjalo na živinorejo in železne rudnike. Veliki dogodki 19. stoletja kot [[Napoleonove vojne]], [[španska vojna za neodvisnost]] ali [[karlistične vojne]] niso imeli večjega vpliva na življenje občine. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so [[druga španska republika|republikanci]] močno držali regijo, dokler ni bila zlomljena severna fronta. Po vojni so se dolgo časa [[gverilsko bojevanje|gverilci]] borili proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] v okoliških gorovjih. V 20. 20. stoletja je bilo še več kot šest tisoč prebivalcev v občini. V prvi polovici stoletja se je začelo veliko izseljevanje v tujino, predvsem v [[Kuba|Kubo]] in [[Argentina|Argentino]], potem v drugi polovici v Argentino ali v bolj razvite industrijske kraje Asturije. Danes je Caso značilen primer staranja asturijskega podeželja. == Geografija == [[Slika:Cascadataballon.jpg|thumb|desno|Slap Mongayu]] [[Slika:Río Nalón, embalse de Tanes 01.jpg|thumb|desno|Reka Nalón]] Območje občine pripada Narodnemu parku Redes<ref name="nalon">{{navedi novice|title=Caso |work=Valle de Nalón |url=https://www.valledelnalon.es/caso |date= |accessdate=12.9.2026 |language=es}}</ref> in se nahaja ob reki Nalón, ki ima pritoke L'Ablanosa, Orlé, Pendones in Corralín.<ref name="TURAST">{{navedi novice|title=Caso |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/caso |date= |accessdate=12.9.2026 |language=es}}</ref> Najvišji vrhovi so Pico Torres (2104 m), La Rapaína (2022 m), La Peña del Viento (2007 m), La Rapaona (1957 m), Tiatordos (1951 m), Canto del Oso (1800 m), greben Cueto Negro (1852 m) in greben Viso la Grande (1709 m). V občini se nahajata dva sijajna slapa: prvi v jami Deboyu, drugi pa slap Mongayu v Tarni. Tudi je naravovarstvena znamenitost jezero Ubales.<ref name="TURAST" /> V naravi živi petdeset vrst sesalcev in stotrideset vrst ptičev ter deset-deset vrst dvoživk in plazilcev in so opazili štiri posebne vrste rib.<ref name="nalon" /> Površina gozdov je več kot trinajst tisoč hektarjev, kjer obilno rastejo bukovi, kostanji in hrastovi.<ref name="nalon" /> == Gospodarstvo == Gospodarstvo Casa se še danes temelji na živinorejo in kmetijstvo, vendar manjka mlada delovna sila. Panoga se je lahko ohranila predvsem s pomočjo denarne podpore [[Evropska unija|Evropske unije]]. Turizem se začne razcvetiti. Proizvodnja znamenitega asturijskega [[sir]]a [[casín]]a ponuja odločne možnosti za razvijanje te panoge. Rudarstvo je že dolgo časa nehalo v občini. == Kultura == V Casu lahko zasledimo veliko raznolikih stavb kot most nad Nalónon. Temelj mosta je bil položen še v rimskem obdobju. Druga najstarejša znamenitost je stolp iz časa kralja [[Alfonz VI. Kastiljski|Alfonza VI. Kastiljskega]] (1040–1109). Hišo Pandu so gradili v 16. stoletju, ki je imela različne vloge v zgodovini: je bila mestna hiša, pozneje ječa [[Španska inkvizicija|španske inkvizicije]] in šola. V Campu del Caso je mestna hiša, ki so jo gradili v 19. stoletju iz nakazila izseljenca iz občine. Kolegijska cerkev Marije Device v Tañesu je danes del kulturne dediščine. Bila je zgrajena v [[renesansa|renesansi]], čeprav lahko opazimo na njej tudi značilnosti [[gotska arhitektura|gotskega stavbarstva]]. Župnijska cerkev v Tañesu je bila zgrajena v 16. stoletju, sedanjo obliko je dobila v 18. stoletju. V občini je veliko starih palač, hlevov, kapelic in tudi spomini ljudskega stavbarstva kot značilne asturijske žitnice, ki se imenujejo [[horru]]. Od 2015 imajo v občini tekmovanje sira Casín, ki ga organizirajo v vsakem letu, zadnji vikend avgusta v Campu de Caso.<ref>{{navedi novice|last=Varela |first=Marta |title=Caso celebra su certamen quesero más profesional |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/cuencas/201508/30/caso-celebra-certamen-quesero-20150830003820-v.html |date=30.8.2015 |accessdate=12.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] aay2pm0u4zrm3l7h48q9qd9oo7qg2nd 0 608624 6749798 6065934 2026-09-12T19:14:39Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] na [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] 6065934 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko| native_name=| image=University of Novo Mesto 2.jpg| established=1997| type=| dean (she) = [[Malči Grivec]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[https://fei.uni-nm.si/ fei.uni-nm.si]| }} '''Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko''', prej '''Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko v Novem mestu''' (še prej '''Visoka šola za upravljanje in poslovanje v Novem mestu''') je [[fakulteta]] s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]], članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Fakulteta je bila kot Visoka šola za upravljanje in poslovanje kot samostojni visokošolski zavod ustanovljena leta 1997. Prve študente je vpisala v študijskem letu 1998/1999. Šola je imela v začetku koncesijo za dva javno veljavna programa, in sicer: * za visokošolski strokovni študijski program upravljanje in poslovanje (podeljena 23. 12. 1998, začetek izvajanja: 01. 10. 1999) ter * za visokošolski strokovni študijski program informatika v upravljanju in poslovanju (podeljena 27. 12. 2007, začetek izvajanja: 01. 10. 2008). Poleg omenjenih dveh izvaja tudi javno veljavni magistrski študijski program (študijski program druge stopnje) upravljanje in poslovanje. Visokošolske strokovne študijske programe je do sedaj zaključilo približno 3.000 študentov, magistrski študijski program pa 50 študentov. == Zunanje povezave == * {{official website|https://fei.uni-nm.si//}} {{school-stub}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1997]] [[Kategorija:Fakultete za informatiko|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} qz0aw3nhnwo87h7kryyca63n5n9sv7p 6749799 2026-09-12T19:14:39Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] na [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] 6749799 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] kxsbf43qqzndrtbrkvd48anafrnclt8 6749801 6749799 2026-09-12T19:15:24Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] na [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] 6749799 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] kxsbf43qqzndrtbrkvd48anafrnclt8 6749805 6749801 2026-09-12T19:19:09Z Andrejj 94 vrnjeno 6749805 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko| native_name=| image=University of Novo Mesto 2.jpg| established=1997| type=| dean (she) = [[Malči Grivec]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[https://fei.uni-nm.si/ fei.uni-nm.si]| }} '''Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko''', prej '''Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko v Novem mestu''' (še prej '''Visoka šola za upravljanje in poslovanje v Novem mestu''') je [[fakulteta]] s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]], članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Fakulteta je bila kot Visoka šola za upravljanje in poslovanje kot samostojni visokošolski zavod ustanovljena leta 1997. Prve študente je vpisala v študijskem letu 1998/1999. Šola je imela v začetku koncesijo za dva javno veljavna programa, in sicer: * za visokošolski strokovni študijski program upravljanje in poslovanje (podeljena 23. 12. 1998, začetek izvajanja: 01. 10. 1999) ter * za visokošolski strokovni študijski program informatika v upravljanju in poslovanju (podeljena 27. 12. 2007, začetek izvajanja: 01. 10. 2008). Poleg omenjenih dveh izvaja tudi javno veljavni magistrski študijski program (študijski program druge stopnje) upravljanje in poslovanje. Visokošolske strokovne študijske programe je do sedaj zaključilo približno 3.000 študentov, magistrski študijski program pa 50 študentov. == Zunanje povezave == * {{official website|https://fei.uni-nm.si//}} {{school-stub}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1997]] [[Kategorija:Fakultete za informatiko|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} qz0aw3nhnwo87h7kryyca63n5n9sv7p 6749810 6749805 2026-09-12T19:23:54Z Andrejj 94 dp 6749810 wikitext text/x-wiki {{Infobox university| name=Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko| native_name=| image=University of Novo Mesto 2.jpg| established=1997| type=| dean (she) = [[Malči Grivec]]| students=| city=[[Novo mesto]]| country=[[Slovenija]]| website=[https://fei.uni-nm.si/ fei.uni-nm.si]| }} '''Fakulteta za ekonomijo in informatiko''', prej '''Fakulteta za upravljanje, poslovanje in informatiko v Novem mestu''' (še prej '''Visoka šola za upravljanje in poslovanje v Novem mestu''') je [[fakulteta]] s sedežem v [[Novo mesto|Novem mestu]], članica [[Univerza v Novem mestu|Univerze v Novem mestu]]. Fakulteta je bila kot Visoka šola za upravljanje in poslovanje kot samostojni visokošolski zavod ustanovljena leta 1997. Prve študente je vpisala v študijskem letu 1998/1999. Šola je imela v začetku koncesijo za dva javno veljavna programa, in sicer: * za visokošolski strokovni študijski program upravljanje in poslovanje (podeljena 23. 12. 1998, začetek izvajanja: 01. 10. 1999) ter * za visokošolski strokovni študijski program informatika v upravljanju in poslovanju (podeljena 27. 12. 2007, začetek izvajanja: 01. 10. 2008). Poleg omenjenih dveh izvaja tudi javno veljavni magistrski študijski program (študijski program druge stopnje) upravljanje in poslovanje. Visokošolske strokovne študijske programe je do sedaj zaključilo približno 3.000 študentov, magistrski študijski program pa 50 študentov. == Zunanje povezave == * {{official website|https://fei.uni-nm.si//}} {{school-stub}} [[Kategorija:Fakultete v Novem mestu]] [[Kategorija:Univerza v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1997]] [[Kategorija:Fakultete za informatiko|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} 5nvmlujgrh203ngxppkz2lnn7azz5z1 0 608625 6749802 2026-09-12T19:15:24Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] na [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] 6749802 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] kxsbf43qqzndrtbrkvd48anafrnclt8 0 608627 6749819 2026-09-12T19:31:48Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo]] na [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] 6749819 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] pbqpdthemogy4rn4ud839hfp3yl7vkl 0 608628 6749829 2026-09-12T19:53:35Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede]] na [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] 6749829 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] 1qqaiieghdlwmyoogk61l1vnqv0ff9t 0 608629 6749831 2026-09-12T19:57:52Z Andrejj 94 Andrejj je prestavil stran [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]] na [[Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto]] prek preusmeritve 6749831 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto]] 1l2ip0ebvcar6dacc9bxq8cf91ms0k1 0 608630 6749839 2026-09-12T20:27:28Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Domingos Raposo */ 6749839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Domingos Abílio Gomes Raposo''', [[Portugalci|portugalski]] znanstvenik, strokovnjak [[mirandeščina|mirandeščine]], * [[17. maj]] [[1952]], Malhadas. == Življenje in delo == 1980 je končal na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v [[Porto|Portu]]. Študije je nadaljeval na Univerzi Minho v [[Braga|Bragi]], kjer je končal drugo stopnjo. Bil je koordinator kulturni projekt [[Miranda|Mirande]] in urednik revije ''Planalto Mirandês''. Sodeloval je projektu, ki je 1985 omogočal, da je mirandeščina postala izbirni predmet v šolah. 1987 je organiziral prve mirandeške kulturne dneve. Napisal je več knjig in razprav o mirandeškem jeziku in mirandeški ljudski glasbi. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Portugalski znanstveniki]] [[Kategorija:Portugalski novinarji]] [[Kategorija:Portugalski zgodovinarji]] 3ft3ghxs5my2rsfc06d1iqteuvilsk8 0 608631 6749840 2026-09-12T20:28:13Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Domingos Raposo]] 6749840 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Domingos Raposo]] fcmjvqo7s9gynjlx4hfv4xatj0bfpb5 0 608632 6749841 2026-09-12T20:28:35Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Domingos Raposo]] 6749841 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Domingos Raposo]] fcmjvqo7s9gynjlx4hfv4xatj0bfpb5 10 608633 6749842 2026-09-12T20:34:41Z Andrejj 94 predloga 6749842 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Uni_NM |title = [[Univerza v Novem mestu]] |listclass = hlist |image = |above = |group1 = Fakultete |list1 = * [[Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Fakulteta za poslovne in upravne vede Novo mesto]] * [[Fakulteta za strojništvo v Novem mestu]] * [[Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] * [[Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto]] * [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu]] * [[Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu]] * [[Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto]] |group2 = Druge ustanove |list2 = * [[Inštitut Rudolfovo]] |below = [[Seznam univerz v Sloveniji|Univerze v Sloveniji]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za univerze]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> cr4iov0edr4ouaevu8qfdl0n5kx7fc7 0 608634 6749889 2026-09-13T04:51:46Z Octopus 13285 uvod 6749889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Grobnica Šoroon Bumbagar | native_name = | alternate_name = | image = Shoroon Bumbagar tomb mural, 7th century CE, Mongolia.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Freska v grobnici Šooron Bumbagar, [[Gokturki]], 7. stoletje, [[Mongolija]]<ref name="DAEA">{{cite journal |last1=ALTINKILIÇ |first1=Dr. Arzu Emel |title=Göktürk giyim kuşamının plastik sanatlarda değerlendirilmesi |journal=Journal of Social and Humanities Sciences Research |date=2020 |pages=1101–1110 |url=http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf}}</ref><ref name="SRC">{{cite journal |last1=Narantsatsral |first1=D |title=THE SILK ROAD CULTURE AND ANCIENT TURKISH WALL PAINTED TOMB |journal=The Journal of International Civilization Studies |url=http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf}}</ref><ref name="NDC">{{cite book |last1=Cosmo |first1=Nicola Di |last2=Maas |first2=Michael |title=Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 |date=26 April 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-54810-6 |pages=350–354 |url=https://books.google.com/books?id=y01UDwAAQBAJ&pg=PA350 |language=en}}</ref><ref name="CB">{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=185–186 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA185 |language=en}}</ref> | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|47|57|18|N|104|32|20|E|display=inline,title}} | location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Šoroon Bumbagar''' je starodavna [[grobnica]] v Zaamar sumu v provinci Tuv v [[Mongolija|Mongoliji]], 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja in približno 2,5 km severovzhodno od reke Tula in blizu [[Kitani|kitanskega]] mesta Hermen Dendž iz 10. stoletja.<ref name="LAW">{{cite journal |last1=ARDEN-WONG |first1=Lyndon |title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period |journal=Journal of Eurasian Studies |date=2004 |volume=VI |issue=2}}</ref> Zgrajena je bila za neznanega turškega plemiča, domnevno guvernerja (''jabgu'') ali kneza (''tegin''),med letoma 650 in 700 n. št.<ref name="KMN"/><ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |page=1 |doi=10.30517/cihannuma.843080 |s2cid=240760143 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678|doi-access=free }}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grobnice]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] 6bxlg8wo5bnk18z8drxel9fj7d7c3dd 6749914 6749889 2026-09-13T05:25:21Z Octopus 13285 opis 6749914 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Grobnica Šoroon Bumbagar | native_name = | alternate_name = | image = Shoroon Bumbagar tomb mural, 7th century CE, Mongolia.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Freska v grobnici Šooron Bumbagar, [[Gokturki]], 7. stoletje, [[Mongolija]]<ref name="DAEA">{{cite journal |last1=ALTINKILIÇ |first1=Dr. Arzu Emel |title=Göktürk giyim kuşamının plastik sanatlarda değerlendirilmesi |journal=Journal of Social and Humanities Sciences Research |date=2020 |pages=1101–1110 |url=http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf}}</ref><ref name="SRC">{{cite journal |last1=Narantsatsral |first1=D |title=THE SILK ROAD CULTURE AND ANCIENT TURKISH WALL PAINTED TOMB |journal=The Journal of International Civilization Studies |url=http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf}}</ref><ref name="NDC">{{cite book |last1=Cosmo |first1=Nicola Di |last2=Maas |first2=Michael |title=Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 |date=26 April 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-54810-6 |pages=350–354 |url=https://books.google.com/books?id=y01UDwAAQBAJ&pg=PA350 |language=en}}</ref><ref name="CB">{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=185–186 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA185 |language=en}}</ref> | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|47|57|18|N|104|32|20|E|display=inline,title}} | location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Šoroon Bumbagar''' je starodavna [[grobnica]] v Zaamar sumu v provinci Tuv v [[Mongolija|Mongoliji]], 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja in približno 2,5 km severovzhodno od reke Tula in blizu [[Kitani|kitanskega]] mesta Hermen Dendž iz 10. stoletja.<ref name="LAW">{{cite journal |last1=ARDEN-WONG |first1=Lyndon |title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period |journal=Journal of Eurasian Studies |date=2004 |volume=VI |issue=2}}</ref> Zgrajena je bila za neznanega turškega plemiča, domnevno guvernerja (''jabgu'') ali kneza (''tegin''),med letoma 650 in 700 n. št.<ref name="KMN"/><ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |page=1 |doi=10.30517/cihannuma.843080 |s2cid=240760143 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678|doi-access=free }}</ref> ==Opis== Grobnica je bila odkrita in izkopana leta 2011.<ref name="KMN">{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28122347454/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je masivna vkopana zgradba, dolga 42 m, široka 1,8 m in globoka 7,5 m,<ref name="KMN"/> značilna za grobnice [[Severni Vej|Severnega Veja]], [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]] in [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]] in ne za sodobne grobnice [[Gokturki|Gokturkov]]. Slednje so bile običajno plitve in okrogle in z majhno gomilo, prekrito s skalami.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=7–8 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar ni bila izropana, zato so v njej našli veliko grobnih pridatkov, vključno z nedotaknjenimi vrati, številnimi kipi in stenskimi poslikavami ljudi, zmajev in templjev, vendar brez kakšnega napisa.<ref name="LAW"/> V grobnici je bilo najdenih 117 glinenih predmetov<ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice 2 |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28662632011/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> in približno 50 [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] zlatnikov, ki so služili kot okraski.<ref name="LAW"/><ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28455710190/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je primer turškega spominskega kompleksa v kitajskem slogu, datirana v drugo polovico 7. stoletja. Kitajski vpliv je bil posledica takratne oblasti dinastije Tang na tem območju.<ref name="LAW"/> Kitajska kultura in vojaška moč sta prevladovali nad Turki vse od poraza [[Ilig kagan]]a v bitki z dinastijo Tang pri Jin Šanu leta 630, ki je zaznamoval konec Vzhodnega turškega kaganata.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=9–10 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar stoji v bližini in je sočasna z grobnico turškega poglavarja [[Pugu Jitujeva grobnica|Pugu Jituja]], ki je bil [[vazal]] dinastije Tang in je umrl leta 678.<ref name="LAW"/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grobnice]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] mvwer4tae1ra9vw3wavw2szl8g65j7v 6749919 6749914 2026-09-13T05:53:29Z Octopus 13285 /* Sklici */ galerija 6749919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Grobnica Šoroon Bumbagar | native_name = | alternate_name = | image = Shoroon Bumbagar tomb mural, 7th century CE, Mongolia.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Freska v grobnici Šooron Bumbagar, [[Gokturki]], 7. stoletje, [[Mongolija]]<ref name="DAEA">{{cite journal |last1=ALTINKILIÇ |first1=Dr. Arzu Emel |title=Göktürk giyim kuşamının plastik sanatlarda değerlendirilmesi |journal=Journal of Social and Humanities Sciences Research |date=2020 |pages=1101–1110 |url=http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf}}</ref><ref name="SRC">{{cite journal |last1=Narantsatsral |first1=D |title=THE SILK ROAD CULTURE AND ANCIENT TURKISH WALL PAINTED TOMB |journal=The Journal of International Civilization Studies |url=http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf}}</ref><ref name="NDC">{{cite book |last1=Cosmo |first1=Nicola Di |last2=Maas |first2=Michael |title=Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 |date=26 April 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-54810-6 |pages=350–354 |url=https://books.google.com/books?id=y01UDwAAQBAJ&pg=PA350 |language=en}}</ref><ref name="CB">{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=185–186 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA185 |language=en}}</ref> | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|47|57|18|N|104|32|20|E|display=inline,title}} | location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Šoroon Bumbagar''' je starodavna [[grobnica]] v Zaamar sumu v provinci Tuv v [[Mongolija|Mongoliji]], 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja in približno 2,5 km severovzhodno od reke Tula in blizu [[Kitani|kitanskega]] mesta Hermen Dendž iz 10. stoletja.<ref name="LAW">{{cite journal |last1=ARDEN-WONG |first1=Lyndon |title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period |journal=Journal of Eurasian Studies |date=2004 |volume=VI |issue=2}}</ref> Zgrajena je bila za neznanega turškega plemiča, domnevno guvernerja (''jabgu'') ali kneza (''tegin''),med letoma 650 in 700 n. št.<ref name="KMN"/><ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |page=1 |doi=10.30517/cihannuma.843080 |s2cid=240760143 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678|doi-access=free }}</ref> ==Opis== Grobnica je bila odkrita in izkopana leta 2011.<ref name="KMN">{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28122347454/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je masivna vkopana zgradba, dolga 42 m, široka 1,8 m in globoka 7,5 m,<ref name="KMN"/> značilna za grobnice [[Severni Vej|Severnega Veja]], [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]] in [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]] in ne za sodobne grobnice [[Gokturki|Gokturkov]]. Slednje so bile običajno plitve in okrogle in z majhno gomilo, prekrito s skalami.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=7–8 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar ni bila izropana, zato so v njej našli veliko grobnih pridatkov, vključno z nedotaknjenimi vrati, številnimi kipi in stenskimi poslikavami ljudi, zmajev in templjev, vendar brez kakšnega napisa.<ref name="LAW"/> V grobnici je bilo najdenih 117 glinenih predmetov<ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice 2 |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28662632011/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> in približno 50 [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] zlatnikov, ki so služili kot okraski.<ref name="LAW"/><ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28455710190/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je primer turškega spominskega kompleksa v kitajskem slogu, datirana v drugo polovico 7. stoletja. Kitajski vpliv je bil posledica takratne oblasti dinastije Tang na tem območju.<ref name="LAW"/> Kitajska kultura in vojaška moč sta prevladovali nad Turki vse od poraza [[Ilig kagan]]a v bitki z dinastijo Tang pri Jin Šanu leta 630, ki je zaznamoval konec Vzhodnega turškega kaganata.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=9–10 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar stoji v bližini in je sočasna z grobnico turškega poglavarja [[Pugu Jitujeva grobnica|Pugu Jituja]], ki je bil [[vazal]] dinastije Tang in je umrl leta 678.<ref name="LAW"/> == Galerija == <gallery widths="150px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Gokturk cav.jpg|Gokturška freska, 7. stoletje<ref name="DAEA"/<ref name="SRC"/><ref name="CB"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume (2).jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume.jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Karakorum museum figures.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM"/> Slika:Karakorum Museum figures detail.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM">{{cite journal |journal= Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |last1=Yılmaz |first1=Anıl |title=On the Burial Mounds of Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Maykhan Uul) and Shoroon Dov |date=2020 |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/1456177}}</ref> Slika:Karakorum Museum Shoroon Bumbagar terracotta statuettes.jpg|Kipci iz [[Terakota|terakote]]<ref name="BM"/> Slika:Shoroon Bumbagar murals Karakorum Museum (detail).jpg|Freska Slika:Shoroon Bumbagar Byzantine Empire coins Karakorum Museum.jpg|Bizantinski kovanci, Muzej Karakoruma </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grobnice]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] abl9gera6pzpcyo7006jmhatb38zt96 6749920 6749919 2026-09-13T05:55:51Z Octopus 13285 /* Galerija */ ref 6749920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Grobnica Šoroon Bumbagar | native_name = | alternate_name = | image = Shoroon Bumbagar tomb mural, 7th century CE, Mongolia.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Freska v grobnici Šooron Bumbagar, [[Gokturki]], 7. stoletje, [[Mongolija]]<ref name="DAEA">{{cite journal |last1=ALTINKILIÇ |first1=Dr. Arzu Emel |title=Göktürk giyim kuşamının plastik sanatlarda değerlendirilmesi |journal=Journal of Social and Humanities Sciences Research |date=2020 |pages=1101–1110 |url=http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf}}</ref><ref name="SRC">{{cite journal |last1=Narantsatsral |first1=D |title=THE SILK ROAD CULTURE AND ANCIENT TURKISH WALL PAINTED TOMB |journal=The Journal of International Civilization Studies |url=http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf}}</ref><ref name="NDC">{{cite book |last1=Cosmo |first1=Nicola Di |last2=Maas |first2=Michael |title=Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 |date=26 April 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-54810-6 |pages=350–354 |url=https://books.google.com/books?id=y01UDwAAQBAJ&pg=PA350 |language=en}}</ref><ref name="CB">{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=185–186 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA185 |language=en}}</ref> | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|47|57|18|N|104|32|20|E|display=inline,title}} | location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Šoroon Bumbagar''' je starodavna [[grobnica]] v Zaamar sumu v provinci Tuv v [[Mongolija|Mongoliji]], 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja in približno 2,5 km severovzhodno od reke Tula in blizu [[Kitani|kitanskega]] mesta Hermen Dendž iz 10. stoletja.<ref name="LAW">{{cite journal |last1=ARDEN-WONG |first1=Lyndon |title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period |journal=Journal of Eurasian Studies |date=2004 |volume=VI |issue=2}}</ref> Zgrajena je bila za neznanega turškega plemiča, domnevno guvernerja (''jabgu'') ali kneza (''tegin''),med letoma 650 in 700 n. št.<ref name="KMN"/><ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |page=1 |doi=10.30517/cihannuma.843080 |s2cid=240760143 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678|doi-access=free }}</ref> ==Opis== Grobnica je bila odkrita in izkopana leta 2011.<ref name="KMN">{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28122347454/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je masivna vkopana zgradba, dolga 42 m, široka 1,8 m in globoka 7,5 m,<ref name="KMN"/> značilna za grobnice [[Severni Vej|Severnega Veja]], [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]] in [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]] in ne za sodobne grobnice [[Gokturki|Gokturkov]]. Slednje so bile običajno plitve in okrogle in z majhno gomilo, prekrito s skalami.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=7–8 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar ni bila izropana, zato so v njej našli veliko grobnih pridatkov, vključno z nedotaknjenimi vrati, številnimi kipi in stenskimi poslikavami ljudi, zmajev in templjev, vendar brez kakšnega napisa.<ref name="LAW"/> V grobnici je bilo najdenih 117 glinenih predmetov<ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice 2 |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28662632011/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> in približno 50 [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] zlatnikov, ki so služili kot okraski.<ref name="LAW"/><ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28455710190/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je primer turškega spominskega kompleksa v kitajskem slogu, datirana v drugo polovico 7. stoletja. Kitajski vpliv je bil posledica takratne oblasti dinastije Tang na tem območju.<ref name="LAW"/> Kitajska kultura in vojaška moč sta prevladovali nad Turki vse od poraza [[Ilig kagan]]a v bitki z dinastijo Tang pri Jin Šanu leta 630, ki je zaznamoval konec Vzhodnega turškega kaganata.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=9–10 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar stoji v bližini in je sočasna z grobnico turškega poglavarja [[Pugu Jitujeva grobnica|Pugu Jituja]], ki je bil [[vazal]] dinastije Tang in je umrl leta 678.<ref name="LAW"/> == Galerija == <gallery widths="150px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Gokturk cav.jpg|Gokturška freska, 7. stoletje<ref name="DAEA"/><ref name="SRC"/><ref name="CB"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume (2).jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume.jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Karakorum museum figures.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM"/> Slika:Karakorum Museum figures detail.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM">{{cite journal |journal= Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |last1=Yılmaz |first1=Anıl |title=On the Burial Mounds of Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Maykhan Uul) and Shoroon Dov |date=2020 |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/1456177}}</ref> Slika:Karakorum Museum Shoroon Bumbagar terracotta statuettes.jpg|Kipci iz [[Terakota|terakote]]<ref name="BM"/> Slika:Shoroon Bumbagar murals Karakorum Museum (detail).jpg|Freska Slika:Shoroon Bumbagar Byzantine Empire coins Karakorum Museum.jpg|Bizantinski kovanci, Muzej Karakoruma </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grobnice]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] gtxtl5rqvj67697j7sqv5ghzylhnnha 6749921 6749920 2026-09-13T05:56:52Z Octopus 13285 /* Viri */ 6749921 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Grobnica Šoroon Bumbagar | native_name = | alternate_name = | image = Shoroon Bumbagar tomb mural, 7th century CE, Mongolia.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Freska v grobnici Šooron Bumbagar, [[Gokturki]], 7. stoletje, [[Mongolija]]<ref name="DAEA">{{cite journal |last1=ALTINKILIÇ |first1=Dr. Arzu Emel |title=Göktürk giyim kuşamının plastik sanatlarda değerlendirilmesi |journal=Journal of Social and Humanities Sciences Research |date=2020 |pages=1101–1110 |url=http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf}}</ref><ref name="SRC">{{cite journal |last1=Narantsatsral |first1=D |title=THE SILK ROAD CULTURE AND ANCIENT TURKISH WALL PAINTED TOMB |journal=The Journal of International Civilization Studies |url=http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf}}</ref><ref name="NDC">{{cite book |last1=Cosmo |first1=Nicola Di |last2=Maas |first2=Michael |title=Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 |date=26 April 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-54810-6 |pages=350–354 |url=https://books.google.com/books?id=y01UDwAAQBAJ&pg=PA350 |language=en}}</ref><ref name="CB">{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=185–186 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA185 |language=en}}</ref> | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|47|57|18|N|104|32|20|E|display=inline,title}} | location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Šoroon Bumbagar''' je starodavna [[grobnica]] v Zaamar sumu v provinci Tuv v [[Mongolija|Mongoliji]], 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja in približno 2,5 km severovzhodno od reke Tula in blizu [[Kitani|kitanskega]] mesta Hermen Dendž iz 10. stoletja.<ref name="LAW">{{cite journal |last1=ARDEN-WONG |first1=Lyndon |title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period |journal=Journal of Eurasian Studies |date=2004 |volume=VI |issue=2}}</ref> Zgrajena je bila za neznanega turškega plemiča, domnevno guvernerja (''jabgu'') ali kneza (''tegin''),med letoma 650 in 700 n. št.<ref name="KMN"/><ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |page=1 |doi=10.30517/cihannuma.843080 |s2cid=240760143 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678|doi-access=free }}</ref> ==Opis== Grobnica je bila odkrita in izkopana leta 2011.<ref name="KMN">{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28122347454/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je masivna vkopana zgradba, dolga 42 m, široka 1,8 m in globoka 7,5 m,<ref name="KMN"/> značilna za grobnice [[Severni Vej|Severnega Veja]], [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]] in [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]] in ne za sodobne grobnice [[Gokturki|Gokturkov]]. Slednje so bile običajno plitve in okrogle in z majhno gomilo, prekrito s skalami.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=7–8 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar ni bila izropana, zato so v njej našli veliko grobnih pridatkov, vključno z nedotaknjenimi vrati, številnimi kipi in stenskimi poslikavami ljudi, zmajev in templjev, vendar brez kakšnega napisa.<ref name="LAW"/> V grobnici je bilo najdenih 117 glinenih predmetov<ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice 2 |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28662632011/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> in približno 50 [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] zlatnikov, ki so služili kot okraski.<ref name="LAW"/><ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28455710190/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je primer turškega spominskega kompleksa v kitajskem slogu, datirana v drugo polovico 7. stoletja. Kitajski vpliv je bil posledica takratne oblasti dinastije Tang na tem območju.<ref name="LAW"/> Kitajska kultura in vojaška moč sta prevladovali nad Turki vse od poraza [[Ilig kagan]]a v bitki z dinastijo Tang pri Jin Šanu leta 630, ki je zaznamoval konec Vzhodnega turškega kaganata.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=9–10 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar stoji v bližini in je sočasna z grobnico turškega poglavarja [[Pugu Jitujeva grobnica|Pugu Jituja]], ki je bil [[vazal]] dinastije Tang in je umrl leta 678.<ref name="LAW"/> == Galerija == <gallery widths="150px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Gokturk cav.jpg|Gokturška freska, 7. stoletje<ref name="DAEA"/><ref name="SRC"/><ref name="CB"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume (2).jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume.jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Karakorum museum figures.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM"/> Slika:Karakorum Museum figures detail.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM">{{cite journal |journal= Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |last1=Yılmaz |first1=Anıl |title=On the Burial Mounds of Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Maykhan Uul) and Shoroon Dov |date=2020 |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/1456177}}</ref> Slika:Karakorum Museum Shoroon Bumbagar terracotta statuettes.jpg|Kipci iz [[Terakota|terakote]]<ref name="BM"/> Slika:Shoroon Bumbagar murals Karakorum Museum (detail).jpg|Freska Slika:Shoroon Bumbagar Byzantine Empire coins Karakorum Museum.jpg|Bizantinski kovanci, Muzej Karakoruma </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grobnice]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] smk8a0wshzzicdmuof1jac1zry4t0c8 6749922 6749921 2026-09-13T05:59:21Z Octopus 13285 znamenitost 6749922 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grobnica Šoroon Bumbagar | native_name = | alternate_name = | image = Shoroon Bumbagar tomb mural, 7th century CE, Mongolia.jpg | image_size = 300px | alt = | caption = Freska v grobnici Šooron Bumbagar, [[Gokturki]], 7. stoletje, [[Mongolija]]<ref name="DAEA">{{cite journal |last1=ALTINKILIÇ |first1=Dr. Arzu Emel |title=Göktürk giyim kuşamının plastik sanatlarda değerlendirilmesi |journal=Journal of Social and Humanities Sciences Research |date=2020 |pages=1101–1110 |url=http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf}}</ref><ref name="SRC">{{cite journal |last1=Narantsatsral |first1=D |title=THE SILK ROAD CULTURE AND ANCIENT TURKISH WALL PAINTED TOMB |journal=The Journal of International Civilization Studies |url=http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf}}</ref><ref name="NDC">{{cite book |last1=Cosmo |first1=Nicola Di |last2=Maas |first2=Michael |title=Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 |date=26 April 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-54810-6 |pages=350–354 |url=https://books.google.com/books?id=y01UDwAAQBAJ&pg=PA350 |language=en}}</ref><ref name="CB">{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=185–186 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA185 |language=en}}</ref> | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|47|57|18|N|104|32|20|E|display=inline,title}} | location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Šoroon Bumbagar''' je starodavna [[grobnica]] v Zaamar sumu v provinci Tuv v [[Mongolija|Mongoliji]], 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja in približno 2,5 km severovzhodno od reke Tula in blizu [[Kitani|kitanskega]] mesta Hermen Dendž iz 10. stoletja.<ref name="LAW">{{cite journal |last1=ARDEN-WONG |first1=Lyndon |title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period |journal=Journal of Eurasian Studies |date=2004 |volume=VI |issue=2}}</ref> Zgrajena je bila za neznanega turškega plemiča, domnevno guvernerja (''jabgu'') ali kneza (''tegin''),med letoma 650 in 700 n. št.<ref name="KMN"/><ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |page=1 |doi=10.30517/cihannuma.843080 |s2cid=240760143 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678|doi-access=free }}</ref> ==Opis== Grobnica je bila odkrita in izkopana leta 2011.<ref name="KMN">{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28122347454/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je masivna vkopana zgradba, dolga 42 m, široka 1,8 m in globoka 7,5 m,<ref name="KMN"/> značilna za grobnice [[Severni Vej|Severnega Veja]], [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]] in [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]] in ne za sodobne grobnice [[Gokturki|Gokturkov]]. Slednje so bile običajno plitve in okrogle in z majhno gomilo, prekrito s skalami.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=7–8 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar ni bila izropana, zato so v njej našli veliko grobnih pridatkov, vključno z nedotaknjenimi vrati, številnimi kipi in stenskimi poslikavami ljudi, zmajev in templjev, vendar brez kakšnega napisa.<ref name="LAW"/> V grobnici je bilo najdenih 117 glinenih predmetov<ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice 2 |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28662632011/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> in približno 50 [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] zlatnikov, ki so služili kot okraski.<ref name="LAW"/><ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28455710190/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je primer turškega spominskega kompleksa v kitajskem slogu, datirana v drugo polovico 7. stoletja. Kitajski vpliv je bil posledica takratne oblasti dinastije Tang na tem območju.<ref name="LAW"/> Kitajska kultura in vojaška moč sta prevladovali nad Turki vse od poraza [[Ilig kagan]]a v bitki z dinastijo Tang pri Jin Šanu leta 630, ki je zaznamoval konec Vzhodnega turškega kaganata.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=9–10 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar stoji v bližini in je sočasna z grobnico turškega poglavarja [[Pugu Jitujeva grobnica|Pugu Jituja]], ki je bil [[vazal]] dinastije Tang in je umrl leta 678.<ref name="LAW"/> == Galerija == <gallery widths="150px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Gokturk cav.jpg|Gokturška freska, 7. stoletje<ref name="DAEA"/><ref name="SRC"/><ref name="CB"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume (2).jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume.jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Karakorum museum figures.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM"/> Slika:Karakorum Museum figures detail.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM">{{cite journal |journal= Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |last1=Yılmaz |first1=Anıl |title=On the Burial Mounds of Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Maykhan Uul) and Shoroon Dov |date=2020 |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/1456177}}</ref> Slika:Karakorum Museum Shoroon Bumbagar terracotta statuettes.jpg|Kipci iz [[Terakota|terakote]]<ref name="BM"/> Slika:Shoroon Bumbagar murals Karakorum Museum (detail).jpg|Freska Slika:Shoroon Bumbagar Byzantine Empire coins Karakorum Museum.jpg|Bizantinski kovanci, Muzej Karakoruma </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grobnice]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] 397xidgtkucl753kbqxp5nl6t3oepbq 6749924 6749922 2026-09-13T06:03:01Z Octopus 13285 zemljevid 6749924 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grobnica Šoroon Bumbagar | native_name = | alternate_name = | image = Shoroon Bumbagar tomb mural, 7th century CE, Mongolia.jpg | image_size = 300px | locmapin = Mongolija | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | alt = | caption = Freska v grobnici Šooron Bumbagar, [[Gokturki]], 7. stoletje, [[Mongolija]]<ref name="DAEA">{{cite journal |last1=ALTINKILIÇ |first1=Dr. Arzu Emel |title=Göktürk giyim kuşamının plastik sanatlarda değerlendirilmesi |journal=Journal of Social and Humanities Sciences Research |date=2020 |pages=1101–1110 |url=http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf}}</ref><ref name="SRC">{{cite journal |last1=Narantsatsral |first1=D |title=THE SILK ROAD CULTURE AND ANCIENT TURKISH WALL PAINTED TOMB |journal=The Journal of International Civilization Studies |url=http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf}}</ref><ref name="NDC">{{cite book |last1=Cosmo |first1=Nicola Di |last2=Maas |first2=Michael |title=Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 |date=26 April 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-54810-6 |pages=350–354 |url=https://books.google.com/books?id=y01UDwAAQBAJ&pg=PA350 |language=en}}</ref><ref name="CB">{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=185–186 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA185 |language=en}}</ref> | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|47|57|18|N|104|32|20|E|display=inline,title}} | location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Šoroon Bumbagar''' je starodavna [[grobnica]] v Zaamar sumu v provinci Tuv v [[Mongolija|Mongoliji]], 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja in približno 2,5 km severovzhodno od reke Tula in blizu [[Kitani|kitanskega]] mesta Hermen Dendž iz 10. stoletja.<ref name="LAW">{{cite journal |last1=ARDEN-WONG |first1=Lyndon |title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period |journal=Journal of Eurasian Studies |date=2004 |volume=VI |issue=2}}</ref> Zgrajena je bila za neznanega turškega plemiča, domnevno guvernerja (''jabgu'') ali kneza (''tegin''),med letoma 650 in 700 n. št.<ref name="KMN"/><ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |page=1 |doi=10.30517/cihannuma.843080 |s2cid=240760143 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678|doi-access=free }}</ref> ==Opis== Grobnica je bila odkrita in izkopana leta 2011.<ref name="KMN">{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28122347454/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je masivna vkopana zgradba, dolga 42 m, široka 1,8 m in globoka 7,5 m,<ref name="KMN"/> značilna za grobnice [[Severni Vej|Severnega Veja]], [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]] in [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]] in ne za sodobne grobnice [[Gokturki|Gokturkov]]. Slednje so bile običajno plitve in okrogle in z majhno gomilo, prekrito s skalami.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=7–8 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar ni bila izropana, zato so v njej našli veliko grobnih pridatkov, vključno z nedotaknjenimi vrati, številnimi kipi in stenskimi poslikavami ljudi, zmajev in templjev, vendar brez kakšnega napisa.<ref name="LAW"/> V grobnici je bilo najdenih 117 glinenih predmetov<ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice 2 |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28662632011/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> in približno 50 [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] zlatnikov, ki so služili kot okraski.<ref name="LAW"/><ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28455710190/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je primer turškega spominskega kompleksa v kitajskem slogu, datirana v drugo polovico 7. stoletja. Kitajski vpliv je bil posledica takratne oblasti dinastije Tang na tem območju.<ref name="LAW"/> Kitajska kultura in vojaška moč sta prevladovali nad Turki vse od poraza [[Ilig kagan]]a v bitki z dinastijo Tang pri Jin Šanu leta 630, ki je zaznamoval konec Vzhodnega turškega kaganata.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=9–10 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar stoji v bližini in je sočasna z grobnico turškega poglavarja [[Pugu Jitujeva grobnica|Pugu Jituja]], ki je bil [[vazal]] dinastije Tang in je umrl leta 678.<ref name="LAW"/> == Galerija == <gallery widths="150px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Gokturk cav.jpg|Gokturška freska, 7. stoletje<ref name="DAEA"/><ref name="SRC"/><ref name="CB"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume (2).jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume.jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Karakorum museum figures.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM"/> Slika:Karakorum Museum figures detail.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM">{{cite journal |journal= Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |last1=Yılmaz |first1=Anıl |title=On the Burial Mounds of Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Maykhan Uul) and Shoroon Dov |date=2020 |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/1456177}}</ref> Slika:Karakorum Museum Shoroon Bumbagar terracotta statuettes.jpg|Kipci iz [[Terakota|terakote]]<ref name="BM"/> Slika:Shoroon Bumbagar murals Karakorum Museum (detail).jpg|Freska Slika:Shoroon Bumbagar Byzantine Empire coins Karakorum Museum.jpg|Bizantinski kovanci, Muzej Karakoruma </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grobnice]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] 1seakhu75x64otsnbg3ngaqzw1ssa87 6749934 6749924 2026-09-13T07:20:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6749934 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grobnica Šoroon Bumbagar | native_name = | alternate_name = | image = Shoroon Bumbagar tomb mural, 7th century CE, Mongolia.jpg | image_size = 300px | locmapin = Mongolija | map_relief = yes | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | alt = | caption = Freska v grobnici Šooron Bumbagar, [[Gokturki]], 7. stoletje, [[Mongolija]]<ref name="DAEA">{{cite journal |last1=ALTINKILIÇ |first1=Dr. Arzu Emel |title=Göktürk giyim kuşamının plastik sanatlarda değerlendirilmesi |journal=Journal of Social and Humanities Sciences Research |date=2020 |pages=1101–1110 |url=http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf |archive-date=2020-10-24 |access-date=2026-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201024185201/http://www.jshsr.org/Makaleler/1429516422_07-7-53.1853-1101-1110.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="SRC">{{cite journal |last1=Narantsatsral |first1=D |title=THE SILK ROAD CULTURE AND ANCIENT TURKISH WALL PAINTED TOMB |journal=The Journal of International Civilization Studies |url=http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf |archive-date=2020-10-26 |access-date=2026-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201026144159/http://www.inciss.com/wp-content/uploads/2018/01/Narantsatsral-2.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="NDC">{{cite book |last1=Cosmo |first1=Nicola Di |last2=Maas |first2=Michael |title=Empires and Exchanges in Eurasian Late Antiquity: Rome, China, Iran, and the Steppe, ca. 250–750 |date=26 April 2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-54810-6 |pages=350–354 |url=https://books.google.com/books?id=y01UDwAAQBAJ&pg=PA350 |language=en}}</ref><ref name="CB">{{cite book |last1=Baumer |first1=Christoph |title=History of Central Asia, The: 4-volume set |date=18 April 2018 |publisher=Bloomsbury Publishing |isbn=978-1-83860-868-2 |pages=185–186 |url=https://books.google.com/books?id=DhiWDwAAQBAJ&pg=RA1-PA185 |language=en}}</ref> | pushpin_map = Mongolia#Asia | pushpin_alt = | pushpin_relief = yes | coordinates = {{coord|47|57|18|N|104|32|20|E|display=inline,title}} | location = {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]] | region = | type = grobnica | part_of = | length = | width = | area = | height = | builder = | material = | built = {{circa|650–700}} | abandoned = | epochs = | cultures = | dependency_of = | occupants = | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | ownership = | management = | public_access = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} '''Šoroon Bumbagar''' je starodavna [[grobnica]] v Zaamar sumu v provinci Tuv v [[Mongolija|Mongoliji]], 160 km zahodno od [[Ulan Bator]]ja in približno 2,5 km severovzhodno od reke Tula in blizu [[Kitani|kitanskega]] mesta Hermen Dendž iz 10. stoletja.<ref name="LAW">{{cite journal |last1=ARDEN-WONG |first1=Lyndon |title=Tang Governance and Administration in the Turkic Period |journal=Journal of Eurasian Studies |date=2004 |volume=VI |issue=2}}</ref> Zgrajena je bila za neznanega turškega plemiča, domnevno guvernerja (''jabgu'') ali kneza (''tegin''),med letoma 650 in 700 n. št.<ref name="KMN"/><ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |page=1 |doi=10.30517/cihannuma.843080 |s2cid=240760143 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678|doi-access=free }}</ref> ==Opis== Grobnica je bila odkrita in izkopana leta 2011.<ref name="KMN">{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28122347454/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je masivna vkopana zgradba, dolga 42 m, široka 1,8 m in globoka 7,5 m,<ref name="KMN"/> značilna za grobnice [[Severni Vej|Severnega Veja]], [[Dinastija Sui|dinastijo Sui]] in [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]] in ne za sodobne grobnice [[Gokturki|Gokturkov]]. Slednje so bile običajno plitve in okrogle in z majhno gomilo, prekrito s skalami.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=7–8 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar ni bila izropana, zato so v njej našli veliko grobnih pridatkov, vključno z nedotaknjenimi vrati, številnimi kipi in stenskimi poslikavami ljudi, zmajev in templjev, vendar brez kakšnega napisa.<ref name="LAW"/> V grobnici je bilo najdenih 117 glinenih predmetov<ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice 2 |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28662632011/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> in približno 50 [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] zlatnikov, ki so služili kot okraski.<ref name="LAW"/><ref>{{cite web |title=Karakorum Museum notice |url=https://www.flickr.com/photos/112704212@N04/28455710190/in/album-72157671124798411/ |date=2 August 2016}}</ref> Grobnica je primer turškega spominskega kompleksa v kitajskem slogu, datirana v drugo polovico 7. stoletja. Kitajski vpliv je bil posledica takratne oblasti dinastije Tang na tem območju.<ref name="LAW"/> Kitajska kultura in vojaška moč sta prevladovali nad Turki vse od poraza [[Ilig kagan]]a v bitki z dinastijo Tang pri Jin Šanu leta 630, ki je zaznamoval konec Vzhodnega turškega kaganata.<ref>{{cite journal |last1=Yilmaz |first1=Anıl |title=Moğolistan'da Bulunan Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Mayhan Uul) ve Shoroon Dov Kurganları Üzerine |journal=Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |date=2020 |pages=9–10 |url=https://www.academia.edu/44750057 |issn=2149-0678}}</ref> Grobnica Šoroon Bumbagar stoji v bližini in je sočasna z grobnico turškega poglavarja [[Pugu Jitujeva grobnica|Pugu Jituja]], ki je bil [[vazal]] dinastije Tang in je umrl leta 678.<ref name="LAW"/> == Galerija == <gallery widths="150px" heights="200px" perrow="4"> Slika:Gokturk cav.jpg|Gokturška freska, 7. stoletje<ref name="DAEA"/><ref name="SRC"/><ref name="CB"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume (2).jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Mural from the dromos of Shoroon Bumbagar, attendants in Chinese costume.jpg|Freska osebe v kitajski opravi<ref name="BM"/> Slika:Karakorum museum figures.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM"/> Slika:Karakorum Museum figures detail.jpg|Kipci v slogu dinastije Tang, zdaj v Muzeuju Karakoruma<ref name="BM">{{cite journal |journal= Cihannüma: Tarih ve Coğrafya Araştırmaları Dergisi |last1=Yılmaz |first1=Anıl |title=On the Burial Mounds of Ulaan Khermiin Shoroon Bumbagar (Maykhan Uul) and Shoroon Dov |date=2020 |url=https://dergipark.org.tr/en/download/article-file/1456177}}</ref> Slika:Karakorum Museum Shoroon Bumbagar terracotta statuettes.jpg|Kipci iz [[Terakota|terakote]]<ref name="BM"/> Slika:Shoroon Bumbagar murals Karakorum Museum (detail).jpg|Freska Slika:Shoroon Bumbagar Byzantine Empire coins Karakorum Museum.jpg|Bizantinski kovanci, Muzej Karakoruma </gallery> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Grobnice]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mongoliji]] 2lbgmd6816g3ttxy6kne46nfbcduc0z 0 608635 6749890 2026-09-13T04:52:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1369787036|Scott Joplin]]« 6749890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Scott Joplin|birth_date={{birth date|1868|11|24}} <!-- Please post on the talk page before changing this. There is some uncertainty about the date. See the rest of the article. -->|birth_place=[[Texarkana, Texas]] ali [[Linden, Texas]], [[ZDA]]|death_date={{Death date and age|1917|4|1|1868|11|24}}|death_place=New York City, US|image=Scott Joplin in 1912.jpg|caption=Joplin in 1912|awards=[[Pulitzerjeva nagrada]] (posmrtna, 1976)|education=[[Kolidž Georgea R. Smitha]]|occupation={{hlist|skladatelj|pianist|učitelj glasbe}}|signature=Signature of Scott Joplin.svg|years_active=1895–1917}} '''Scott Joplin''' (* [[24. november]] [[1868]], [[Texarkana, Texas|Texarkana]] ali [[Linden, Texas|Linden]], [[ZDA]], † [[1. april]] [[1917]], [[New York]], ZDA) je bil ameriški [[skladatelj]] in [[pianist]] . "Kralj [[Ragtime|ragtimea]] " {{Sfnp|Berlin|1994}}, kot so ga poimenovali, je skomponiral več kot 40 ragtime skladb, <ref>{{Navedi splet |date=December 9, 2009 |title=Perfessor Bill Edwards – Scott Joplin Compositions (1895–1905) |url=http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130130154853/http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |archive-date=January 30, 2013 |access-date=October 17, 2023}}</ref> en ragtime balet (izvirna različica " Ragtime Dancea ", 1899/1902) in dve operi. Ena njegovih prvih in najbolj priljubljenih skladb, »Maple Leaf Rag«, je postala prva in najvplivnejša uspešnica ragtimea, kasneje pa je bila prepoznana tudi kot bistvo žanra. {{Sfnp|Edwards|2008}} Joplin je ragtime smatral za obliko [[Klasična glasba|klasične glasbe,]] namenjene igranju v koncertnih dvoranah, in je v veliki meri preziral izvedbo tega žanra kot honky tonk glasbe, ki je najpogostejša v salonih. [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Rojeni v 1860. letih]] [[Kategorija:Članki z mikroformatom hAudio]] [[Kategorija:Članki s hCards]] [[Kategorija:Biografija s podpisom]] [[Kategorija:Ameriški skladatelji]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] hoxpvcfvh9kn6yzeb69q3c1fg7vgsap 6749891 6749890 2026-09-13T04:53:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6749891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Scott Joplin|birth_date={{birth date|1868|11|24}} <!-- Please post on the talk page before changing this. There is some uncertainty about the date. See the rest of the article. -->|birth_place=[[Texarkana, Texas]] ali [[Linden, Texas]], [[ZDA]]|death_date={{Death date and age|1917|4|1|1868|11|24}}|death_place=New York City, US|image=Scott Joplin in 1912.jpg|caption=Joplin in 1912|awards=[[Pulitzerjeva nagrada]] (posmrtna, 1976)|education=[[Kolidž Georgea R. Smitha]]|occupation={{hlist|skladatelj|pianist|učitelj glasbe}}|signature=Signature of Scott Joplin.svg|years_active=1895–1917}} '''Scott Joplin''' (* [[24. november]] [[1868]], [[Texarkana, Texas|Texarkana]] ali [[Linden, Texas|Linden]], [[ZDA]], † [[1. april]] [[1917]], [[New York]], ZDA) je bil ameriški [[skladatelj]] in [[pianist]] . "Kralj [[Ragtime|ragtimea]] " {{Sfnp|Berlin|1994}}, kot so ga poimenovali, je skomponiral več kot 40 ragtime skladb, <ref>{{Navedi splet |date=December 9, 2009 |title=Perfessor Bill Edwards – Scott Joplin Compositions (1895–1905) |url=http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130130154853/http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |archive-date=January 30, 2013 |access-date=October 17, 2023}}</ref> en ragtime balet (izvirna različica " Ragtime Dancea ", 1899/1902) in dve operi. Ena njegovih prvih in najbolj priljubljenih skladb, »Maple Leaf Rag«, je postala prva in najvplivnejša uspešnica ragtimea, kasneje pa je bila prepoznana tudi kot bistvo žanra. {{Sfnp|Edwards|2008}} Joplin je ragtime smatral za obliko [[Klasična glasba|klasične glasbe,]] namenjene igranju v koncertnih dvoranah, in je v veliki meri preziral izvedbo tega žanra kot honky tonk glasbe, ki je najpogostejša v salonih. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Rojeni v 1860. letih]] [[Kategorija:Članki z mikroformatom hAudio]] [[Kategorija:Članki s hCards]] [[Kategorija:Biografija s podpisom]] [[Kategorija:Ameriški skladatelji]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] 6mhtz2fwq9uhb578mufzs25aij5omgv 6749892 6749891 2026-09-13T04:54:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slov. 6749892 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Scott Joplin|birth_date={{birth date|1868|11|24}} <!-- Please post on the talk page before changing this. There is some uncertainty about the date. See the rest of the article. -->|birth_place=[[Texarkana, Texas]] ali [[Linden, Texas]], [[ZDA]]|death_date={{Death date and age|1917|4|1|1868|11|24}}|death_place=New York City, US|image=Scott Joplin in 1912.jpg|caption=Joplin leta 1912|awards=[[Pulitzerjeva nagrada]] (posmrtna, 1976)|education=[[Kolidž Georgea R. Smitha]]|occupation={{hlist|skladatelj|pianist|učitelj glasbe}}|signature=Signature of Scott Joplin.svg|years_active=1895–1917}} '''Scott Joplin''' (* [[24. november]] [[1868]], [[Texarkana, Texas|Texarkana]] ali [[Linden, Texas|Linden]], [[ZDA]], † [[1. april]] [[1917]], [[New York]], ZDA) je bil ameriški [[skladatelj]] in [[pianist]] . "Kralj [[Ragtime|ragtimea]] " {{Sfnp|Berlin|1994}}, kot so ga poimenovali, je skomponiral več kot 40 ragtime skladb, <ref>{{Navedi splet |date=December 9, 2009 |title=Perfessor Bill Edwards – Scott Joplin Compositions (1895–1905) |url=http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130130154853/http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |archive-date=January 30, 2013 |access-date=October 17, 2023}}</ref> en ragtime balet (izvirna različica " Ragtime Dancea ", 1899/1902) in dve operi. Ena njegovih prvih in najbolj priljubljenih skladb, »Maple Leaf Rag«, je postala prva in najvplivnejša uspešnica ragtimea, kasneje pa je bila prepoznana tudi kot bistvo žanra. {{Sfnp|Edwards|2008}} Joplin je ragtime smatral za obliko [[Klasična glasba|klasične glasbe,]] namenjene igranju v koncertnih dvoranah, in je v veliki meri preziral izvedbo tega žanra kot honky tonk glasbe, ki je najpogostejša v salonih. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Rojeni v 1860. letih]] [[Kategorija:Članki z mikroformatom hAudio]] [[Kategorija:Članki s hCards]] [[Kategorija:Biografija s podpisom]] [[Kategorija:Ameriški skladatelji]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] kxp4avz99to5gp4wxgs2g654nnyyqcp 6749893 6749892 2026-09-13T04:55:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 škrba 6749893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Scott Joplin|birth_date={{birth date|1868|11|24}} <!-- Please post on the talk page before changing this. There is some uncertainty about the date. See the rest of the article. -->|birth_place=[[Texarkana, Texas]] ali [[Linden, Texas]], [[ZDA]]|death_date={{Death date and age|1917|4|1|1868|11|24}}|death_place=New York City, US|image=Scott Joplin in 1912.jpg|caption=Joplin leta 1912|awards=[[Pulitzerjeva nagrada]] (posmrtna, 1976)|education=[[Kolidž Georgea R. Smitha]]|occupation={{hlist|skladatelj|pianist|učitelj glasbe}}|signature=Signature of Scott Joplin.svg|years_active=1895–1917}} '''Scott Joplin''' (* [[24. november]] [[1868]], [[Texarkana, Texas|Texarkana]] ali [[Linden, Texas|Linden]], [[ZDA]], † [[1. april]] [[1917]], [[New York]], ZDA) je bil ameriški [[skladatelj]] in [[pianist]] . "Kralj [[Ragtime|ragtimea]] " {{Sfnp|Berlin|1994}}, kot so ga poimenovali, je skomponiral več kot 40 ragtime skladb, <ref>{{Navedi splet |date=December 9, 2009 |title=Perfessor Bill Edwards – Scott Joplin Compositions (1895–1905) |url=http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130130154853/http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |archive-date=January 30, 2013 |access-date=October 17, 2023}}</ref> en ragtime balet (izvirna različica " Ragtime Dancea ", 1899/1902) in dve operi. Ena njegovih prvih in najbolj priljubljenih skladb, »Maple Leaf Rag«, je postala prva in najvplivnejša uspešnica ragtimea, kasneje pa je bila prepoznana tudi kot bistvo žanra. {{Sfnp|Edwards|2008}} Joplin je ragtime smatral za obliko [[Klasična glasba|klasične glasbe,]] namenjene igranju v koncertnih dvoranah, in je v veliki meri preziral izvedbo tega žanra kot honky tonk glasbe, ki je najpogostejša v salonih. == Sklici == {{sklici}} {{Škrbina-glasbenik}} [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Rojeni v 1860. letih]] [[Kategorija:Članki z mikroformatom hAudio]] [[Kategorija:Članki s hCards]] [[Kategorija:Biografija s podpisom]] [[Kategorija:Ameriški skladatelji]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] 83tqtndscm7al0sjriow5exbdkpwz4q 6749894 6749893 2026-09-13T04:56:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slov. 6749894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Scott Joplin|birth_date={{birth date|1868|11|24}} <!-- Please post on the talk page before changing this. There is some uncertainty about the date. See the rest of the article. -->|birth_place=[[Texarkana, Texas]] ali [[Linden, Texas]], [[ZDA]]|death_date={{Death date and age|1917|4|1|1868|11|24}}|death_place=New York City, [[ZDA]]|image=Scott Joplin in 1912.jpg|caption=Joplin leta 1912|awards=[[Pulitzerjeva nagrada]] (posmrtna, 1976)|education=[[Kolidž Georgea R. Smitha]]|occupation={{hlist|skladatelj|pianist|učitelj glasbe}}|signature=Signature of Scott Joplin.svg|years_active=1895–1917}} '''Scott Joplin''' (* [[24. november]] [[1868]], [[Texarkana, Texas|Texarkana]] ali [[Linden, Texas|Linden]], [[ZDA]], † [[1. april]] [[1917]], [[New York]], ZDA) je bil ameriški [[skladatelj]] in [[pianist]] . "Kralj [[Ragtime|ragtimea]] " {{Sfnp|Berlin|1994}}, kot so ga poimenovali, je skomponiral več kot 40 ragtime skladb, <ref>{{Navedi splet |date=December 9, 2009 |title=Perfessor Bill Edwards – Scott Joplin Compositions (1895–1905) |url=http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130130154853/http://www.perfessorbill.com/pbmidi15.shtml |archive-date=January 30, 2013 |access-date=October 17, 2023}}</ref> en ragtime balet (izvirna različica " Ragtime Dancea ", 1899/1902) in dve operi. Ena njegovih prvih in najbolj priljubljenih skladb, »Maple Leaf Rag«, je postala prva in najvplivnejša uspešnica ragtimea, kasneje pa je bila prepoznana tudi kot bistvo žanra. {{Sfnp|Edwards|2008}} Joplin je ragtime smatral za obliko [[Klasična glasba|klasične glasbe,]] namenjene igranju v koncertnih dvoranah, in je v veliki meri preziral izvedbo tega žanra kot honky tonk glasbe, ki je najpogostejša v salonih. == Sklici == {{sklici}} {{Škrbina-glasbenik}} [[Kategorija:Umrli leta 1917]] [[Kategorija:Rojeni v 1860. letih]] [[Kategorija:Članki z mikroformatom hAudio]] [[Kategorija:Članki s hCards]] [[Kategorija:Biografija s podpisom]] [[Kategorija:Ameriški skladatelji]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] nnypoa2p4z809fbbe0knpq3ktxg857r 14 608636 6749897 2026-09-13T05:13:45Z Οἶδα 194481 Οἶδα je prestavil_a stran [[Kategorija:Filmi Gaumont Film Company]] na [[Kategorija:Filmi Gaumont]]: ni splošno znana kot Gaumont Film Company 6749897 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Filmi Gaumont]] qfr8ouvmhmpr40vj5imqbvhpv62b0tx 6749918 6749897 2026-09-13T05:37:53Z Yerpo 8417 {{preusmeritev kategorije}} 6749918 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev kategorije|Filmi Gaumont}} 8b40pf6us32f1hxln6a9cj845nwvp9d 0 608639 6749907 2026-09-13T05:19:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Herren von Graben (plemiška rodbina)]] na [[Grabenski (plemiška rodbina)]]: (pogovor) 6749907 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grabenski (plemiška rodbina)]] kgnrwdiskpxzgj7fxksr7b7d29xlgoj 1 608640 6749909 2026-09-13T05:19:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Pogovor:Herren von Graben (plemiška rodbina)]] na [[Pogovor:Grabenski (plemiška rodbina)]] prek preusmeritve: (pogovor) 6749909 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Grabenski (plemiška rodbina)]] t3xuyka9sk0wmoklxq2itv2wu3yl8qe